«MUJa v«r.K CetrteK Ib mrli« • poštnino vred ali * Mariboru g poSilja-■«jsm na dom s* celo le-fcp 82 D, pol trta 1« D, de trt leta 8 D Izven Ju-3 «lavije 56 D. Naroč-8 ib se pošlje na uprav-«Htve »Slov. Gospodar- <»• v Mariboru, Koroš-cesta 5. List se do-> eiilja do odpovedi. © '»Cnina ge plačuje t au^rej. — Telefon inter-urtan £t 113. Posamezna številka stane 1-5© din. Poštnina plačana v goiovlnl. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 53. številka. MARIBOR, dne 17. decembra 925 DrettaiSfvo je v Mart*»-r«, koioška cesta šc i. Rokopisi se ne vračat». Upravništvo sprejem» naročnino, inserate k reklamacij«. Cene lnseratom po ž» govoru. Za veckrata« oglase primeren popa» Nezaprte reklamacije»» poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana lOijC^v Telefon mterurb. št. II? 59» letnik* I TOM»-« Sioif nsM lmef in slovensko vseučilišče. Večkrat že je vstal naš narod enodušno v boju za svoje pravice. In čimbolj je bil odločen in složen v nastopu, lem boljše je uspel. Spomnimo se samo onega velikega, vsesplošnega nastopa za politično osvoboditev, ko je vse preko mest in vasi do zadnje kočice zaoril en glas, izgovorjen v majniški deklaraciji L 1917. In volja naroda je postala božja volja. Zgodilo se je. Vsako leto !. decembra se bomo spominjali, da se nam je izpol-ailo tisočletno hrepenenje, dobili smo svoj dom, svojo narodno državo, v. katere naslovu se po vsem širnem svefu blišči tudi ime Slovenca. Kljub težavam, ki so pri vsakem začetku in tako še posebej v začetkib nove države, bomo zvesto kazali ostalim Slovencem, ki še niso z nami, kje je njihov dom! Zopet pa so dnevi tu, to je treba, da ves narod enodušno izreče svojo besedo, ki je ne bodo smeli preslišati nikjer, najmanj pa tam, kjer so dolžni poslušati in izpolniti zahteve naroda. Slovenski narod ima svojo zemljo, svoje življenje, svojo dušo. Posebnost ima, ki ga loči od drugih, v svoji besedi, v svoji pesmi, v vsej •svoji kulturi. Slovenski narod ne more samega sebe zatajiti, pač pa hoče dalje živeti, kulturno obstojati in se razvijati. Zato hoče imeti ivoje šole, od najnižje do najvišje, od ljudske ali osnovne šole do vseučilišča. Slovenski nareki je molčal, ko so pritiskali na njegovo denarnico, izžemali njegovo gospodarstvo tisti, ki ga ne ljubijo, kakor samega sebe. Čakal je in čaka, da zmaga pravična uvidevnost krmarjev države. A zdaj, ico se hoče nastaviti nož na njegovo dušo, na njegovo kulturo, na njegovo vseučilišče bo enodušno zakričal: Sloji Kdo si, ki mi hočeš v lastnem domu vzeti življenje? . Ali je res slovensko vseučilišče, ki obsioja zdaj v teh letih svobode, ki ga pa zopet nameravajo zatreti, tako življenjskega pomena za ves narod? Ali ne sme o tem molčati niti slovenski krnet na svoji njivi, niti slovenski delavec pri svojem stroju? Ali se posebno našega kmeti to vprašanje kaj tiče? Slovenski kmet je naravnost mogočen v svoji želji In zahtevi po izobrazbi. Upravičeno je zapel Gregorčič: »Kar mož nebesa so pcslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov!« In res je prihajalo s kmetov v mesto v šole večina oaSih dijakov. Pa za vsakim je šel strah materin in ■vkrb očetova: kaj bo z njim! Ta strah in skrb sta videla nevarnost, da bo sin odšel v tujino in se tam odtujil. Zato je poleg globoke vernosti tudi to bilo vzrok oni mogočni želji: duhovnik naj bo! Vedeli so, da bo samo tako ostal — domač. In prav so sodili. Koliko sinov se nam je izgubilo v tujini, omračenih v neveri, padlih v globine greha ali utopljenih v valovih tujerodnega življenja. In slovenska mati je jokala za izgubljenimi, ki niso živeli, za kar jih je rodila. In slovenski oče je skril v pesti svoje žulje in ni odprl roke in ni več garal za sina, ki ga je zastrupljala tujina. Slovenski kmetski narod je vedno bridko čutil prepad med lastnimi izobraženci in seboj, prepad, ki ga je globoko zarezalo v njegove življenje — tuje vseučilišče. Le en most je zvesto držal: duhovnik—ljudstvo. Vemo pa vsi, da je potrebno za popolno kulturno življenje naroda in njegov kulturni razvoj, da je popolna in tesna vez med preprostim ljudstvom in izobra-ežnei, ki morajo biti v vsem njegovi. Tega pa ni mogoče drugače, kakor da imamo svoje slovensko vseučilišče. Tu se morajo izšolati slovenski duhovniki — doktorji, tu naši slovenski sodniki, naši slovenski zdrav niki, naši slovenski inženjerji, profesorji in uradniki. Ali naj se slovenski kmet v svoji lastni državi zopet počuti — tujca, če pride v katerikoli urad ali če potrebuje pomoč bolj izobraženega. Ali naj se slovenski materi zopet obnovi boleči strah, da se ji sin, ki se ni odločil za diuhovski stan, izgubi v življenju in nazorih, ki ga bodo odtrgali od nje in od domače druge? Ali naj naš kmet zopet venča svojo dlan s krvavimi prstani dela za to, da bo sin pozabil, od kod ima svoj — beli kruh? Nikdar ne! Zato bo r.aš narod povzdignil svoj glas in bo rekel: Živeti hočem! Imeti hočem svoje ognjišče kulturnega življenja, svojo duševno delavnico, svojo mizo kullurne hrane! Imeti hočem svoje popolno vseučilišče! Njim pa, ki pod pretvezo mrzlih državnih računov hočejo slovensko vseučilišče zapreti, kličemo: Pustite ga, naše je, uredite ga, plačali srno ga pošteno! Zatio, slovenski narod, posebno ti vedno prevdarni slovenski kmet, reci svojo odločno, moško besedo! Delavska zbornica. Naročniki našega lista so gotovo že večkrat slišali ime: delavska zbornica, kmečka zbornica, zdravniška zbornica itd. To so stanovske organizacije, ki imajo namen ščititi koristi in napredek dotičnega stanu z vsemi zakonitimi sredstvi. Nastale !«o iz dejanske potrebe in globoke zavesti, da je treba celo človeško družbo pre-osnovati na podlagi oživljene stanovske vzajemnosti. V inozemstvu imajo že dolga leta za kmete prisilne kmetijske zbornice, ki tvčrijo prisilno organizacijo-kmečkega stanu. To so strogo stanovske, nepolitične organizacije. Erako ima tudi delavstvo svoje delavske zbornice. Vse te organizacije so velikega pomena za. nas. Na podlagi zakona o zaščiti delavstva iz leta 1922 so bile osnovane v naši državi začasne delavske zbornice, ki so imele namen pripraviti vse potrebno za ustanovitev trajnih delavskih zbornic, torej izdelati pravilnik za volitve in poslovnik za delovanje zbornic. Nad tri in pol leta je minilo, predno je bil končno odobren pravilnik in so bile razpisane volitve v delavsko zbornico. Koga predstavlja delavska zbornica? Člen 11 pravilnika nam odgovarja na to vprašanje čisto točno, sledeče: Delavska zbornica predstavlja po zakonu o zaščiti delavcev vse delavce in nameščence obeh spolov, ki stavljajo na ozemlju te zbornice svejo telesno in duševno moč v službo tretjih oseb, bodisi za nagrado, bodisi v svrho lastnega izučenja. To velja za vse delavce v obrtnih, industrijskih, trgovskih in rudniških podjetjih. Izvzeti so delavci višje vrste, vsled česar ne spadajo sem inženjerji, blagajniki, poslovodje itd. V delavsko zbornico spadajo vsi delavci brez razlike na starost in spol, v kolikor niso po zakonu izrecno izvzeti. . Iz poročila, ki ga je izdala začasna delavska zbornica za Slovenijo za čas od I. 1922 do 1925, posnemamo, da se je ta ustanova šele od leta 1924 nekoliko razvila. Šele pod Davidovič—Koroščevo vlado je takratni minister za socialno politiko dr. Behmen izdal naredbo z dne 12. septembra 1924, s katero je ustvaril finančno podlago za delovanje zbornic. Odredil je namreč 5 odstotno doklado od vseh bolniških prispevkov po zakonu o zavarovanju delavcev za kritje stroškov delavske zbornice. In sedaj po preteku tri in pol leta so končno razpisane prve volitve v delavsko zbornico za Slovenijo. Delokrog delavske zbornice je zelo obširen. Ako bi brla vlada od vsega početka preskrbela denarna sredstva za te zbornice, bi se bile te ustanove lahko sijajno razvijale. Ker pa ni bilo denarja do jeseni 1. 