39. številka. V Trstu, v sredo 16. maja 1888. Tečaj XIII. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako Bredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vso leto gl. 6.-; izven Avsrt. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ * 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po 3» nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vni dopisi se pošiljajo uredniStvu v ulici Torrcnte št. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana t»e nc »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila s« račune po 7 nov. vrstim v petitu; za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račun« po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije" ho proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V edinosti je rooS«. Slovani v Trstu nefUaj denes. in VI. Hotečim govoriti o vzbujanji in gibanji narodov avstrijskih leta 1848. zdi se nam najprimerneje, da vzamemo v roke slovenski časnik „Slovenijo" z leta 1848., kateri je izdajal M. Cigale. Takoj 1. list, ki je izšel 4. malega srpana, ima na prvej strani „nekoliko besed na bravce", iz katerih hočemo posneti nekoliko mislij. Namen vsakega naroda je po previdnosti božjej prejeta svojstva, različno du-fievne in telesne darove k lepemu naravnemu sadu priravnavati, in kakor ne obstoji posamičnega človeka cilj in konec samo V po-žlahtnjenji srca in v približanji božjej svetosti, temveč tudi, da izobrazi vso dane mu telesne in duševne moči, ravno tako je dan slehernemu narodu lasten poklic, v svojej prirojenej podobi na svoj narodni način in z lastnim znamenjem priložiti kamen k velikej zgradbi slave, ki jo stavlja , in zida vesoljno človeštvo, kamen ki bode razodeval in glasno pričal po izvršitvi narodovih usod še poslednjim prebivalcem zemlje njega dela, njega veličastvo, njega zasluge. Ne le pojedinemu človeku ni iz polnjena naloga v nizkem pozemeljskem veselji; tudi naroda namen ni dosežen, čeprav bi bili obilno obloženi njega udje z darovi izvirajočimi iz dobrih državnih naprav, iz cvetoče obrtnosti in kupčije ; ako bi pa v nevrednej služnosti polnil zgodovinske liste tujega ljudstva z imenitnimi sebi nepomenljivimi deli, spoznaval svoja tla, svoje reko in gore malodušno za ptuje, ali pa celo se prišteval sramotno k ptujemu ljudstvu, beračil pri njem dušnega kruha in se polastoval po lizunovo ptujih del, ptuje veličino. Kar zrak živalim, je narodu narodnost. — Tej sveti resnici je vedno nasproti stala silna laž, med Nemci nekdaj sosebno poštovani kosmo-politiscm, Čegar glavno moč in pomen izjasnuje pregovor: kjer je dobro, jo domovina. Ako polja stoje lopo obdelava, ako obrtnijska ročnost čvrsto olikana zemeljsko pridelke, kupčija pa pre-važevaje izdelke, vabi debeli denar v deželo in Če vrhu tega daje uživati ljubi mir življenja sladnostni, jo vprašanje po narodnej omikanosti in Časti prazen prepir; tako se jo modrovalo. Takšen nauk, kije zatiral vse plemenitejšo želje, moril vse višjo nagone človeškega duha, prilegal se je zelo temnim vladarstvom; ker narod brez narodnega občutka ne le da si ne more pridobiti svobode, dokler se ne obudi v njem ppomin na visoki poklic in namen, še potrebo svobode in poboljšanje stanu jedva spozna, — narod v katerem ne prevzame vse vrste ena in ista narodna izobraženost, je zaradi pomanjkanja medsebojnega zaupanja silno slab, enak drevesu, kateremu je deroči potok izpodko-pal korenine. Ako se hoče povzdignoti ena vrsta družbe, ali pa v državi, v katerej živi več raznih narodov zedinjenih, en narod, zažene so drugo vrsto ali pa narod nasproti in se tako ž njim spono kuje kakor se slepim orodjem. Tako se je posebno v našem 19. veku na Nemškem, mej Slovani in na Laškem skrbno zaduševal vsa-kateri poskus, obuditi duh narodnosti in po nji pot pripraviti zlatej svobodi, nasprotno pa se je ljudstvom oči slepilo samo s povzdigo trgovine in obrtnosti, sfe zidanjem železnic itd., in uže se je bilo bati, da bodo utonila vsa višja poželenja nebeškega izvira v stoječem morji materialnosti. Ker tako so obračali v svojej slepoti pozemeljski mogočniki, — a previdnost božja je obrnola drugače. Prišli so avstrijski dnevi 13., 14., 15. sušca 1848. 1. večnega spomina: avstrijsko cosarstvoje dobilo svobodo, ustavno vlado, razdejane so pre-graje mej ljudstvom in prestolom; vsakemu narodu je podeljeno prosto razsnovanje, narodno omikanje. A slavni ti dnevi niso našli vseh avstrijskih narodov v enakem stanji. Naši sodržavljani Nemci, akoravno glede na osobno svobodo poprej enako tlačeni, izobraževali so so vender narodno, oni so edno telo: njim je odprto brez zadržka veliko polje duševne in telesne delalnosti; mi Slovani pa, sosebno mi Slovenci moramo obujati pred vsem duh narodnosti, narodno zavest, moramo predložiti slovenskemu v ptujščino zamaknenemu rodu kakor v zapeljivih mrežah Armide mehkužno in sramotno vzdihujočemu Rinaldu zrkalo svojega ponižanja, nasproti pa slovanske ceno in vrednosti, moramo izpuliti in iztrebiti gnusno in vsakej pravej ter v ljudstvo globoko segajočej omikanosti vedno nasprotno polovičarstvo, vso škodljivo mlač-nost in nemarnost v narodnem obziru. To PODLISTEK. Pikova dama. Ruski spisal A. S. PuSkin, prevel I. H. II. (Dalje). Grofinja *** sicor ni imela zle dušo, a bila je svojenravna, kot ženska, ki jo užila vso slasti sveta, skopa in pogružena v mrzko sebičnost, kakor i vsi stari ljudjo, ki imajo svoj vek za seboj in so tuji sedanjemu. Udeleževala se jo vseh ničnostij velikega sveta, hodila na bale, kjer je sedela v kotu z nardečenimi lici, odeta po starinski modi, kot izredno in neobhodno ukrašonje balno dvorane; k njej hodili so z nizkimi pokloni prisedši gostje, kakor po ustanovljenem obredu, a potem so ni uže nihče ž n jo ukvarjal. Pri sobi vzpreje-mala jo vse mesto, opazovaje strogo etiketo in ne poznajo nikogar po obrazi. Mnogoštevilna družina*), odebelola in osivela je v nje prednji in notranjej sobi, delala je, kar je hotela, ter očitao kradla umirajočej starki. Lizaveta Ivanovna bila jo domača mučenica. Ona je nalivala čaj in bila je kregana, da cuker tako pohaja; ona je na glas čitala romane ter bila kriva *) V pomenu: slu/ubniatvo, alugo. Prel. delo, katerega druga ljudstva no potrebujejo, mora še le pot pripraviti, po katerej pride duševna in telesna blaženost v našo domovino slovensko, po katerej se povrne zaupanje mej posamičnimi stanovi, povrne se moč in veljavnost naroda. V dosego tega namena so kaže potrebno pričujoče: 1. obstoj avstri jskega cesarstva kakor neločljivo truplo, kakor samostalno ustavno vladarstvo v slavnem Ilabsburžkem-Loren-skem rodu. Takšna moč jo potrebna za našo občo varnost proti vsakemu sovražniku, ne moremo zatorej dozvoliti brez lastne škode, da se država pomanjša, ali pa da bi se celo mi prištevali kakšnoj državici; 2. da imajo vsi narod je avstrijskega cesarstva vsak v svojej deželi pod-polno enake pravice; da se naš slovenski jezik uvede v šole in v pisarnice; da se izvršujejo opravila v uradih, uradna pisma, oznanila vseh postav in ukazov v slovenskem jeziku. 