1924, so te zbornice obstojale le bolj na papirju. Nadaljni vzrok, da se zbornice skoraj tri leta niso mogle prav razviti, tiči v njih sestavi. Vlada je prve člane zbornice imenovala in pri tem gledala bolj na strankarstvo kot na stvarne potrebe. Volitve v delavsko zbornico se bodo vršile v času od 2. do vštevšega 7. februarja 192G. Volilni imeniki bodo* ozn LISTEK. vH « «- i Džungla. Roman iz afriških pragozdov. Angležki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Pauius. 10 Seveda veste to, gospod Canler! Na to ste upali, s «em sle račun? li kot podjeten in premeten finančnik ti-«tikrat ko ste ponudili očetu posojilo za njegov — •oprostite da tako Tečem! — prismojeni izlet na kap-•rerdiške otoke, ki bi pa b'l vkljub vsemu bogato uspel, 4La ni zaklad na nerazumljiv način izginil. Najhuje bi bili seve iznenadeni vi, gospod Canler, le bi bil oče zak'ad domov prinesel. Kajti o tem ste bili pač trdno prepričani, da ne bomo ničesar našli. Preveč *e razumete na take reči! Pa ste tudi preveč dober finančnik in hladen računar, da bi bili posodili denar na «aklad, zakopan nekje na otokih zapadne Afrike, in še «elo da bi ga bili posodili brez jamstva! Ne —! Prepričani ste bili, da ne bomo našli nič. In ker ste vkljub temu denar posodili, ste pač računali na Žlrug dobiček —. Vedeli ste, da vam denarja ne bomo mogli vrniti in da nam bode te s posojilo n roke zvezali. Vedeli ste, da bodete s posojilom, s takim brezupnim posojilom, najlažje dobili mene, me prisili v možitev, ne da bi bilo na ■unaj opaziti kake sile. Nikdar niste omenili posojila. Pri vsakem drugem «iožu bi mislila, da je to znamenje plemenitega, veliko-fluinega značaja. Pa pri vas, gospod Canler, ne! Vi imate svoje na-Poznam vas, bolje poznam nego si mislite! Vdala se bom če ne bo druge pomoči. Pa treba je, da se razumeva, — čimpreje tem bolje. In enkrat za vselej!« Razvnela se je h koncu svojega govora, lahna rdečica jo je spreletavala, oči so se ji parkrat sovražno za-bliskale in zadnje besede je kar vrgla Canlerju v obraz. Canler je med njenim govorom zaporedoma za-rdeval in prebledeval. Sram ga je bilo in jezen je bil. Mlado dekle je razkrinkalo njegove načrte in mu z brezprimerno drznostjo očitalo podlost in neznačajnost in kdo ve kake druge lepe lastnosti še vse. Pa imel je trdo kožo. In kar je bilo glavo, svoj namen bo dosegel, to je videl. Ptičica mu ni mogla uiti. Vstal je, se namuznil prisiljeno in dejal s posmehom: »čudim se vam Ine! Nisem mislil, da ste taki. Prisojal sem vam več samopremagovanja, več — ponosa! Seveda, povedali ste prav. Kupil vas bom —. Res je, priznam. Vedel sem, da bodete navsezadnje le prišli na to. Saj ste bistroumni dovolj. Pa mislil sem, da sle tudi ponosni in da se ne bodete izdali, niti si sami sebi priznali takega ponižanja. Toda — imejte svoja pota!« je končal malomarno. »Glavna reč je, da vas gotovo dobim. In to je končno vse, kar si želim!« Ine ni zinila besedice. Obrnila se je in odšla iz sobe. Nekaj minut pozneje je pristopical profesor Porter po hodniku in naletel na Canlerja, ki se je odpravljal domov. Raztreseno ga je pogledal stari gospod profesor, se ustavil in zamišljen poloižl kazalec na čelo »Kakor sem dejal, gospod Canler —1 Saj pravim, tele mlade ženske so samo zato na vsetu, da nas moške motijo v tjaiih znastvenib pogovorih! Kakor sem de- jal, gospod Canler, moje mnenje je slejkoprej, da izhajajo pritlikavci osrednje Afrike od —.« Pa gospoda bankirja Canlerja je zelo malo zanimalo pokolenje pritlikavih narodov osrednje Afrike. Brez poklonov je pograbil razmišljenega gospoda podi pazduho, ga potegnil v sobo nazaj in mu v kratkih, ne-voljnih besedah razložil uspeh svojega pogovora z Ino. »Hm hm —! Jako značilno —! Zelo značilno —!« je nevoljno majal z glavo gospod profesor in skušal nagubati čelo, oči pa so se mu vpljub vsem naporom sm«-> jale v tolikem neprikritem zadovoljstvu, da ga je skoraj gotovo opazil tudi Canler. »Saj pravim, tele mlade ženske današnjih dni pač ne poznajo več uboglji-> vosti —. Koj grem po njo, pa jo pripeljem sem in vpriča mene —.« »Hvala lepa, profesor! Za danes imam dovolj takiK prizorov! Jutri se vrnem. Zastavite do tedaj svoj očetov-« ski vpliv pri dekletu! Ponavljam vam, da ne morem več čakati! 2elim, razumete, želim, da se stvar uredi še pred vašim od-» hodom v Wisconsin! Z Bogom, gospod profesor!« »Kakor sem dejal, gospod Canler —!« je klical m njim profesor Porter. »Tale mladi ženski svet —! Saj pravim —!« Ko je Canler drugi dan prišel, Ine ni bilo doma. In ko je tretji dan prišel, jo je našel sredi zabojev in kov-čegov v polni polni pripravi za odhod. »Sami vidite, gospod Canler, da danes ne moren® biti razpoložena za svatovske pogovore! Jutri zarana od-« potujemo. Ali nas pospremite na vlak?« Canler je potihoma klel in se priduševal, da bo de-* kle dobil, pa če bi bilo treba za njo prebroditi Zedinjena države od vzhodnega konca do zapadnega. i razgrnjeni od *>. decembra 1925 do vitevšega 4. ja»w «rja 1836 pri vseh krajevnih odinicah delavskega »a-»nrovanja. Opozarjamo na uradni razglas glavnega volilnega odbora v Ljubljani % dne i, t. m. V tem razglasu je natančno navedeno, kdo ima volilno pravico, kako m voli in kje ter kako se vrše reklamacije itd. Opozarjamo vse volilne upravičence, pa tudi nafie fcoečke gospodarje, obrtnike in podjetnike na potek teh itolitev. Ne gre tukaj sani o za delavsko stvar. Tudi kmeta in obrtnika mora zanimati, kakšno zastopstvo si Izvoli naše delavstvo v -svojo stanovsko zbornico. Zat» jpodprimo naše delavce v tem volilnem boju ter jim pokažimo, da smo res ljudska stranka, ki jo tudi skupna yex socialne misli in stanovske vzajemnosti. i U fe seseOe. tafea mml k-" '.f-7'.. <*0m \ j stane torej pogon z enim elektromotorjem s tremi konjskimi silami na uro 6 do 7.50 D. Motorna sila z bencinom ali surovim oljem bode približno enako draga, kakor električna sila, ne sme se pa pozabiti, da nudi električni pogon, kakor že zgoraj omenjeno, z njegovo vedno pripravljenostjo za obratovanje napram drugim motornim silam veliko večjo ugodnost in je dati tudi, ako so cene višje, električni sili brezpogojno prednost. Kar se tiče nevarnosti električnega toka za človeško življenje, je dotikanje voda visoke napetosti na vsak način smrtnonevarno. Zalo se morajo montirali vodi visoke napetosti glasom oblastvenih predpisov 6 m visoko od zemlje, pri cestnih križanjih pa 7 m visoko, tako da