3. da se, kakor hitro bi postalo avstrijsko cesarstvo federativna drŽava in bi se osnovala na samovladanji posamičnih dežel, da se tedaj sklenejo kranjski, primorski, štajerski in koroški Slovenci v edno deželo z imonom Slovenija, ki bi imela za-se svoj deželni zbor. Sicer pa se moramo vsi Slovenci in vsi avstrijski Slovani spoznavati za ednakokrvne brato in vzajemno so podpirati. Tako nam opisuje očividec 1. 1848. splošni in naš slovenski žalostni položaj. Ubogo ljudstvo se ni nikakor zavedalo svoje narodnosti, ni vedelo, da narečje, k.itero govori, je tudi jezik razvit in vreden in sposoben, da ga upotrebljujo trdosrČni graščinski oskrbniki in uradniki, ki pa niso poznali in rabili druzoga nego vzveličalno nemščino. Siromašni naš kmet se je malone bal govoriti v svojej materinščini s to surovo gospodo, ki ga jo jedva ustopivšega pozdravila s kakšnim prav neotesanim izrazom ter zatulila nad njiin, da je revež večkrat iz samega strahu pozabil, čemu je prišel v grad. Kdo opiše zatorej veselje našega ljudstva, da so se naenkrat razmere prome-nile in da naš kmet je postal svoboden in začel gibati in razvijati so po svoje, in ne, kakor je želela grajska gospoda. Toliko denes ob občnem stanji Slovenstva; prihodnjič so vrnemo zopet na tržaška tla. Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja. (V noji državnega zbora dn6 19. aprila t. 1. v generalnoj dobuti o budgetu. I*o atenografakeni zapisniku). (Dalje.) Drug znesek, s katerim som si zelo glavo belil, nahaja so tam, kjer se kaže znižano materijalno in inventarno premoženje državnih železnic; ta znesek upisan je mej noporačunjenimi dohodki v nepro-računjenem znesku 1,108.000 gl. Ker pojasnil za leto 1886 še ni, nisem si znal pomagati in no razlagati si tega zneska ; šel sem zatorej naravnost k najvišjemu računskemu dvoru in tam sem dobil pojasnilo, katero sem želel. Navstal je ta stavek deloma tako, kor so so 1. 1880 velike kvantitete starih nerabljenih inaterijalij prodale, potem tako, da so je varčno gospodarilo pri nakupovanji in slednjič tako, da se je vsled centralizacije rezerv za vozila restri-goval obstoj rezerv — tedaj tako, da jo korektno po mojem mnenji, če tudi no po mnenji gospoda poslanca dr. pl. Plenerja, kateremu se je zljubilo, da jo to označil, kot znižanje državnega premoženja. Pri tem je pa gospod poslanec dr. pl. Plener prezrl nekaj malega: v centralnem računskem zaključku za leto 1885 čita namreč mej razhodki ravno pod istim naslovom, „premoženje materijalnoga premoženja" z 824.000 gl. Ako je tedaj hotel, da odpade znižanje v znesku 1,100.000 gld. iz prebitka za leto 1886, moral bi po logičnem postopanji na drugej strani pri letu 1885 upisati to premoženje in tako bi se bil za ta znesek uspeh leta 1885 zboljšal. (Trav res! na desnici.) Svojim ušesom pa nisem mogel verjeti, ko sem tako odličnega moža, kakor je gospod poslanec dr. pl. Plener, čul kri-tikujočega znesek, ki so tiče znanih posojilnih dolgov pri hranilnicah. S tem, dejal bi, je vzbudil mej svojimi pristaši vihar moralnega začudenja, ker je stvar tako slikal, da so na ednej strani dolgovi delajo, posojila jemljejo, pa so na drugoj strani upisujejo ta posojila kot dohodki. Jaz sem čul klice „Neverjetno! Skandalozno!11 O-glejmo si pa vender računski zaključek! Ali res gospod poslanec dr. pl. Plener ne vidi, — žal mi je, ni ga v zbornici, — da v računskem zaključku leta 1886 mej dr- vseh napak pisateljevih; spremljevala jo grofinjo na njenih sprehodih ter bila odgovorna za vreme in cestni tlak. Naznačena ji jo bila svota, katere ji nikdar niso plačali, mej tem pa so zahtevali, da naj bi bila opravljena, kakor vso, to je, kakor jih je zelo malo. V svetu igrala jo zelo žalostno ulogo. Vsi so jo poznali, a nihče je ni opazil; na balili plesala jo samo takrat, kadar je nedostajalo vis-ii-vis, in dame so jo vzele vselej, kadar jim je bilo treba iti v toaletno sobo popravit kaj na svoji obleki, Bila je samoljubna, živo je čutila svoj položaj ter gledala okrog sebe, nestrpljivo čakajo rešitelja; no mladi ljudjo računajoči v vetorni svoji oholosti niso pogledovali nanjo, dasiravno je bila Lizaveta Ivanovna stokrat milejša od naglih hladnih nevest, okolo katerih so se uvijali. Kolikokrat ostavila je na tihem dolgočasno in svetlo dvorano ter šla plakat v bedno svojo sobico, kjer so stale španske steno, obdane s tapeti, divan, zrkalco in pobarvana postelj in kjer je lojoniea ali lojena sveča temno gorela v mednem svečniku. Enkrat — to se jo zgodilo dva dni po večeru, opisanem v začetku te povesti, in za teden pred tem prizorom, pri katerem smo ostali — enkrat je Lizavota Ivanovna sede ob oknu pri pletenji slučajno pogledala na ulico in ugledala mladega inženirja, ki je stal nepremično ter gledal na nje okno. Sklonila je glavo in znova prijela za delo ; črez pet minut pogledala je zopet — mladi oficir stal je na istem mestu. Ne imejoča navade koketovati z mimoidočimi oficirji, nehala je gledati na ulico ter šivala blizu dvo uri, ne privzdig-novši glave. Sli so obedovat. Vstala je, začela pospravljati svojo pletenje in pogledavši slučajno na ulico, ugledala jo zopet oficirja. To so ji jo zdelo zelo čudno. Po obedu šla jo k oknu s čutom nekakšnega nemira, no oficirja uže ni bilo — in ona jo o njem pozabila, . . Urez dva dni šla jo z grofinjo, da bi so usedla v kareto ; zopet ga je ugledala. Stal je prav pri vratih ter imel obraz zakrit z bobrovim ovratnikom ; črne oči njegove svetilo so se izpod klobuka. Lizaveta Ivanovna ustrašila so je sama ni vedela česa, in sedla v kareto z nepoznatim trepetom. VrnovŠi so domov hitela je k oknu — oficir stal je na poprejšnjem mestu, uprši oči nanjo ; odšla je ; mučila jo je radovednost ter razburjalo jo čuvstvo, zanjo popolnoma novo. S tega časa ni prošel dan, da bi mladenič ob določenem času ne javljal se pod okni njih hiše. Mod njim in njo začela se jo nekaka brezbesedna razmera. Sede na svojem mestu pri delu čutila je n jegov prihod, vzdignola glavo ter gledala nanj z vsakim dnem dalje. Mladenič ji je bil zato vidno hvaležen : videla je z ostrim očesom mladosti, kako je bistra rde- čica pokrivala njega bleda lica vsakikrat, kadar so se njiju pogledi srečali. Črez teden so je ona