je dotikanje žice z navadnimi pomožnimi sredstvi nemogoče. Ker je velikonapetostni tok smrtno-nevaren in ker se ga ne more uporabljati za razsvetljavo in motorni pogon, se bede isti v Vsakem kraju, ali kjer sta dva kraja blizai skupaj, znižal ali transformiral v takozvanem transformatorju na porabno napetost od 220 voltov za luč m 380 voltov za motorje. Za transformator se postavi v mali zidani hišici. Ta hišica ima premer 2 m in višino 6.50 m. Od tega transformatorja vodi vod nizke napetosti tok k vsaki hiši. žice visokonapetostnega voda nosijo s katranovim oljem im-pregnirani drogovi, kakor so tozadevni oblastveni predpisi. Po obstoječih izkušnjah trajajo taki drogovi iz smrekovega lesa približno 15 let, nekateri dalje časa, drugi zopet manj, kakor je pač svet, v katerega so postavljeni. Kakor sta nevarna ogenj in voda, ako kdo ž njimat neprevidno ravna, v toliko je nevarna tudi elektrika človeku, ako se ne ravna po zadevnih predpisih. Tak visokonapetostni daljnovod bi po dosedanji!» načrtih šel preko sledečih krajev: Rudina, in Brstja Spuhla in Zabovci, Sv. Marko in Novaves, Bukovci Stojnci in Muretinci, Malaves, Gajovci in Placerovci. Mezgovci in Dornpva, Podvinci, Rogoznica. En odcepn® vod bi vodil do Prvenci, Sobetinci in Zagojiči. V vsaki vasi ali za dve bližnji vasi bi se postavil en transformator, od katerega bi izhajalo nizkonapetostno krajevno omrežje. Za območje enega transformatorja: bi se ustanovila ena krajevna zadruga, ki bi imela nalogo, da vzdržuje krajevno omrežje in dobi potom vplačila deležev (za vsako žarnico en delež, za vsako konjsko silo 3 do 4 deleže) potreben kapital za postavitev krajevnega omrežja. Pripomniti je, da so ti deleži last članov in jih dobijo vrnjene, ako bi kateri član odpovedal» luč. Ker stane krajevno omrežje gotov znesek, zato je v korist zadružnikov, ako se prijavi kolikor mogoče veliko število luči, ker je na tak način delež sorazmerno nižji. Po sedanjem načrtu bi se ustanovilo 14 zadrug., ki bi krile stroške transformatorske postaje in krajevnega omrežja. Za vse zadruge skupaj bi se ustanovila osrednja zadruga, ki bi oskrbovala visokonapetostni vod ter zastopala v sporazumu s posameznimi odbori krajevnih zadrug, koristi zadružnikov. »Glavna reč je, da je ne pustim predolgo s Clay-tonom skupaj! — Koj moram za njo v Wisconsin!« Tako je umoval in ko mu je Ine voščila svoj hladni »bogom, je še za odhajajočim vlakom vpil, da jo črez leden dni obišče na farmi. Wisconsin leži v severnem delu Zedinjenih držav. Dežela je polna rodovitnih planot in gozdov, toda precej redko obljudena, železnic in velikih mest nima mnogo, le velike farme — kmetije — so razteresene po njej. samotne in po pol dneva druga od druge oddaljene. Ine je podedovala po materi srednje veliko farmo, polja travnike in gozd. Posestvo ni bilo slabo, dalo se Je živeti na njem, le zelo oddaljeno je bilo od mesta in železnice. Mnogo je žrtvovala Ine, ko se je preselila na samotno farmo. Vajena je bila velikomestnega življenja, zabavnih družb, koncertov, gledališča. Vedela je, da ji bo vsega tega manjkalo v novem življenju in še mnogo drugega. Pa še več bi bila žrtvovala, samo da se reši nadležnega snubca. Canler je imel svojo banko v New Yorku, tam je tudi živel. Iz New Yorka v Wisconsin je bilo daleč, silno daleč. Posli so Canlerja držali v mestu in Ine je računala, da bo v Wisconsin^. prej mir pred njim ko pa v bližnji Baltimori. In s časom, si je mislila, se bo stvar že dala kako urediti. Morebiti tako, da bo polagoma odplačevala dolg iz prebitkov kmetije. Ali pa se bo kakorkoli zgodilo —. Polna boljših upov je stopila iz vlaka. Clayton jih je čakal na kolodvoru. Posedli so v avto, na drugega na-tovorili razsežno prtljago in se odpeljali po valemti, brezkončno dolgočasni planjavi proti farmi. Ine že dolgo let ni bila v Wisronsinu. Zadnjikrat je obiskala farmo, ko ji je mati še živela. Spominjala se je še, kako je bilo tistikrat. Spodaj v ravnini so ležala gospodarska poslopja in stanovanja najemnikov, gori na valoviti višini pa je stal »dvorec«, materin dom. Za hišo je ležal obsežen vrt, za njim pa se je koj začel gozd, ki je segal par ur daleč v deželo. Ko se je mati preselila v Baltimoro k možu, so prevzeli posestvo najemniki, hiša je ostala sama in prazna. Nihče je ni popravljal in dobro se je še spominjala izza zadnjega obiska, kako žalostna in zanemarjena je samevala na holmu. Zato je vsa začudena odpirala oči, ko je avto pri-drdral v bližino naselbine. Snažna, enonadslropna vila se je belila v popoldanskem solncu vrh griča, mičen balkon poln cvetlic je kraljeval nad glavnim vhodom, široka bela vozna pot je peljala na grič. V nemem čudenju je gledala vse te izpremembe. Mislila je na Claytona in srce se ji je krčilo. Avto je obstal pred vhodom. Gospod Filander in najemnik sta pozdravila nove gospodarje. Clayton je bil zaposlen pri stroju, profesor Porter pa se je koj lotil svojih zabojev s knjigami. Te so bile njegova prva in edina skrb. Za izpremembe na hiši se ni zmenil ali pa jih menda vobče še niti opazil ni. Ine je izstopila in sama pohitela po sobah. Ko se je mati preselila v Baltimoro, je odpeljala del pohištva seboj, drugo pa so prevzeli najemniki. Sobe so ostale prazne. Toda sedaj —! V nemem iznenadenjn je obstajala na pragih, s strahom je odpirala vrata, kamor je pogledala, povsod vse novo, vse opremljeno. Clayton je poskrbel za vse —. Po sobah novo, okusno pohištvo, zavese, preproge, povsod ličnost, udobnost, bogastvo, skrajda razkošje —. Ničesar ni manjkalo, karkoli si je mogel poželeti razvajen mestni okus, vse je bilo pripravljeno. In kako dobro je zadel Clayton njen, prav nje» okus! Sama bi si ne bila boije izbrala —! In besedice ji ni omenil Clayton. Vse natihoma naredil —! Ko je pregledala vse sobe, je hotela stopiti še a» balkon. V predsobi pa je zadela na Claytona. »Ah, gospod Clayton!« je vzkliknila. »Kaj ste naredili —!« Veselje, zadrega, strah je govoril iz njenega glasu. »Psssst — !« je svaril Clayton. »Tiho, da oče ne čuje! Ničesar ne bo op izil razmišljeni gospod profesor, če molčite. Nočem da bi zvedel —.« »Pa zakaj —?« »Nikar se ne vznemirjajte, gospodična! Da ste videli, kako nesnaga in kaka zapuščonost je gospodaril» tod, ko sva prišla z gospodom Filandrom pred par tedni sem! Kar misliti si nisem mogel, da bi se vi, gospodična* naselili v tako zanemarjeno gnezdo. Kar sem storil, je le malo! Rad bi bil storil več, pa v takem kratkem času in pri toliki oddaljenosti od vsakega večjega mesta mi ni bilo mogoče —. Se enkrat prosim, nikar ne povejte očetu!« »Ampak gospod Clayton, saj veste, da vam niman» s čim povrniti —!« je dejalo dekle skoraj jokaje. »Zakaj ste nas tako zelo zadolžili —1« »Nikar, Ine!