njemu nasmejala. . . Ko je Tomski prosil dovoljenja predstaviti grotlnji svojega prijatelja, bilo je srce bedni deklici močno. No ko je zvedela, da Narumov ni inženir, nego gardijski oficir, bilo ji je žal, da jo z neprevidnim vprašanjem izdala svojo skrivnost vetrenomu Tomskemu. Herman bil jo sin obruselega *) Nomca, kateri mu ie ostavil majhno glavnico. Trdo prepričan, da je neobhodno potrebno ustanoviti si svojo neodvisnost, Herman so ni dotaknol niti odstotkov; živel je samo ob svoji plači ter ni privoščil hi ni najmanjše zabave. V ostalem bil jo vzdržljiv in častihlepen in tovariši imeli so redkokedaj priliko posmojati se njega pretirani varčnosti. On je imel silne strasti in ognjeno domišljijo, no tvrdost ga je rešila navadnih blodenj mladosti. Tako na primer bil jo v duši igralce, a nikdar ni prijel karte v roke, kajti smatral je, da mu njegovo stanjo no dovoljuje (kakor se jo izražal) „žrtvovati od toga, kar mi je neobhodno potrebno, v nadeji pridobiti si česa črez potrebo" — a mej tem je po celo noči posedal za kartalnimi mi ' iuii in sledil z mrzličnim trepetom različnim izpremembam igre. (Dalje prih.) *) obrusi = Rus postati. žavnimi dohodki — povzel bodem le nekoliko — stoji na strani 118 to-le (čita): „Pri prvej avstr. posojilnici vzeta posojila za stavbo poštno in dikasterijalno na I)u-naji 343.000 gld., v Olomuei 126.000 gl., v Opavi 87.000 gld." Če bi se le bil g. poslanec dr. pl. Plener potrudil, pogledati tudi mej razhodke, moral bi bil na strani 70. i*to tako mej neproraeunjenimi raz-hodki najti (cita): „za uradno poslopje poštno na Dunaji 343.000 gl., v Olomuei 126.000 gld., v Opavi 87.000 gld." Kdor uvidi, da ima ta znesek značaj prehodnega zneska, potem bi bilo pač zanj prav, da jo se svojo sodbo sploh previdnejši. Priznavam, da je večji dohodek iz prodaj v okroglem znesku 574.000 gl. res le slučajen izvanreden dohodek, kateri je navstal, kakor se mi je na vprašanje pojasnilo, pred vsem iz zneskov, nabravših pri prodaji Praških fortitikacijskih zemljišč. Toda opozarjati moram na to, da na drugej strani temu znesku nasproti stojijo izredni večji izdatki in da se taki zneski nahajajo v vsacem centralnem računskem zaključku. Sedaj pa pride vprašanje glede šolnine. Tam je gospodu poslancu tako spol-znolo, kakor pri vprašanji glede hranilnič-nih posojil. On pobija šolnino, tisto institucijo, s katero so je sedanji naučni ini-nister v našej šolskej zgodovini večno slavo stekel, in katerega je v računskih zaključkih izražena v številkah. Teh 573.000 gl. hoče on izbacniti. .Taz bi se ne protivil temu, če bi se v resnici zbrisal ves ta znesek in morda zraven še kaj druzega. Prezrl je on, da se je tudi poprej plačevala šolnina in da se to poprej v budgetu nahaja pri „naučnem ministerstvu" in sicer pod „gimnazijami in realkami". Iloče zatorej on 573.000 gld. izključiti, pustiti pa noter razhodek, kateri ta šolnina nadome-stuje v obilnej meri, nadomestuje razhodek nasproti proračunu v znesku 308.000 gold. pri gimnazijah in 71.000 gold. pri realkah. Dovolj, mislim sem pokazal, da ni osnovana kritika centralnih računskih zaključkov, marveč, da so ti v resnici vredni našega zaupanja in zopet poudarjam, da so meni nič čudno ne vidi, če se opozicija tako vede nasproti tem računskim zaključkom. Malo bridko je, će je treba leto za letom z najbolj črnimi barvami slikati položaj države, finančno stanje njeno, kopičiti sive oblake, čarati gorostastne pri-mankljaje pred fantazijo poslušalcev, skli-cavati se z nekakim ponosom na bodočnost, katero bo zadostilo donesla, če se pa potem pokaže, da računski zaključki na prav neprijeten način vse to na laž postavijo. — Priznavam, da jo v tem pogledu g. poslanec dr. pl. Plener veliko prizaneslji-vejši, kakor marsikateri mei njegovimi tovariši. Samo eden izgled. Gospod poslanec dr, Menger skušal je leta 1886. — mislim da je bilo v seji dne 20. marca dokazati, in njegovi pristaši so burno pritrjevali, da deficit leta 1886. ne bode iznašal okroglih 9,000.000 gl., kakor je bud-getni odsek bil napovedal, marveč dvakrat toliko, bržkone celo trikrat toliko, računski zaključek pa, kateri sem jaz, mislim za-dosta v obrambo vzel. kaže, da res ni bilo deficita 0,000.000 gld., da pa sploh ni bilo nikakeršnega deficita, nego da je bilo! 2,773.000 goldinarjev prebitka. (Čujte! Na' desnici.) — O poslovnem deficitu ne bodem govoril. Braniti ga, prepuščam gospodu poročevalcu. zamolćim tudi nekatero ugovore, ki bi jih lahko naglašal in katere bi lahko celo podprl s teorijo dr. pl. Plener-ja. Jaz držim se številk, držim so rezultata, da imamo letos 4'/» milijona gl. poslovnega deficita, da je deficit vsekako za okroglih 997.000 gold. manjši kakor lani, da je to znamenje boljših razmer. Pa uže okolnost sama, da smo za tekočimi posli z našimi dohodki zaostali za 4y» milijone gld. kaže jasno, kako trnovo imajo še sedaj stanje avstrijske finance navzlic vsem našim žrtvam. Vender pa, aH so opravičeni sklepi, katere je iz te istine skovala častita opozicija! Jedne oviro odstraniti, ednega se nikdar izognoti no bodo mogel gospod poslanec dr. pl. Plener z vso svojo zagovor-nostijo, z vso močjo svojega talenta in bistroumnosti, on nikdar in nikoli ne bode nam mogel zbrisati iz spomina, da njegova stranka je v rokah imela deset let vodstvo avstrijskih financ, da ona je imela najlepšo priliko praktično pokazati, kako se zdravo v financi politikuje, da pa je nam ta dokaz na dolgu ostala. (Prav tako! Na desnici.) Hočem vara, neoziraje se na nekatere prikazni, ki so vaše vladanje spremljale — tu mi jo šinolo nekaj v glavo, česar ne bi rad zamolčal, kar sicer ne spada k stvari, pa vprašanja ne bi hotel zatajiti: O spremljajočih prikaznih govorim in tu vprašal bi jaz rad dr. Gregra nekaj. (Daljo prih.) Savlov srd pred Gibejo*) Biblična rapsodija, zložil Fr. Mestoselcc Goriški. Zlate večerni žarki, lej, Gibeje Pokojne strehe in močno zidine SmejoČega so solnca prek Judeje V spomladnem blišči plavajo ravnine, Dežela bujna se okoli smeje V vesolji rajskosrečnem, ki ne mine, In Oljska gora, lej, se diči v cvetji Tam Cedron kak šumlja o ptičjem petji. Ni Savel tak pokojen, ki desnico Presilno ramo u svoj meč upira Stoječ na vznožji smrečnate gorice. V nemirne vale gleda takraj vira Se skale čopljajočega v ravnice ; Notranjega jo Savel znak prepira. *) Pinatelj jo iz pesniških obzirov preložil strafini ta prizor na prosto, prod (iibejo. I/, ona-cili rapsodij sestajajofi epos : „Savi ova h m r t" mod drugimi jun. peHnmmi, baladami iti romancami, na kacih 250 straneh bode so v kratkem v g. O b. tiskarni tiskal in pride na »vitlo. To rapsodijo dajem si. občinstvu na p o « k u S n j o. Epir ni svet je pri nas Slovencih se ledina. Savlova Hinrt obseza 3 speve. I.: Sanje, Agagove tožbe in grozna smrt, klanje v Nobu, svečeniki pokončani. If. Filistojci si* silovitimi trumami napredujo, Savol v Endaru po noči pri vodežovalki. Sam-velov duh se prikaže in prorokujo Savlovo iit njegovih sinov smrt v bitki. Sin zbeži in blodi po noči. IIT. Orožna bitka na gelboenkih hribih. Jzraolci zmagani. Savel bo probode, itd. Pis. Politični pregled. Notranje dežele. V nedeljo vršila se je na Dunaji velika in izredna slavnost: okrit je bil spomenik cesarice Marije Terezije. Te slavnosti udeležila sta se cesar in cesarica z vsem dvorom, vsi udje cesarske hiše, vsi ministri in visoki dostojanstveniki. Marija Terezija je v avstrijskej zgodovini ena najveličastnejših prikaznij, doba nje vlade šteje se mej najsijajnejše v zgodovini našega cesarstva. Znano je, koliko je prevzvišena vladarica storila za povzdigo prosvete v svojih zemljah, uredila je osnovno šolstvo, uredila pravosodje, t. j. omejila pravice graščakov, ki so do takrat sami po svojej volji sodili kmete, ter seljakom dala večje pravice. Na ta način je vzbudila mej narodi širno države državno misel ter dala Avstriji ono trdno obliko in podlogo, na katerej se je potom mogla pozneje preprosteje razvijati ter so naposled uspeti do one stopinje, na kateri stoji danes. Tudi svojo vojsko je cesarica Marija Terezija na novo preustrojila ter jo tako organizovala, da se je mogla uspešno braniti proti svojim sovražnikom, ki so jo obdajali od vseh stra-nij ter silili črez meje v nje državo. Ta velika cesarica, zadnja hči Habsburške hiše, je prava osnovateljica naše Avstrije ter zasluži, da se jej postavi spomenik, pričujoč nam o slavnej njenej vladi! — Govori se o ministerskej krizi, in sicer ne o parcijalnoj krizi, temveč ob odstopu vsega niinisterstva Taaffejevega. Minigter-ski predsednik Taaffe si je baje da prizadeval pogoditi se, a vsa pogajanja so se izjalovila in sedaj kani odstopiti vse ministerstvo in ne samo finančni in naučni minister, kakor se je sprva govorilo. Kamen, ob katerega se je kabinet Taaffe izpodtekr.ol jo davek na žganje. Dogovori o tem predmetu so s Poljaki silno težavni in do sedaj niso imeli še posebno ugodnih uspehov, kajti Poljaki trdovratno zagovarjajo povlastice in stare pravice poljskih fabrikantov, ki bi po novem obdače-nji trpeli veliko škodo. Z druge strani se pa zagotovlja, da o ministerskej krizi še ni govora. Cesar je Taaffeja pri odkritji spomenika Marije Terezije posebno odlikoval, kar bi pričalo, da mu vladar popolnoma zaupa. K tej slavnosti prišel je pa tudi grof Andrassy, katerega je cesar sprejel v posebnoj avdijenci. Govori se, da bode cesar izročil Andrassyju sestavo novega ministerstva, ako se bodo razmere na Balkanu so bolj zaplele, nego so uže sedaj zamotane. — Na Dunajski borai je vzbudila nekako bojazen vest, ki se je po bliskovo raznesla po vsej Evropi, da namerava Avstrija v slučaji vojske na Balkanu, prisvojiti si Rumenijo. To dunajski listi, vzlasti oficijozni ostro zavračajo, češ, da je gola izmišljotina ruske diplomacije, ki bi se rada okoristila v teh zmešnjavah v balkanskih državah ter bi rada v narodih vzbudila ogorčenje proti Avstriji. — Bodisi uže stvar resnična ali izmišljena, istina jo, da se jo mnogo pisalo in so šo vedno piše o tej stvari in pa gorečnost, s katero dunajski listi to trditev pobijajo tudi ni menda brez pomena! — V državnem zboru razpravlja se proračun finančnega ministra. Ob tej priliki je govoril poslanec T ii r k za znižanje solne cene. Neki drugi se je poganjal za to, da bi se v Avstriji skrbelo za to, da bi se delala živinska sol, katero bi bilo mogoče prav po ceni prodajati. Dočim imajo na Nemškem več vrsti tako živinske soli, morajo naši živinorejci rabiti drago kuhinjsko ali kameneno sol ali pa neko drugo vrst živini škodljive soli. Sol nosi državi na leto 20 miljonov, tobak pa 78 miljonov goldinarjev ! Sam tobak nosi državi na leto več, nego zemljiški, hišni in obrtni davek ! To je res ogromen davek, kateri si državljani Bami nakladajo na ramena. Poslanec Ilerbst je govoril o užitninskem davku ter je rekel, da je dobra ureditev tega davka eno najvažnejših finančnih vprašanj. Pobijal je zahteve poljskih fa-brikantov žganja, ki hočejo od države odškodnino za to, ker bodo po novem ob-dačenji manj zaslužili nego do sedaj. Kodo pa odškoduje fabrikante drugih proizvodov, na katere se včasih naloži večji davek, in ki vsled tega manj prodajo nego prej ? Zakaj bi zatorej baš gališke fabrikante žganja morali odškodovati ? Na to opisuje, kako so državni dohodki porasli na Dunaji, ko so odstranili zidovje, ki je obdajalo prej notranje mesto ter konečno preporoča resolucijo, naj vlada ukrene potrebno, da se odstranijo nasipi, ki obdajajo še nekatera predmestja, kajti potom se bodo ta še bolj uspešno razvijala in to bode množilo državne dohodke. Obličje možko mu temni oblačno, Oko mu kakor megla biva mračno. Kako se odlikuje gorostasna Podoba v dnu njega, ki groza v vraga Pred njim hiti ti zmir temna, opasna! Razrit je dom nesrečnega Agaga, Trepečo Filistejec že, in jasna Na slavni voz uklenena mu zmaga Prisveti zmir, ko v temna jata vdurja Se silo zlo saharskega viharja. Stoji nedaleč tamo pri drevesu Krvavih bojev tresk, mi Abner čili; Pogum se bliska vojvodi v očesu, Ze maraikteri knez kolena v sili Je pregnil zmagana na bojnem plesu Pred njim, ki zvan jo orel urnokrili. Sloni mu kopje, strašno v krvnem hipu, Leži mu ščit, svetal ko luna v ščipu. A kdo je tretji, čigar oko mlado V Jordansko tje pobrežje zre sanjavo? Krotak sedaj, grozan je pod čelado Ko polomaj, ki hruje skoz dobravo. Spoštuje David v njem največo nado, In Izrael ga zove svojo slavo: Mladeniča le-ta podoba krasna Je Jonatan, prijatlov zvezda jasna. Ne čara ga pobratimova struna Nebeško plunke zdaj, povsod poznata; V kipečih prsih mu razsaja buna, Ker vedeti na begu mora brata. Lažnjivega naj strela govoruna, V nesreči pa taječega se svata! A Jonatan goreči više ljubi Prijatla v svobode nesrečnej zgubi. „Kod hodiš mi pobratim, duša moja? Še iščeš ga, zavetje že te krije? Znebil kalečih si skrbi se roja ? Pri hladnem ti studenca roža dijo ? Razkrilila so noga že je tvoja? In skrivaš že se v temnem dnu šamije? Upajo dobro, al' moj duh se moti, Ki v sladko tvojo lono so poroti ?* „Kdaj svidenja se dan v spomladnem krasi Povrne? Al' veselja rosa zmoči Prijatloma obličji v kratkem časi, Ki kruti bog temačno zdaj ju loči?" — Tak kraljevič zdihujo belovlasi, Ki Davida na pot odvel jo snoči, Kar, čujte, slavi trden ščit in veri Besedo v Savla mrčnega naperi: „Oj, oče moj! Duha ne čutiš zlega, Ki rije kvarno zdaj v osrčji tvojom? 