« je odgovoril Clayton otožno, »če hit bilo samo za vas, — verjemite, ne bil bi tega storil, kar vem, da bi vms bil užalil. Ampak — ljubi, stari gospod profesor! Ali bi naj stanoval na svoja slara leta v lak« luknji? j (Dalje prihodnjič.) , Ako se čimpreje prično ustanavljati krajevne zadruge »n se začne z resnim .delom, je potrebno za la-friitev elektrifikacije Spodnjega Ptujskega polja pri- Jfcližno 6 mescev in bi loraj lahko že v zgodnji jeseni ifcžarele prve električne luči. Starim in novim naročnikom naših časopisov. Pred novim letom smo. Treba si je naročiti časopise. Ali si Je obnovil naročnino za »Slovenskega Gospodarici« Ako še tega nisi storil, potem stori to takoj! Danes Meno Ti priložili položnico. Izpolni jo in nesi jo takoj na ■(•oito! Čimprej pošlješ denar, tem bolje. Ali ste že začeli agidrati za »Slovenskega Gospodarji« Si že govoril s sosedom, ki ga še nima, da si ga tudi «hitoči? Ne odlagaj dolgo, temveč takoj začni obdelovati «in nagovarjati vse tiste, ki ga 2e imajo, da stopijo med «oročnike. Kako nagrado dobiš za nove naročnike? Kdor dobi za »Slovenskega Gospodarja« nove naročnike, to je take, ki dozdaj lista še nimajo, in pošlje naročnino najmanj za pol leta, si lahko za trud in stroške od «tegne od plačane naročnine 10 odstotkov. Opozorite na to ugodnost tudi druge pristaše. Položnice imo danes priložili »Slovenskemu Gospodarju.« Najboljše je, da jih takoj izpolnite in odpošljete naročnino, ker se -položnice drugače izgubijo. Koledar za leto 1926 bo priložen prvi številki prihodn ega letnika. Naroči si aorej hitro list, da še debiš koledar! Kako naročiš list, če nimaš položnice? Mnogi si želijo «■ono v o naročiti list, pa nimajo položnice. Zato nam navad «o najprro pišejo na upravništvo dopisnico, kjer prosijo, 4e jim pošljemo list in položnico zraven, s katero nam po tiem pošljejo naročnino. Ta način pa je silno počasen, ker »traja večkrat po tri tedne, predno novi naročniki pridejo do lista. Zato pa takim, ki bi radi naročili list, pa nimajo položnice, priporočamo, da takole napravijo: 1. Naj si kupijo na pošti nakaznico in naj nam po nakaznici pošl ejo denar, potem bodo tekom enega tedna imeli v rokah list 8. Napravijo pa lahko, da si prihranijo poštnino, tako le: Jia vsaki pošti si lahko kupiš prazno položnico. Na to. položnico napišeš spodaj na prtznanici, položnici in vpisnici Številko čekovnega računa in sicer za »Slovenskega Gospodarja« 10603, iiypod to številko pa naslov: »Slovenski Gospodar« v Mariboru. Za »Našo Stražo« pa številko čekovnega računa 10605, in pod to številko na vseh treh delih položnice naslov: »Straža« v Mariboru. Taka položnica velja ravnojajra, kakor tista, ki jo dobite od nas. Ako teko napravite, boste list dobili gotovo še tekom enega fedna. Koliko bo s*al „Slov Gospodar" v' 1926? »Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1926: Za celo leto 32 din. za pol leta 16 din. za četrl leta 8 din. Lrvcn države SHS bo stal še enkrat toliko. Tedenske novice. Pridobi še vsaj enega novega naročnika! Plačaj list še pred novim letoml Agitiraj za list med prijatelji in znanci! Namesto enega litra vina si plačaj »Slovenskega Gospodarja« za pol leta! «ADIC V MARIBORU NITI Z BESEDICO NI OMENIL DAVKOV! Tu ga imate! Samostojni in Radičevi »kmetje« so ■¡rve dni pred R^dičevim prehodom govorili, da bo Štefan Radič govoril proti visokim davkom. Natezali smo na «hodu ušesa, a niti z eno besedico Radič ni obsodil nesrečno davčno politiko Pašič-Radičeve vlade. To se pravi po domače: Radič nima nič proti temu, če se kmeta, delavca in obrtnika v Sloveniji tako strašno obdavčuje. Mislili smo, da bo Radič obsodil Puclja in svoje poslance, ki So letos že dvakrat glasovali za davke. Vse lepe in sladke besede, katere je izgovoril Radič v Mariboru o kmetu, so prazen nič, ako vlada nič ne stori, da se znižajo neznosen bremena. Kaj pomaga, če Štipica govori o moči lcmets fcega stanu, ko pa ubogi kmet pod težo davkov, ki jih z glasovttn em pomagajo nalagati Pucelj in Radičevci, go-«oedersko propada! Gostija, govori in žvenketane polnih kupic na gostiji, katero so pr.redili mariborski Radičevci «vojemu ministru, ne bo rešilo našega kmeta! Proti davkom, kakoršne izterjujejo v Sloveniji po naročilih Pašičevih in Radičevih ministrov, Radič ni smel In ni mogel govoriti. Zakaj ne? Ker bi potem moral lopniti po Puclu, K Me mini in po poslancih iz Hrvatske, ki glasujejo za vse davke, katere zahteva Pašičev finančni minister dr. Stojedinovič. Radič bi bil moral v tem slu-iaju tudi povedati čisto resnico, da 90 edino poslanci SLS odločno nastopali proti previsokim davkom. Ce bi hotel biti Radič pravičen, moral bi pohvaliti naše poslance, ki Be nikdar niso glasovali za kako zvišanje davkov, ampak vedno proti. Samostojneži in 2 njimi oženjeni Radičevci tira'o ne* iega kmeta, delavca m obrtnika v davčno mesnico, če (a hočejo spraviti v svojo stranko. I Za celo Slovenijo se vrli do velika božična prodaja v veletrgovini R. STERMECKf, CELJE 24 t. m. po strahovito znilanih cenah. Tekstilna roba. Vzorčast Etamin 53 cm D 6.— iiodni Etamin 95 cm « 17— Vzorčast Krep 70 cm « 9 — Pisan Cefir 68 cm « 8.50 Bela natur tkanina 80 cm t 11.— Fini močen šifon 82 cm « 15.— Belo platno za prtiče « 25.50 Modni parhant 70 cm « 15.— Krasni flanel 75 cm « 14— Polvol na z efektom 100 cm « 24— Trpežni ševjot 105 cm « 29— Karo-volna za kostume 140 < 44.— Modni še v jot 110 cm « 38— Damsko sukno 135 cm « 45— Sukno za plašče 132 cm c 74— Sevjot-Kamgarn 142 cm « 49.— Močno sukno 142 cm < 75.— Trpežni kamgarn 142 cm « 86.— n. i? Konfekcijo. Dekliške parh. oblekce D Fantovski sukr.eni kostam < Fantovska pelerina « Plašči za aeklice « Damski plašč • Športna flanel bluza "'/« Sukneno športno krilo 41 Damska flanel obleka < Modne moške hlače « Jahalne hlače « Sukncna moška obleka < Moška kratka suknja < Moški klobuki. Volneni, ozki krajci D Volneni, modna oblika Modni vol. klobuk Fini volneni klobuk Plišast klobuk, fini Klobuk iz zajčje dlake Specialiteta »ITA« Fantovski klobuki D 45— Obutev Otročji močni čevlji 19-25 D 30— Otročji močni čevlji 20-29 « 76— Otročji močni čevlji 30-35 t 102— Ženski nizki iz teletine * 140— Ženski nizki iz boksa « 175.— Ženski nizki iz ševreta « 205.— Ženski nizki iz laka « 270— Ženski visoki iz teletine « 155— Ženski visoki iz boksa « 185— Zelo mečni >gojzerji« 36—39 D 160.—, 40-46 < 240— Delavski čevlji < 155— Moški iz teletine « 160— Moški iz boksa t 185— Moško perila. Srajca, pisana prsa D 37— Bela pike srajca « 58— Pisano modna &rajca « 86— Fina frak srajca c 128— 42— 190— 90— 170— 360— oO— > 75— 150— 100— 125— 520— 400— 68 — 76— 108— 125— 190— 200— 240— 63.— Trpežne molino hlače Bele gradi hlače Dasitko perilo Srajca iz platna Srajca iz sifona Srajca iz finega batista Hlače iz šifona Hlače iz batista Komiiincža krilo Kombineža hlače Pletenina. Nogavice otročje debele zimske 1 dinar za vsako leto Moške nogavico Moške volnene nogavice Da iske bombažne nogavice Damske flor nogavice Damske modno marin. Modni svileni šali Damske rokavice Rokavice za moške čepice otročje Cepiče dekliške Cepiča in Šal Damske maje Damske reform hlače Moška srajca Moška maja Telovnik moški Telovnik za fante Sveoter za moške Svealcr za fante Damski žemper Damski telovnik Hodna roba. Plet. svil. samoveznica 1 Svilena simoveznlca Težka modna svila Moderna kravata Trpežne naramnic« Moške podveze Damske podveze s pasom i!oderna šport kapa Damski žepni robci tucat Moški žepni robci tucat Svileni žepni robci kom. Svilene apaške šerpe kom. Tnrbarsk* roba. Močna Ustnica »krokot D 42— Ftna listnica »batik« « 50.