0 jenjaj! Vzrok kar koli ti jo krega Notranjega in prečemerni pojem, Odpravi zmaja, ki ti v pokoj sega, In brzo mir naredi v srci svojem Za sabo, znan ki meč si vsem viharen, Pogled obrni, ak si srečo maren." (Dalje prih.) Vnanje dežele. Službeni ruski „Praviteljstveni vest-nik* odbija od ruskih zastopnikov na Bolgarskem sum, da so oni šuntali narod. Nestalnost in burnost političnega življenja na Bolgarskem prouzročila je nagla pro-mena turškega jarma z ustavnim življenjem. To je vzbudilo v deželi politično strasti, ki so urodile nestalnost v bolgarskem državnem življenji, ter motile Bolgare, da so se upirali poštenim in za deželo ugodnim carskim nameram. To je razmere mej Rusijo in Bolgarsko poslabšalo in Rusija je naposled odpozvala svoje zastopnike iz Bolgarije. Carska vlada jo vse storila potem, da Bolgarom olajša vzpostaviti nekdanje odnofiajo proti Rusiji. Ako to ni bilo doseženo, krivi so samo vlastodržci bolgarski. Rusija se bode držala Iiolgarekej nasproti vedno nespremenjena, kakor dO sedaj. Dotični program je bil objavljen in carska vlada se ne makne za las od tega, kar je rekla! — Ruski minister vnanjih poslov Giers bodo odstopil, kakor hitro bode slavil službeni jubilej. Naslednik njegov bodč baje da Lobanov, sedaj poslanik na Dunaji. Bolgarska vlada jo odpustila metropolita Klementa iz službe, češ, da je pokazal neprijateljstvo proti princu Ko-burgu. Ta vest ne pravi, s čim je pokazal metropolit to svoje neprijateljstvo. Morebiti s tem, da ni prišel poklonit se princu, ko je bil v Trnovom. Ako se mu metropolit ni prišel poklonit, poznal je mišljenje naroda bolgarskega o princi; vlastodržci so pa pokazali s tem, da so metropolita odpustili iz službe, da se boje vsaccga poštenjaka. Bolgarski emigranti si prizadevajo od vseh stranij provaliti v deželo ter tam zanetiti upor. No to so jim do sedaj še ni posrečilo. Te vesti uporabljajo nemški listi, da trobijo v svet strašne vesti o Črnogorcih, brez katerih si no morejo misliti nobenega ustanka. Ti listi raznašajo tudi vest, da je kapitan Benderev odpotoval iz Rusije na Rumun» sko, da osnuje ustaške čete. Da v Bolgariji vrć, je izvestno, a vso te vesti so isto tako vtajne ; saj vemo, da imajo Nemci Ruse in Črnogorce tako na zobu. Prino Ferdinand jo hotel iti k rumunskemu kralju v pohod, no ti dogovori so splavali po vodi, kajti v Bukurešti ne priznavajo Ko-buržana za zakonitega kneza. Razpor mej kraljico Natalijo in kraljem Milanom jo vedno hujši in bo-deta se najbrže ločila. Narod je z veliko nevoljo sprejel vest, da kralj ne mara, da bi se kraljica vrnola zopet v Beligrad. Natalija pa prestolonaslednika Aleksandra ne mara izročiti kralju in žuga, ako bi se Milan upiral njenim zahtevam, obelodaniti pisma, ki tega „velikega" kralja zelo kompromitujejo. Da bi ta človek dobil sina v roke, bila bi res za Srbijo največja nesreča, ker bi ga tako pokvaril, kakor je pokvarjen sam. Na Rumunskem bodo nove volitve za državni zbor kmalu razpisane. Liberalna opozicija se bode baje da odcepila od konservativne. V okrožji Augeš nav-stali so novi kmetski punti. V Bolonji na Italjanskem so odprli te dni razstavo v proslavo 800 letnega obstanka tamošnjoga vseučilišča. Pri tej priliki prišel je kralj se soprogo in prestolonaslednikom v Bolonjo, kar je vsekako znamenito, ker jo to prvič, da je prišel kralj zjedinjene Italije v to gnezdo republikancev in socijalistov. V zbornici pretresa se Italijo afrikanska politika. Mi-nisterski predsednik Orispi dobro zagovarja svojo politiko in slika v lepih barvah koristi, ki jo bode imela Italija v Afriki, Pravi, da noben patrijot ne more zahtevati, da bi se sedaj umaknoli iz Masave; „mi smo v Masavi in tam ostanemo!" General Boulanger je potoval 12. t. m. v Nord-departement, da se zahvali svojim volilcem. Povsod ga je narod neizmerno navdušeno vsprejemal in pozdravljal. V mestu Lille skupilo so je preko 50 tisoč njegovih Častilcev pred njegovim stanovanjem. General jo govoril na banketu ter izrazil, da Franciji treba pravo demokratično ustave z energičnim državnim načelnikom. Pred njegovim stanovanjem klicali so bonapartisti vživio cesar", drugi „živio Boulanger" a nikdor no: „živela republika". To in pa hvale, a kato-rimi ga obsipajo bonapartistiški listi nam pričajo, da je ta general jako čuden republikanec, ali boljo da ni republikanec, ampak bonapartist. Stanje nemškega cesarja so boljša. Mrzlica ga jo podpolno pustila in sedaj bodo le dve krat na tedon objavljali njegovo zdravstvono stanje. DOPISI. Št. Peier 10. maja. V Palčji poleg St. Petra začelo je goreti vtorek 8. t. m. dopoludne okolo 12 ure. V začetku mislili smo vsi, da gori kakšna mala bajta, toda kar naenkrat dvigne se visoko gori proti oblakom gost črn dim in takoj bilo je sedem hiš v zublji. Ko so ljudje iz druzih krajev to opazili, hiteli so hitro na pomoč ubogim Palčanom, da jih obvarujejo velike nesreče. Osobito so dekleta vrlo nosila v vedricih vodo po strehah, ter so niso strašile ne plamena, ne vročine. Res je, da so vsi pridno delali ali kaj pomaga, ker gre le počasi; brizgalnice pa nimamo. V veliki nevarnosti bila je le edna hiša še, kajti ako bi se bila tista užgala, potem je uničena cela vas, a posrečilo se jim je vender ubraniti jo. Gosp. nadžupan iz Št. Petra je odšel takoj na pogorišče. Ob tretji uri popoludne bil je požar ponehal, ter v tem času se je pripeljala i požarna bramba iz Postojine in Otoka; seveda ne more tako hitro priti sfem, ker jo preveč udaljeno, pa vender jim bodi izrečena najsrčnejša zahvala, ker bo se potrudili tako daleč priti na pomoč. Prišel je tudi na pogorišče gosp. c. kr. okrajni glavar iz Postojine vitez Schwarz ter mnogo druzih odličnih oseb. Pogorelo je vsega skupaj 7 poslopij z vsem pohištvom ter nekaj živine. Pogorelci bili bo vsi zavarovani iznimši ednega. Ker imam ravno sedaj priliko, hočem vender omeniti nekoliko o požarni brambi ali o gasilcih, katerih mi žalibog nimamo. Skrajni čaH bi uže bil, da bi jo ustanovili. Naj vender vsak dobro premisli, da ni leta, da nas ne bi ta šiba božja obiskala. a zaman tudi če bi nas vsak dan, si je ne bi ustanovili. Od Postojine do Trsta ni nobene. Sploh se štejemo nekoliko prebrisani, a v takih Btvareh smo se daleč. O tem se lehko ravno sedaj V8ak prepriča, koliko bi nam koristila o požaru v Palčji, kajti ako bi o pravem času požarna bramba na mestu bila, pogorela bi jedva jedna hiša. Kdor misli kaj darovati za uboge Palčane, naj pošlje svoj dar g. županu J. Spilarju v St. Peter ali pa g. J. Lundru duhovnemu v