— > K roko« dcnarnica t 38.— > K roko« torbica « 38— Fina lak torbica c 50.— Damski lak pasi 2 cm « 4.— Damski lak p»M 3 cm « 6.— Damski lak pasi 4 cm « 8.50 Žepna ogledala « 8.— Posteljna in namizna oprema. Posteljna garnitura D 310.— Kavna garnitura bnrv. « 66.— Platnena jedilna garnitura « 200.— « 23.-« 42.- D 44.— « 50,— € 96.— « 50.— C 76.— « 72.— t 96.— D 7 JO « 10.— « 9.- « 30,— « 13.50 € 23,- « 27.- « 35,- « 18.— « 23,— . 14.— . 20.- « 60,— « 31.— « 27.— « 58,— < 54.— . 130— « 60,- . 140 — « 57.— « 65 — C 125.— ) 10.— « 20.- « 47.- « 14— « 17.50 « 7— « 30— « 36— « 39— . 42— « 7.50 « 147— Modras zastor garnitura < 128— Beli servijeti 60-60 cm tuc. « Mf1,.— Barvasti servijeti 40-40 tuc. « 43.— Namizni prt 120-120 cm € 52— Frottir brisače « 17.— Klot odeja s klot podlago t 236— Flanel odeja (bomb.) 125X180 cm « 50.— Odeja mod. rožasta 130X180 « 123— Voln. flanel odeja 125X180 i 290— Stenska preproga 70Xt75 ♦ 162.— Predposteljnik Smyrna imlt. 50X100 cm < 67— Lepi juta tekači 65 cm « 31.— Lepi juta tekači 90 cm « 62.— Sobna preproga 140X220 cm Smyrna imit. < 310— Sobna preproga 200X300 cm smyrna imit. t 660— Lenoleum tekači 68 cm D §1 70 cm D 66, 100 cm « »5.— Jeklena in notarska roba. Poniklani lasostrižnik D 35— Škarje za striž. »Solirgem Jeklena britva « Jeklena britva fina < Brivni aparat « Brivni noži (10 kom.} « Škarje za vezenje « Škarje za šivilje • Manikir garnitura « Garnitura za šivanje « Žepni nož jekleni « Jedilno orodje tucat « Jedilno orodje poniklaao < Alumin. žlice tuc. « Žgalne škarje « KosmetiSni predmeti. Fini parfum Fini «Elida« parfum Kolinska voda Zobna krema Zobni prašek Odol zu zobe Fino toiletno mila Glycerin milo Speick milo Eua de Cologne milo < Fini Shampoon < Fini >Elida< Shampoos < Brivno milo < Razno. Harmonike na meh: enoredne D 210, dvoredne Ustne harmonike 8 glas. 14 glas. D 4.—, 16 glas. 32 glas. Krtače za obleke 10 D, 15 D Krtače za lase 18 D in Krtače za zobe 4.50, 5.50 in Glavniki žepni 1.50 D in Glavniki za prah 6 D in Glavnik česaini 5 D in 29.50 10.— 20— 15— 23— 8— 13,— 25,— 54— 3.40 70— 170— 32— 2.60 4— 12— 15— 8— 6— i 35— 2.t0 2.60 ? 4—' 9.60 1.75 3.25 2J)0 D 400— '« 2.50 « 7— < 12— « 20— t 25,- « 9— « 4 25 « 750 < 9,- Za vožnjo se povrne pri nakupu D 1000— D 20—, pri D 2000— D 50—, D 3000— D 80—, D 4000— D 120—, D 5000— D 170—, D 6000— D 225—, D 7003 D 300—, D 8000— D 400—, D 9000— D 550—, D 10.000.— D 700—, D 15.000— D 1500— v blagu, Celje leži v sredini Slovenije ter je radi zelo ugodnih zvez z vlaki prihod v Celje iz vseh strani Slovenije zelo poceni in prijeten. Vlaki prihajajo in odhajajo od vseh strani zjutraj, opoldan in zvečer. Postrežba in odprema za časa velike prodaje se vrši zelo "natančno in hitro, ker je ua razpolago celo pritličje in celo prvo nadstropje velike ogelne hiše in 40 do 50 uslužbencev. Mariborske novice. Največja novost za Maribor je bil te zadn e dni Radičev prihod in njegovo zborovanje. Na račun Radičeve osebe dn besed se delajo še sedaj šale. — Za mariborske okoličane je važno, da bodo imeli mariborski trgovci v nedeljo, dne 20. t. m., ves dan odprte Poslanec nam je razložil, kako so Pucelj in vsi Radičevci glasovali julija in sedaj novembra za davke. Za časa se-dan e vade so naložili visoko carino na stvari, ki jih mora kupovati kmet, delavec in obrtnik. Draginja in pomanjkanje raste. Hrvati ne marajo več Radi a, zategadelj se trgovine. Na Štefanovo bodo odprli trgovci do 12. ure do- j vsiljuje Slovencem. A pri nas za njega ni kruha. Zboro-poldne. — Iz Drave pri Studencih so potegnili 6 mesecev , valci srno izrekli svo emu poslancu pod predsedstvom gg. starega otroka, ki je bil zavit v cunje. Nečloveške matere \ Vavpotiča in Šerbineka popolno zaupanje. Krvave solz« še niso izsledili. — Grozen samomor učiteljice. V nede- : točijo sedaj tisti, ki so na volilnem shodu pri Sktjbeju l o, dne 13. t. m., zjutraj se je zastrupila v Linhartovi ulici j pod komando Pivkovih agitatorjev in mešetarjev pre$l vo~ ŠL 14 stanujoča 42Jetna učiteljica Cecilija Kocbek. Lrgla 1 litvami divjali. Visoke davke imajo sedaj za zahvalo. Za je v posteljo, pod katero je postavila cgenj. Zgcrela Jii je nje je glasoval marca tudi dr. Pivko. Glave so povesili vsi, obleka in postelja. Prebivalci so ogenj opazili ter ga ki so volili Pivka in Radiča. Vest jih grize. V lastno skle-takoj pogasili. Ko so poklicali tudi reš.lno postajo, je bila , do so pljuvali. Mi pa, ki smo ostali zvesti SLS in našemu nesrečnica že mrtva. Pri Gorn i Sv. Kungoti smo imeli na praznik, dne 8. i m., izvanredno lep shod naše SLS in sicer pri Seneko-viču. Prišel je k nam naš poslanec domačin Fr. Z e b o t in nam je natanko razložil, kako kislo juho kuhata sedaj v Beogradu politično oženjena Pašič in Radič. Na mesto, da bi vlada, v kateri je pet Radičevih ministrov, kaj storila za knveta, delavca in obrtnik , pa imamo sedaj tako vieeke davke, kako^ še nikoli poprej. Naš Korošec in mi poslanci SLS nismo Radiči. Mi ostanemo zvesti svojemu ljudstvu in se nikdar ne bomo prodali. Na tihem delamo in ne bomo prej odnehali, dokler krivice rve premagamo. Žebotu, pa vemo, da se bojujemo proti krivici za pravico, Ona mora zmagati. Št. Ilj v Slov. gor. Na Štefanovo po rani sv. maši priredi poslanec Franjo Z e b o t v Slovenskem domu javen shod. V Selnici ob Dravi ima poslanec Zebot prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m., po rani sv. maši zborovanje za somišljenike SLS. — Isti dan popoldne oh dveh pa bo shod v Brestmici pri g. županu. Na ta shod vabimo tudi Kenv-nlčane in Jelovčane. Smrt vzglednega moža v Jarenini. Z Žalostjo je op»« teli, da polagoma med našim narodom izumirajo blagi, 9pt!7lill{alffl »'i»!« J,.I. n-jmočno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi raksno mlo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali ftafltr r(f IZK||jB|I« HIsIhC UsJSR ndj^rrj M9a Sa medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine ter | p on milo. Za piofekušnjo 5 kosov Eba m3a ie ob eneoi (Dll^jf — Hapaslid S8 bostfl odloČili 90 torei koristna proti pegam, lišajem in različnim nečU- j z zevojnino in poštnino za 52 dm. proti v naprej posta-i . tostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujoč» nem denarju. Po povzetju za 10 din. več (za poštnino). fcflQ3f 16 Z9 učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se pet vrst Elsa mil. Naročila upravi ti: lekarnarju Eugen V. Pefler v Donjo$ 13b mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišača in , Elsa lilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa bo- Stubici, Elsatrg 341, Hrvatska 7 lati, pa kremeniti značaji, kojih je bilo nekoč med našim narodom precej ter so mu bili res v ponos in diko. Tak Llay in kremenit značaj je bil tudi Tomaž Drozg, ki je u-rari pretekle dni v Jarenini Redke -in zlate, lastnosti rajnega zaslužijo, da pišemo nekaj več o njegovem spominu. Rajni se je rodil leta 184j v Vajgru, ▼ majeriji že pokojnega gospodarja Janeza Smirmaula, koega naslednik je sedaj širom Slovenskih goric znani gospodar