Trni, v Na noge toraj Št. Peterci! Iz Lokavca G. maja. [Izv. dop.] V nedeljo 6. t. m. imelo je rokodelsko podporno društvo v Lokavci svoj prvi občni zbor. Na dnevnem redu bila je volitev družtvenega predsednika, podpredsednika, blagajnika, tajnika in desetih odbornikov. Volilcov bila jo polna sobana. Družtvo štejo danos 179 udov, a nadejati so je, da jih bode v kratkem štelo nad 300. Za predsednika bil je enoglasno izvoljen občo spoštovani g. Fran II m olj a k, župan in veleposestnik. Ne rad, ali vender, ko vidi tako zložno volitev in veliko zaupanje v njega, sprejme ta težki posel, in obeta vso mogočo storiti v blaginjo družtva. Z navdušenim govorom je navzočno tako omečil, da so nekim solze v očeh igrale. Po razvitji svojega programa rekel je: „Marsikdo izmed naših družtvenikov nima sreče ponašati se, ni s premoženjem niti z blago družino, katera bi mu bila v največjej sili, t. j. v bolezni na strani. Tebi, moj zapuščeni rokodelec hoče biti naše ravno ustanovljeno družtvo na strani. Ono bodo skrbelo, da v največjej bedi bode naš ud z vsem po mogočnosti pro-ekrbljen". itd. Po govoru slišalo so jo zvunaj neprestano pohanje topičev, v sobani pa burni „živio" in „slava" klici. Za podpredsednika bil je tudi enoglasno izvoljen g. Pran It ebek; blagajnikom g, Anton Kompara; tajnik gosp, Kr. Senovič. V odbornike so bili izbrani gg. Vinko Blažko, Tone Kovač, Slavoj Kovač, Josip Kovač, Tone Hmoljak, Tone Soban, Franjo Bratina, Tone Perjevec, Hrabroslav Likar in Tone Zgonik. Na podlagi pravil sprejema družtvo udo tudi iz vnanjih občin Dol. Otlica, Sv. Križ, Sv. Tomaž, Plače, Cesta, Malp Zabije itd. Častiti družtveniki! Začetek jo vsak težaven! ali v edinosti je moč. Vse bode šlo po ravnej poti, ako bodemo složni in delalni. Staro sovraštvo naj — ako je še kje — popolnoma neha. Dajmo si prijateljsko roke, ter bodimo ponosni na naše družtvo, in vsak naj le nato gloda, kje in kako bi po mogočnosti družtvu koristil. V to Božo pomozi! Domače vesti, Velikanski spomenik slavne cesarice Marije Terezije se je odkril na Dunaji v nedeljo 13. t. m. z veliko slavnostijo, katere so se udeležili Nj. Veličanstvi cesar in cesarica, vsi člani cesarske hiše, dvorni in državni dostojanstveniki, generali, škotje, zastopniki obeh zbornic drž. zbora itd. Občinski svet tržaški je imel v soboto 12. t. m. javno sejo. Predsedoval je prvi podžupan dr. II. Luzzatto; vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih je bilo 30 svetnikov. Po odobrenji zapisnika zadnje seje se čita zahvalno pismo mestnih gasilcev. Po predlogu mestne delegacije se sklene odposlati sporazumno z borzno deputacijo vladi spomenico ob izvršitvi v § 6. dovolilne listine navedenih del v pristanišči in da se zaradi tega podaljša rok za odpravo svobodnega pristanišča do 30. junija 1891 in sicer tako, da se svobodno pristanišče ne odpravi poprej, dokler niso dokončana vsa dotična dela, kakor je izjavila vlada sama v pogoji o zgradbi skladišč. Svetnik Križanac stavi predlog, naj se ozira na po njem zastopani volilni okraj o uredovanji carinskega okraja mesta tržaškega. Ker mu pa svetnik Ventura stvar razjasni, odstopi svetnik Križanac od svojega predloga. O prošnji za dovoljenje kredita za začetek zidanja novih skladišč vname se daljša razprava med svetnikoma Combijem in Venturo, Konečno pooblasti občinski svet mestno delegacijo, da najme v zvezi z borzno deputacijo začasnemu skladiščnemu odboru v Trstu pri kakšnem denarnem zavodu posojilo v znesku 1,000.000 gld. proti ukupnemu poroštvu občine. Ta znesek, za kateri so bodo plačevale obresti do povrnitve, more se dignoti po potrebi ter se povrnoti do konca 1889. leta, slučajno pa tudi poprej. Svetnika dr. Piccoli in Boccardi volita se v slavnostni odbor dvestoletnice poroda Josipa Tartinija, ki so bode obhajala lota 1892. v Piranu. Odobri se ustanovno pismo „Fonda-zione Economo per operai" kakor je je predložila mestna delegacija. Vzamejo so na znanje poslednje določbe 31. oktobra p. 1. umršega Andreja Kovačiča, ki je zapustil izdatne svote v dobrodelne svrhe in naložil mestnej delegaciji izvršitev poslednje svoje volje. Za ohranitev valjarja na par dovoljuje se izredni kredit 2000 gl. Javna seja je bila do 8V4 uro zvečer, zatem je bila tajna, v katerej se je skle-nolo to-le: Vzame eo na znanje narodba namest-ništva, katero odbija zaključek občinskega sveta o dovolitvi mirovine dr. Emilu Mul-lerju ter so sklene napraviti utok proti tej naredbi na c. kr. ministerstvo notranjih poslov. Obnovi se najemnina neke občinske zgradbe tab. št. 552. Upravnemu nadzorniku blaznice, Albertu Hribarju, dovoli so nagrada 200 gl. Odbije so prošnja vdove ob odkupu njene vdovnine. Dovoljuje so odstranjenjo javnega stranišča pri „Scala dei Giganti" vsled prošnjo raznih bližnjih prebivalcev. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so izročile doneske te-lo podružnice: Konjiška 30 gl., Železniška gl. 21 25, Pod-gradska gld. 10(H0, Bolska 20 gl., Šmi-helska na Koroškem 110 gl. Darovali ao: Mohorjani v Apačah na Koroškem gl. 2*30, G. Ciperle, učitelj na Dunaji gld. 12, G. M. Servicelj, komendator nemškega reda v Rchpergu 9 gl. „Slovanskega sveta- poslednja številka prinaša med ostalim tudi poročilo o glavnem zboru pol. družtva „Edinosti" v Trstu ter govoreča baš o našem uredniku pravi: „Mi dostavljamo, da jo list „Edinost" resnično v dobrih, vrlih rokah; v listu zasledujemo zdaj dosledno in odločno postopanje v ednako dobrem slovanskem duhu. To nas jako veseli glede na našo sedanje, sosebno tudi novinarske razmere." Te prelaskave nezaslužene hvale no navajamo iz samoljubja, — Bog nam bodi priča, — temveč radujemo se, da jo naš list si. občinstvu všeč, ker namen naš jo kolikor mogoče povzdignoti in razširiti našo glasilo; v to svrho žrtvujemo svoje skromno moči in hočemo tudi v bodoče truditi se. da dosežemo svoj smoter, ako nas bode čestito občinstvo slovensko gmotno in du-ševno podpiralo. Delalski shod. V poslednjej štev. smo prinesli vest o shodu, ki ee je vršil v nedeljo 13. t. m. v dvorani „hotel Evropa", llekli smo tedaj, da so toga shoda no udeleže slovenski delalci, ker se bodo razmo- tale fraze o socijalizmu, ki cvete daleč od nas v blaženej deželi „onstran luže" in v cesarstvu nemškem. Na naših tleh to steblo ne more pognati, o tem smo se prepričali v nedeljo. Ob 31 popoludne se zbere preko 100 delalcev, največ udov tukajšnjih italijanskih delalskih družtev. Vodje so bili štirje Nemci in nekoliko Italijanov, moj katerimi so bili tudi tuji državljani. Po dolgem govoru krojača Laxa. ki je preporočal, naj se zahteva od obrtnega nadzornika, da strogo nadzoruje