Zupančič. Zokojni se je oženil leta 1869 ter nasledil svojega starega očeta, ki se je leta 1829 v isti hiši poročil ter leta 1879 praznoval ravnotam svojo zlato poroko kot majer v oskrbovanju posestva. Pokojni Tomaž je bit zvest, priden, po» itižea in vedno z vsem zadovoljen delavec in izvanredno dober virvogradar. Slovel je tudi kot samouk, Id je znal prijeti za vsako delo ter bil kvežban v vsaki obrti. Krojaške obrti se je učM, sodarsko, mesarsko, tesarsko, kovaško in zidarsko delo je pa tako dobro razumel, kakor vsak mojster. Sploh je napravil skoro vse, kar je kedaj videL Ve» čas svojega službovanja je bil vedno na istem mestu in pri eni rodbini Za zvesto službovanje je bil že večkrat odlikovan. O njegovi bistroumnosti nam priča sledeča dogodbica: Leta 1912 ga je odlikoval osebno okrajni glavar pl. Weiss ter mu častita! kot najstarejšemu, vzgledne-mu uslužbencu. Odlikovanec se mu je zabvalil ter šaljivo pripomnil, če bi bili vsi 1 udje taki, kot je on sem, potem ne bi rabili orožnikov, niti advokatov in sodnije, celo g. okrajni glavar bi posta! nepotreben. Leta 1919 je praznoval zlaio poroko v krogu še vseh živečih in poročenih o-trok in 21 vnukov. Letos ga pa je starost premagala in Log ga je odpoklical. Svetila vzornemu delavcu večna luč in naj bi našel čim več posnemovalcevi Smrtna kosa pri Sv. Juriu v Slov. gor. Že zopet se je oglasila v Partinju v hiši Ferdinanda Stmoniča, pobrala Je možu skrbno ženo in gospodin o, peterim še manjšim c trokom pa dobre mater. Zagrebli smo jo v nedeljo, dne £>. t. im, ob veliki udeležbi sosedov, prijateljev in sorodnikov. šalujoči rodbini naše sožaije! Mlad kaplan umrl. V Žalcu je umrl na pljučnici zadnjo soboto, dne 12. t. m., č. g. kaplan Franc Rop. Rajni je bil rojen pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Gimnazijo in bogoslovje je dovrši! v Mariboru. Kaplan in provizor je bil na raznih župnijah, ßil je vesele narave» povsod priljubljen duhovnik. Bedi mu ohranjen dober in hvaležen spomini Smrtno se ponesrečil pri padcu. V Celju je na olede-nelem hodniku spodrsnilo posestniku Marku Vrečerju iz Dobrave. Mož se je pri padcu poškodoval tako močno, da je umrl. Prišel je v mesto nakupovat ter po raznih opravkih, a ga je doletela smrti Novice iz laškega okraja. V tem letu smo imeli občinske volitve v občinah: Loka, Sv. Krištof in Dol. Na vseh treh občinah je šla SLS častno iz volilnega bojo. Ker samostojni demokratje tako sramotnega poraza niso mogli kar črez noč prebaviti, so se poshiiili skrajno ogabnih sredstev in z lažjo bi se rad, poslužili gotovih zelo. odgovornih uradnih oseb in vlagali prizive zoper izid volitev občinskega starešinstva v občinah Sv. Krištof in DoL V občini Sv. Krištof so dosegli edini uspeh, da so redi grdega obrekovanja morali pritiskati na svetle kljulke sodišča in tukajšnjega glavarstva. Tudi v občini Dol so vložili priziv zoper izid volitev. Vaš dopisnik ga je čital in se mu je od samega smeha kar vrtelo v ¿elodcu. Podpisale so ga učene glavice. Proračune so že vse občine spravile pod streho. Najlažje bo menda gospodarila občina Loka, kateri nosi ogromne leine svote pridobnina. Za njo pa cbčina Laško, katera tako živi in lahko gospodari od občanov Sv. Krištof in M arija gradeč. Za njo bo prišla občina Sv. Krištof. V tej občini plača samo rudnik Huda jama okrog 220.000 dinarjev diiektnega davka Tu bi se lahko gospodarilo - in nudila bodočnost našemu kmetu m delavcu. Treba še bo nekaterim občinskim odbornikom odpreti oči, da se ne bodo vezali pri občinskem gospodarstvu z odborniki, ki hočejo in morajo ščititi rudnik. Za to občino pride občina Marijagradec. Obširna je, ker pa v njej ni industrije, ima visoke občinske doklade na nepo-ETedne davke. Vendar -¿h je za bodoče upravno leto znižala za 60%. Olajšava bo za kmeta. Še država naj svojo dcilu.ost stori in bodo davki kmalu iza 50% nižji. — Odbor Kmetijske podružnice v Laškem je imel dne 13. t. m. svojo sejo in sklenil, da bo koncem meseca marca ali začetkom meseca aprila priredila podružnici premovanje plemenske živine, pred vsem za bike in mrjasce, pa tudi za plemenske krave. Kmetje in posestniki plemenske živine se opozarjate, da polagate posebno skrb na to živino. Podružnica ima v ta namen pripravljeno lepo svoto. Kmetje so tudi zelo zadovoljni s tukajšnjim živinozdravnikom g. dr. Francem J^rina. Strog je, drugače pa skrajno pn-strežl.iv. Kdor ima bolno živino, si sam škoduje, če ga ne pokliče. Stanuje v hiši g. Osolina, v bivši Bobekovi hiši. — Okrajno glavarstvo ie dalo nalog, da se vsi orožni listi do 15. januarja obnovijo. Več informacij dobijo posestniki teh, vsak v svoi občinski pisarni. — V Laškem je bil že tretjič okraden zelo soliden trgovec g. Franc Časi. — MarijagTaški župan g. Martin Topole obhaja to leto Svetnico, odkar je neprekinjeno pri občini. Ko bi bil liberalec, dičila bi njegova prsu razna odlikovanja. Ker se ga ta barva ne prime in je Vaš star naročnik, menda odlikovani akoravno jih je pošteno zaslužil, ne bo. — Neki šentlenarčan je hodil po vaseh Selo in Brodnice, ki spari »jo pod občino Marijagradec, in nagovarjal občane, da bi kot me i?.l pristopili k občini Sv. Lenart. Obiskal je «.¿ko hišo in povsod ja slišal eno: Mi atuo buli in osta- nemo Marijagradčani Vi svoje visoke občinske dokilad« le samo znižujte, mi jih Vam ne bomo pomagali Samomor radi neozdravljive bolezni. Neža Brinovc v Trbovljah je bolehala že dolgo časa na neozdravljivi bolezni želodčnega raka. V pondeljelk dopoldne je skočila iz obupa radi prehudih bolečin pri kolodvoru v Trbovljah v Savo in utonila. Zapušča moža in 3 nedorastJe otroke. Srečo dosežeš na najlahkejši način, če kupiš srečke loterije Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Kv. gorami ki vsebuj« 250 krasnih dobitkov ▼ vrednosti 50.000 dinarjev. ZASEDANJE MARIBORSKEGA POROTNEGA SODIŠČA. Dne 9. 1 m. se je pričelo zimsko zasedanje mariborska porote. Na vrsti je bilo devet slučajev. Prvi se je zagovarjal radi uboja Anton Benko, 341etni posestnik iz Pre-cetincev. Meseca septembra je v prepiru radi meje udaril svojo sosedo Frančiško Lipša z motiko s tako siio po glavi, da jo je ubil Benko se je zagovarjal, da je izvršil svoje dejanje v silobranu. Zagovor se mu ni posrečil in obsojen je bil na 2 leti ječe. Za tem je obravnavala porota slučaj konjske tatvine. Poljedelec Dragotin Dukarič k Krepine na Hrvatskem je ukradel graščaiku Lippdtu v Turnišču pri Ptuju plemenito amerikansko ktbilo z žrebetom. Aretiran je bil v trenutku, ko je hotel prodati kobilo ciganom za 5000 dinarjev. Konjski tat je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Dne 10. t m. se je zagovarjal poštni uradnik Vladimir Koser radi odpiranja pisem, iz katerih je jemel denar. Koserja so zasačili v uradu drugi uradniki v trenutku, ko je vtaknil nekatera pisma v žep ter jih hotel odnesti domov. Takoj je bila izvršena preiskava in našli so pri njem več pisem, katere je vtaknil za spodne hlače. Koser se je zagovarjal, da je pisma iz raztresenosti da »l v žep, in jih nikoli ni odpiral. Obsojen je bil na 1 mesec ječe. Dne 11. t. m. je bjl obsojen na 3 leta ječe 231etni fant Frarc Zeleznik iz Spodnje Sečove pri Ptuju. Spomladi je .pobegnil pred vojaščino v Avstrijo, na jesen se je pa priklatil nazaj in v noči od 14. na 15. oktobra izvršil v gostilni Štefancioea na Ptu ski gori drzno tatvino. Splazil se je v spalnico pod posteljo ter videl, kam je dal gostilničar denar. Po noči je vzel ključ iz nočne omarice, odklenil omaro ter jo popihal s 30.000 dinarji in razr.o obleko. V Celju je bil aretiran, ker je vzbudil pozornost policije z zapravljivim razmetavanjem denarja in priznal je krivdo. Dobil je, kot »mo že omenili, 3 leta ječe. Istega dne je stal pred poroto trgovski potnik Josip Šerko iz Podkloštra, ki je že star znanec zaporov. Dasi je še močen in bi lahko delal, je raje kradel in goljufal. Dne 14. julij® je bil izpuščen iz zapora, dva dni nato pa je že skušal vlomiti v trgovino trgovca Senčara v Ljutomeru. Pri delu pa so njega in njegovega tovariša prepodili in na begu so ga orožniki ujeli. Kot tat iz navade je dobil 6 let težke ječe. Kot tretji se je istega dne zagovarjal radi konjske tatvine Anton Berglez iz Dogoš. Stanoval je zadnje čase v Mariboru ter v družbi nekega Perdo Šparovca izvršil več velikih tatvin in goljufij. Dne 28. novembra 1924 sta ukradla posestniku Vitrihu na Radiu pri Remšroku kobilo ter jo odgnala na Hrvatsko, Dne 24. januarja 1925 je pa ulcrodel kobilo posestniku Ivanu Potočniku pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Obsojen je bjl na pet let eče. Dne 12. t. m. sta bila obravnavana zadnja dva slučaja. Pri Mali Nedelji je bil nastavljen za poštnega odpravnika Alojzi Ferenc. V poštnem uradu je imel blagajno trgovec Senčar. Opazil je, da mu je večkrat zmanjkal iz blagajne denar. Neketoa dne se je skril v sobi in zasači Ferenca, da je odpiral blagajno. Obtoženec je krivdo skesano priznal in izjavil, da ga je beda prisila na to de jene. Ima družino s petimi otroci, plače pa je dobival le 800 dinarjev mesečno. Zasedanje je zaključila tajna razprava proti 441etne-mu želerju Vincencu Straussu iz Trčove pri št. Petru niže Maribora. Obtožen je, da j« oskrunil še ne liletno deklico C V. Razprava je bila preložena. Čast i tke slovenskih fantov od albanske meje. Mnogo pozdravov in vesele božične ¡praznike želimo slovenski fantje Mitraljeske čete 12. pešadijskega puka Car Lazar v Debru vsem znancem, prijateljem in či-tateljem »Slovenskega Gospodarja«, katerega smo mi prej zelo cenili, a zdaj pa nam žalibog ni mogoče, a vendar upamo, da v kratkem se nam vrne čas, da bomo tudi mi lshko čitali »Slovenskega Gospodarja«. Tcraj v upu na skorajšnje svidenje, sledeči: Rudolf Jaki, Avgust Pihlar, Matko Liber, Anton Dečko, Franc Marin, Jožef šek, Franc Kosi, Janez Bratuša, Jožef Nerad, Adolf Kukovec, Kari Ozmec, Franc Gašparič, Franc Polak, Janez Vrbnjak, Stanko Murkovič, Alojz Pcrger, Janez Trop, Pavel Simonič, Janez Toplak, Bogomir Voglar, Janez Požun, Janez Podplatrik, Franc Zcle njak, Jakob Klobasa, Lovrenc Kuharič, Jakob Rajh, Anton Fras, Alojz Kek, Stanko Peserl, Janez Ma'ec, Franc Gomboc, Janez Puhar, Blaž Duh, Leopold Iz-lakar, Matija Velnar, Jožef Ostre, Franc Pere, Ferdinand Voršič. Kako priti do denarja?! Odgovor je prav enostaven: treba Slediti Štedi pa vsak, kdor debro in pa kar je glavno, da ceno kupuje. To pa vsak doseže, kdor sukno, volno m ¿enske obleke in neveste, hlačevine, barherU, platno» klo- buke- perilo itd kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Maribora na Glavnem trgu 16. Z enkratnim nakupom pa se vark prepriča o res dobrem blagu in nizkih cenah. Ali prodaja Vaš trgovec tudi priznano m8o »Ganela«? Ako ne, tedaj zahtevajte, da ga takoj naročil Milo »Ge-zfla« ima dobre lastnosti, tako da je pranje z njim narav-t nost užitek. Ako piješ „BUDDHA" čaj. vikaš že ni zemlji raj! iiiim ——— Prireditve» Slivnica pri Mariboru. Izobraževalno in bralno drošv vo priredi v Društvenem domu v nedeljo, dne 20. t nu, popoldne po večernicah predavanje o potovanju v Sveto deželo s skioptičnimi slikami. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno, zato pridite v obilnem števiiul Sv. Benedikt v Slov. gor. Naša mladina ponovi na Štefanovo ob treh popoldne predstavo krasne in ganljive igre »Žrtev »povedne molčečnosti.« Prva predstava, katero je vodil č. g. Janez Oblak, sedaj župnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ki jo je prestavil iz češčine, je izborno uspela in mnogoštevilne gledalce do sok ganila. Ko smo z napetostjo sledili dovršenim nastopom naših igralcev in igralk, se nam je dozdevalo, da smo pri predstavi na velikem mestnem odru. Sicer pa, domačini in sosedje, pridite na Štefanovo k nam in prepričali se boste sami o lepoti igre, ki res človeka blaži in dviga Na veselo svidenje od vseh strarul Ljutomer. Na splošno željo občinstva ponovi Prosvet no društvo v Ljutomeru v nedeljo, dne 20. t. m., ob pol štirih popoldne v Katoliškem domu igro »Črnošolec«, ki jo je spisal pesnik Anton Medved. Igra je občinstvu tako ugajala, da so mnegi rekli, da jo bodo šli znova gledat Vstopnice se dobijo v predprodaji v Gospodarski zadrugi. — Srečke za efektno loterijo Katoliškega doma se prav pridno 'kupujejo. Kdor jih še želi naročiti, jih dobi dopo-slene, ako jih naroči po dopisnici. Naj nikdo ne zamudi krasne prilike, ki se mu sedaj nudi! Za 5 din. lahko dobi celo spalno opravo, ki je k trdega lesa. Kdor jo želi videti, naj v uradnih urah pogleda v prostore Okrajne posojilnice v Ljutomeru. Prilika, enkrat zamujena, nikdar nazaj pridobljena! Sv. Križ pri L utomeru. V nedeljo, dne 27. t m., se vrši v Slomškovi dvorani iz rimskega življenja vzeta igra »Najdena hči.« Da bo krajši čas, bodo med odmori udarjali tudi tamburaši. Pridite v obilnem številu sosedje ti* domačini! Ormož. Telovadni odsek Orc-1 v Ormožu priredi v nedeljo, dne 20. L m., v Katoliškem domu ob šestih na zvečer lepo Finžgarjevo igro »Naša kri.« K obilni ud&« ležbi se vsi prisrčno vabi'o. Bog živi! Središče. Ljudski oder Središče daje na znanje, da se prične vprkoritev igre »Martin Krpan« ob šestih zvečer, a ne ob pol sedmih, na Štefanovo zvečer, kakor je bilo zadnjič omenjeno. Ker gre za igro zelo veliko zanimanje, kupujte vstopnice v predprodaji od 20. t m. na-pre; pri g. R. Lukačiču v Središču. Na svidenje! šmiklavž pri Slovenjgradcu. Gledališka predstava, k» tero je tukašnja dekliška Marijina družba na Marijin praznik dne 8. t.m. v tukajšnji stari šoli priredila, se je ob dobri udeležbi prav lepo izvršila. Božično igrico »Božična pošta« je Marijin vrtec prav ljubko izvršil. Jezušček, katerega sla angelčka ob koncu na ličnem vozičku na oder pripeljala, se je prav imenitno obnesel. Lepo igro »Marijin otrok« ie pa Marijina družba naravnost izvrstno predstavljala. Petje Marijinega otroka je bilo prav lepo. Splošno priznanje je žel pa dv :govor »luštna Špela in pametna Minka«, katerega so dekleta dodala. Obe zastop-nioi, posvetna Špela, kakor tudi članica Marijine družbe Minka sta razvijali svoje nazore. Zmago je odnesla seveda pametna Minka, posrečilo je njej je še luštno Špelo pridobiti za Marijino družbo. Vstopnine se je nabrala lepa svota, katera bi pa bila lahko večja, ako ne bi naše kmečko ljudstvo tako trla silna gospodarska kriza. Lepo uspela slavnost ie napravila no udeležence zmagovit utis. Marijini otroci, le tako pogumno naprej! Velenje. Orlovski odsek v Velenju priredi v nedeljo, dne 20. t. m., v Društvenem domu tr dejanko »Veriga.