nedeljski počitek, kateri določuje zakon, bilo je še več govornikov proti temu; eden celo želi, da bi bil počitni dan mej tednom in ne v nedeljo. Spomnili so se pozneje, da morajo zabraniti slovenske govore ter so izjavili najpoprej nemški in potem italijanski, da so denes ne sme govoriti slovenski; ako žele slovenski delalci ukrepati kaj o tem, naj skličejo poseben shod. Nekateri Slovenci, ki so bili nav-zočni iz gole radovednosti, šli so po tej izjavi iz gostilnice, vedoči, da se tu ne da opraviti nič ozbiljnoga. —Konec vsega je bila zmešnjava, ker so začeli se zmešnjavo; eden je predlagal, drugi so pro-tivil, drug je glasneji od druzega, da bi ga prevpil. Naposled so zmašili nekakšen odsek, ki ima sklicati zopet Italijane in Nemco v prihodnjo smešno „zmešnjavo". Svetujemo jim, nas Slovence naj puste v miru. — Javna tombola veteranskega^družtva v nedeljo je bila jako živahna. Cinkvino ao zadele 4 osebe, prvo tombolo je moralo 7 oseb deliti in drugo 2. Upor proti voditelju pravosodnega ministerstva. „Politik" z 12. maja objavlja v prilogi pričujočo: Iz Gradca so oznanja o nečuvenom uporu proti pravosodnemu ministru. Tamošnje višjo deželno sodišče se je izreklo, da se bode na štajerskem tudi v bodoče uknjiževalo v zemljiške knjige samo v nemškem jeziku, dasi je izdal pravosodni minister naredbo, da se uknjižuje na Štajerskem v nemškem in slovenskem jeziku. Clnn II. drž. tem. zak. z dne 21. decembra 1867 ob izvrševanji vladne moči daje ministru sredstva, prisiliti graško višje dež. sodišče v to, da izvršuje ministrove naredbe, in prepričani smo, da njega eksce-lenca si bode znala pridobiti moč, da so uvede pravica in zakon tudi na Štajerskem. — Vabilo na izlet akad. družtva „Triglav" k sv. Lorencu ob koroškej železnici dno 21. maja t. I. — 21. maja. Odhod iz Gradca ob 6. uri zjutraj. — Prihod v Maribor ob 7. uri 54 min. — Sprehod po mestu, sestanek v čitalnici in ob 9. uri 15 minut odhod k sv. Lorencu. — Prihod tja ob 10. uri 7, min. — Malica na kolodvoru. Banket 6b 1. uri v gostilni gosp. Novaka. Zvečer ob 8. uri koncert. 22. maja, malica ob 9. uri v gostilni g. Novaka. — Po malici izlet v okolico. — Obed v gostilni gospo Gatijeve, potem odhod v Faal. — Ob 5. uri 22 minut s kolodvora v Faalu povratek v Gradec. Spored koncertu: A) 1. Pozdrav. 2. Gj. Ei8enhut: Uetaj rode, možki zbor. 3. Deklamacija gospico *„* 4. A. Nedved: Nazaj v planinski raj, mešani zbor. 5. Šaljivi govor. 0. J. Kocijančič: Oblačku, možki zbor s tenor- in bariton-solom. B) Preprosta zabava in ples. Ustopnina za osobo 50 nov. Damo proste. — Pri koncertu sodeluje iz prijaznosti mešani zbor Čitalnico mariborske in tamburaški zbor akad. družtva „Hrvatska" v Gradci. Učiteljsko družtvo za sežanski okraj bode zborovalo v Nabrežini 7. junija 1.1. ob 10. uri dp. so sledečim razporedom: 1. Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poročilo o družtvonem delovanji v pretočenem letu. 3. O prirodopisnoj zbirki v ljudskoj šoli, predava g. ces. kr. okr. šol. nadzornik. 4. Prostovoljno predavanje. 5. Poročilo blagajnikovo in polaganje rač ina. G. Volitev treh pregledovalcev družtvenih računov. 7. Volitev družtvenega odbora. 8. Razni nasveti. ODBOR. Zabavni vlak odide na binkoštni ponedeljek, 21. t. m. iz Trsta, Kormina, Gorice in Reko v Postojno. Odpelje se iz Trsta zjutraj ob 8. uri 40 min. Vožnja stano iz Trsta v Postojno in nazaj v I. razredu gld. G.60, v II. gld. 5.20 in v III, gld. 3.80. V električno razsvitljenej po8tojnskej jami igra vojaška godba iz Ljubljane. Žalostna smrt. V ponedeljek 14. t. m. so našli na isterskej cesti na> kupu sipa mrtvo truplo 50letnega Antona (Joka, godca iz Lonjoro se strto glavo. Čok je godel v nedeljo 13. t. m. do 10% ure zvečer v gostilni Punterjevej onkraj žaveljskega mosta in odšel iz gostilne dobro natrkan. Prišel jo se svojim 18letnim sinom do sipa blizu tako zvanoga „ponte dei spini", kjer sta baje da oba zaspala. Kmalu zatem je drdral po istej cesti voz podjetnika Exnerja, na katerem vnzu je bila družba veseljakov. Spečega Coka ni nobeden opazil in izvestno mu je stri težki voz v kamenji skrito glavo. Mrtveca so odnesli v pokopališko kapelo. Veliko poneverjenje. Zaprli so trgovca Cirina Fischera-Sodoro iz Kat&nije, ker jo osleparil več tržaških trgovcev za 25780 lir. Stanoval je v Hotelu Athene. Zblaznel je 2Glotni mizar Franjo Mi-chenuzzi v kavarni Dorta. Razbil jo več posode in se hotel zaklati. Zvezali so ga z velikim trudom ter ga odveli v blaznico. Nesreča. Težak Fran Terosi je padel mej delom v Rojanu 7 metrov globoko na kamenje in se na raznih krajih trupla hudo pobil. Odnesli so ga v bolnico. Najden utopljenec. 13. t. m. ob 5. uri zjutraj je našel ribič Fonda iz Pirana 5 milj od barkovljanske obali v morji plavajoče uže zelo gnilo človeško truplo. Ribič je spravil utopljenca na kopno, kjer ga jo preiskala sodnijska komisija. Nesrečnež ima okolo 35 do 40 let in je izvestno de-lalskoga stanu. Našla sta se pri njem 2 kr., loterijski listič za izžrebanje 14. aprila ter list za obed v tržaškej ubožnici, glaseč na ime: Matija Tauzel. Policijsko. Zasačili so 33letnega težaka Nikolaja Fragiacomo iz l'irana, baš ko je ukradel sodček olja vrednega 45 gl. — Heleni E. je ukradel neznan tat v ulici Coroneo novčarko se 6 gold. iz žepa. — Gvido \Vallop je pretepel na javnej ulici g. Edvarda Luzzatta in ga zelo ranil, potem sedel na voz in se mirno odpeljal. Stražniki so ga ustavili in ga odpravili na policijo. Luzzatto je moral v bolnico. To so izjave tržaške kulture ! Čast. naše čitatelje opozarjamo na današnji oglas znane tvrdkc Valentin & Co. v Hamburgu o hamburškej denarnej loteriji, katera bode izvestno zanimala si. 1 občinstvo, ker vsak lehko poskusi svojo ' srečo z majhnimi troški. RAZNE VESTI. Državljanski zakonik črnogorski. Knez Nikolaj je slovesno objavil 8. t. m. novi od Balt. B o g i č i č a izdelani državljanski zakonik. Tedeum so je pel mej pokanjem topov. Prvosednik Bojo Petrovič jo pro-čiral dotični ukaz v navzočnosti vseh udov knežje obitelji, v gali došlega diplomatskega kora in druzih dostojanstvenikov.V ukazu se zahvalno spomina cesar ruski Aleksander H. in Aleksander III., kakor zaščitnika vseh Slovanov, ter omenja zaslug, katere si jo pridobil sostavitelj zakonika. Knez Nikolaj jo imel potem dolg govor, ki je bil sprejet od ljudstva z nav-dušenostijo. Strijk. Iz Hamburga poročajo, da jo ustavilo delo preko 4000 delalcev v pristanišči in to mizarjev, tesarjev in drugih rokodelcev. Književnost. Slovanski svet. 8. štev. tega izvrstnega lista je bila zasežena zaradi obširnejšega članka podnaslovom: „Madjarsko gospodarstvo in madjarska kultura". 9. št. s prilogo ima nastopno vsebino: 1. Nasledstvo kmetij in narodnost. 2. Iz govorov državnih poslancev. 3. O bistvu corl-ve. 4. O Slovencih tržaške okolice. 4. Književno delovanje Malorusov, 5. Pogled po slovanskem svetu. G. Književnost. Zgodovina fara ljubljanske škofije. Pod tem naslovom jo bil začel objavljati g. A. Koblar 1884. leta zgodovino posamičnih župnij. Denes imamo v rokah uže peti zvezek. Zgodovina Šmarješko fare na Dolenjskem, spisal Janez Volčič, župnik. V Novem Mestu 1887. Cena jej je 60. novč. po pošti 65 novč. Dobiva se pri L Krajci v Novem Mestu in pri ljubljanskih knjigotržcih. — Morebiti v kratkem kaj voč o tej knjigi. Postojna in sloveča postojinska jama na Kranjskem. S črtožem vseh razdelkov jame. V Postojni, 1888. Tisk in založba Seberjeve tiskarne. 51 str. Cona 25 nvč. „Narodne biblioteke*, katero izdaje J. Krajec v Novem Mestu, prišli so trije snopiči v ednem vezku na svetlo, namreč 27., 28. in 29. snopič. Vsebina vseh treh je: „Grška mitologija", po nemškej mitologiji Grkov in Latincev H. Viljema Stolla poslovenil Lavo s lav Ko pri v Še k, c. kr. gim. profesor. — Zelo smo pogrešali doslej takšne v slovenščini pisane knjige, ki nas poučuje o grškem in rimskem baje-slovji. Kakšne važnosti jo knjiga, naj govori predgovor sam: Znanje mitologije starih Grkov in Rimljanov je vsacemu neogibno potrebno, ki se šteje mej omikane in izobražene; kajti Grki in Rimljani so še zdaj učitelji pravega in dobrega vkusa in ostali bodo to tudi zanamcem. Kakor so se izobraževali rimski govorniki in pesniki v učilišeih starih Grkov, tako se moramo tudi mi zgovornosti in poezije učiti od obeh narodov. Toda čita-joč njih spise, dragocene ostanke starega veka. spodtaknol se bodeš pri vsakem koraku. ako ti bajno namikovanje ostane neznano, katero najdeš v njihovih spisih povsod vpleteno. Kajti vera naroda bila je, za katero so oni pisali, vera, katere so se sami držali. Polovica lepote v njihovih spisih ostala bi nam nerazumljiva uganka, ako je ne bi razkrilo znanje mitologije. Ali ne samo stari spisi so cenjeni ostanki starega veka, temveč tudi kipi starih narodov so uzor, kateri so vsak čas in tudi v najnovejši dobi posnemali največji mojstri lepih umetnostij, pa ne da bi jih mogli popolnoma doseči. Ne da se tedaj tajiti, da človek, ki hoče veljati omikan, ne more pogrešati znanja bajeslovja in bajk starega veka. Kipi, rezbarije, spominki vseh vrst, kabineti onih, ki imajo posebno veselje do redkih umotvorov, so polni podob starih bogov in žrtvalnega orodja in vsega tega kar nam je še ostalo od starih narodov. Nase galerije, naši slikani stropi, naše ščitarstvo, naši kipi itd. nam neprenehoma predstavljajo ravno te predmete, in naše gradivo, posebno za dramatično poezijo, dobivamo večinoma iz starih bajk. Gledališča naše dobe odmevajo čestokrat od žalovanja Ifigenije in Andromahe, od bea-nosti Orestove in grozne jeze Ahilejeve in Klitemnestrine. Za tega del je koristno in celo nekako potrebno poznati mitologijo; ljudje, ki onega vešči niso, smatrajo se za take, katerim pomanjkuje prave vzgoje in razumnosti. Lotil sem se tedaj težkega dela Htollovo mitologijo Grkov in Rimljanov posloveniti, ter si pridobil dovoljenje za tiskanje od Taubnerjeve knjigarne, da bi olajšal na ta način naši slovenski mladini razumevanje najslavniših grških in rimskih umotvorov. Duo a j sita borsa. dne 15. mnjn. Enotni drž. dolg v bankovcih '— — gld 78 40 * v srebru — — — »H '.•iO Zlnta renta— — — — — — — — n KJ9.-J0 5°/o avstrijska renta — _ _ — n 9H.05 Delnice narodne banke — — — — „ 871.— Kreditne delnice — —--— — „ 2"? 90 London 10 lir sterlin-----„ 120,00 Francoski napoleoiulori — — — — „10 U5 C. kr. cekini — _____ — 5.9fj Razglas, a katerim se p. n. občinstvu naznanja, da je v Komnu na dan sv. Rešnjega telesa zabranjena vsaka javna prodaja blaga in sploh vsaka barantnrija. Županstvo v Komnu dne 12. majnika 1888. La Filiale della Banca Union TRIE STE s' occupa di tutte le operazioni di Ranca e Cambio - Valute. a) Acceltn cergnmenti in Conto corrente, abbonando PER BANCONOTE: , PER NAPOLEONI: 37«,% c- P™*** di 5 g ni 2s/,%c. preav.di 20 g.ni U ii m 12 „ 3 °/0„ „ M 40 „ ® /«°/o tt 4 mesi fiH80 3l/«7on n * 3 meni 40/o a 8 „ * 8>/,%„ „ „ 6 „ Per lettere di versamento in circo-lazione il nuovo tasso d' interesse andrti in vigore a pnrtire dal giorno 16 rispet-tivamonte dal 23 ottobro 1887. In Banco giro abbuonando il 3°/0 interesse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,0C0, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conforma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Amtmepei propri correntisti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altro principali cittfl, rilascia loro assegni per qucstc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni spesti per essi. b) S'incarica delVacqnisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incasso di assegni, cambiali. o coupons, verso Ve°/o d i prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno 472% e 5% della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4% deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. Trieste, ottobre 1887. ■HmnnnBi Takoj delujoče. Uspeh zajamče«. IVeizocjit>ljivo ! Vaak dobi svoto nnzaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči RO BORANTIU M (sredstvo za bradorast) breuzpeSen o«tal. Tako tudi sigurno deluje l>roti pleSivosti, izpadanju Inseh. nrinholjicHin in osedenji Vs eh v.-6kratnim trenjVm zajamčen. Originalne steklenice po gli. 1 50. Steklenice Zii poskus po gld. 1 — prodaje J. Grolich v Brnu, v TRSTU pa sumn A Praxm«rer in P. Pren-dinl - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GORICI lekamičarja Uristofoletti in Pontoni, A. Her-manek. drng»r - na REKI J Gmeintr. lekar - v CELJU Pnjif. - v MARIBORU J. Martinz — v GRADCU K Koth, Murplatz 1. 1 Sftr Tam se tudi dobi Eau de H6be, iztočno sredstvo lepote, kutero i/drži svežost in belost kože. r »TI NLEPARIJA ! PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe ili gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. na-! prej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 4i_j04 TRŽAŠKA HRANILNICA Jo denarne vloge v bunkoveih od od 50 sold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne, Ob nndi ljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice ..........3% Plačuje vsak den od 9—12 Ureopoludne. Zneske od nU pld. preuuj, od 50—100 je treba 1 dan odpovedmi, 100—1000 3 dni ln čez 1000 pa 5 dni poprej. Eakomptuje menjl.-e domicilirane na tržaš- ke' I»Upk. 'ru* »lF .■Se-;. 11 "K*- c ;fw,i m imi ft*t« .nCL i ti'.'>