« Vsi naši prijatelji in somišljeniki ulrudno vabljeni! Sv. Andraž pri Velenju. Po predstavi »Strahovi«, katero je vprizoril gospodinjski tečaj dne 8. t. m., je g. BI ar gc.tinšek nabral pri prijateljih 106 din. Kot naročnik »Slo venca«, ki je prinesel slike o povodnji, je videl g. Blago tinšek to strašno razde anje,, pa je hotel še z malim darom odpomoči siromakom, čerevno Je naš mali kraj že daroval v ta namen 216 din. Sv. Peter pod Sv. gorami. Tukajšnje Kat. prosvetno društvo praznuje vsako leto svoj društveni praznik dne 8. decembra. Posebno letos ga je proslavilo na kredno lep način. Na predvečer je gorelo širom župnije nad 20 kresov,- ji« gričku z imenom »Hrib-kolobar«, pa je blestel bengaličen ogenj v obliki križa ter se spuščale rakete^ streijak) s topici in svirala društvena godba. Dne 8. t. ra. je bila župne cerkev krasno razsvetljena, sleherna sveča je gorela In pri sv. maši sta stregla dva Orla v krojih. Vs« j člani Kat. prosvetnega društva. Orlovskega odseka in Ma- ! č i * «¿jine druibe, sfkupno 5« 200 oseb po Številu je mod sv. t*ašo pristopik» k mizi Gospodovi MarskVa*eremu so blestele sobe v očeh, ko je videl cvet šentpeterske mladine, tako neustrašeno hoče pokazati ljubezen do svo'e nebe-#e Varuhinje. Mi pa, Id smo Vas občudovali. Vam kkV-«emo: Le tako naprej, z Vami je Bogi Dopisi. Peter pri Mariboru. Pri nas je dne 14. t. m. umrla 4aleč znana in čislana Crnkova Zefa. Vzgled marljivosti, qlelavnosti in skrbnosti z mladih nog, ljubiteljica lepega jp»etja, dobrotnica ubogih, si je dobila ljubezen In spoštovanje vseh. Njena bogoljubnost in velikodušne žrtve za cerkev pa so ji zagotovile večno plačilo pri Bogu. Naj Naga dobrotnica cerkve in uboigh v miru počiva! Sv. Barbara pii Mariboru. V preteklem barbarskem «»dnu smo imeli sv. misijon, katerega so vodili očetje ka-puoini iz Ptuja prav vzorno. Ljudstvo je dobro obiskovalo cerkev in mi®o Gospodovo. Seveda ni bil sv. misi ón prav raznim našim naprednim či;ateljem »Domovine« in »Kmet akega lista.« Želeli bi še en politični misijon v obliki shoda naše stranke. — Naši fantje so se čvrsto oprijeli lepe »rlovske organizacije in se pripravljajo na gradnjo novega, zares prepotrebnega društvenega doma, 9 katerim bo prišlo novo življenje v našo župnijo, zlasti za našo mladino. Upamo, da bodo vsi naši pošteni farani žrtvovali po «rvojih močeh re. dom, ki naj bo za izobrazbo in veselje «eli župnije. Polenšak pri Ptuju, že dolgo časa ni nič glasu Ss na-Sega lepega hribčka. Zato danes par novic in besed. V »ktobru se je na slovesen način blagoslovil novi veliki fcriž na pokopališče. Podobo Xriáanega je izdelal podobar g. Ivan Sojč v Mariboru. Je to pravo umetniško delo in g. Sojči le priporoča. — Tudi ženinov in nevest smo imeli Setošajo jesen več kot druga leta. Veseli goste so se ob Seh prilikah spomnili tudi še na naše nove zvonove ter so «abraii na gostiji: Krojá-Stebih 300 kron, Filuja-Vojsk 100 kron, Kukovec-Zuran 2Q0 kron in Petek-Jamžekovič Í00 kron. Vsem darovalcem Bog plati, novoporočencein pa obilo blagoslova iz nebesi — Pri nas še vedno milo prosi za nove tovariše od vojne nam preostali zvon. Vsaj isdaj o Božiču in ob novem letu se odvežite svojih obljub fin darujte svoje prispevke, da Vam bodo o Veliki noči za gotovo že novi zvonovi zapeli: novo življenje, veselo Ale-SuioT PolenSani, zavedajmo se vedno, da obljuba — dolg dala! Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo, dne 0. t. m., so nam arčenci tukajšnje osnovne šole priredili pod vodstvom ge ffiadučiteljeve lepo uspel Miklavžev večer. Na sporedu so foile razne deklamacije, petje ter igrica »Miklavž«, v kateri je posebno parkelj s svojim nastopom vzbujtl mnogo smeha. — Poštni urad je vendar enkrat prestavljen v sredino Sare, k cerkvi, česar smo si gotovo že vsi želeli, tako da lahko vsakdo svoja opravila opravi na pošti takorelroč »mimogrede, dočim smo dosedaj morali hoditi v precej oddaljeni Janževski vrh. — Tukajšnji vinogradniki imajo v kleteh še precej vina, a kupcev ni, čeprav nekateri produ-centi radi ¡pomanjkanja denarja ponujajo vino po sramotno nizki ceni. Ljutomer. Okrana posojilnica v Ljutomeru naznanja cenjenemu občinstvu, da bo radi sklepanja računov za leto 1925 v tem letu zadnji uradni dan za stranke v torek, dne 22. L m. Od tega dne naprej do novega leta se za stranke ne uraduje. Po novem letu je prvi uradni dan dne 5. januarja 1926, od katerega dne se zopet po na-iradi ur eduje. — Načelstvo. «fc »„< k a ..aigatmag^aii. .-.ms-xrjuoiifcm?'. - ^ -m- ■.-n.i j-.^. Izvoz vina v čUstFilo. Ker delajo carinske in iinančne oblasti našim vinogradnikom na državni meji pri izvoru vina v Avstrijo nepotrebne sitnosti, so narodni poslanci dr. Hohnjec, Fr. Zebot, Ivan Vesenjak, Andrej Bedjanič in tovariši izročili dne 3. decembra gg. ministru trgovine in industrije, ministru financ, ministru za kmetijstvo in pomočniku generalnega direkcija carine naslednjo spomenico: »Prekinitev gospodarskih odnošajev med slovenskim «remijem in nemškim alpskim svetom avstrijske republike fe posebno neugodno vplivala na naše vinogradništvo. Zate so si r? no vinogradniki želeli uprstavitev urejenih in rednih odnošajev ter otvoritev in dostop k svojim starim vinskim trgom. Carinski is finančni nastavljenci onemogočujejo izvoz. Dne 16. septembra 1925 je res vstopila v veljavo trgovinska pogodba z avstrijsko republiko. Na podlagi te ima |o naši vinogradniki možnost izvoziti iz našega ozemlja let no 80.000 hI v Avstrijo po znižani avstri ski uvodni tarifi. Toda «arinska praksa naših organov in carinski predpisi v celoti naravnost onemogočujejo in do neskončnosti otežujejo naš izvoz. Dočim avstrijske obmejne oblasti in to politične, carinske, finančne in železniško, gredo pri uvozu na» vin v Avstrijo našim prodajalcem in avstrijskim nakupovalnem na roko, delajo politični, carinski in finančni organi naše države nerazuml ive zapreke. Z izgovori in šika-nemi, i. i baje odgovarjajo predpisom, ki naši organi narav-»ost onemogočujejo izvoz vina iz Slovenije. Nepotrebne šik-me. — Piazni izgovori. Pinančna kontrola in upravniki carinarnic v Mariboru, v Gorn J Kungoti, 3t Ilju, Gornjem Cmureku in v Gornji Radgoni se izgovarjajo, da še do sedaj niso dobili ne od »inistrstva, ne od svojih predstojništev prav nobenih novih navodil, 'Judío naj postopajo pri izvozu vina v Avstrijo. S'ari predpis; pa so tak£:u, da je treba za vsako količiao vina, da se sestane posebna -.^komisija.« Tc mora plačati vinogradnik, kar stane ogromno denarja, povrh še komhije po več dni ni mogoče dobiti na lice mesta. Iz Avstrije pride kupec s pravilnim dovoljenjem avstrijske vlade, da sme po znižani carini uvoziti iz našega ozemlja vino, toda pri nes mora po več dni z vozovi ali z avtomobili čakati na finančno carinsko komisijo, katere ni od nikoder. Avstrijski kupci se vračajo v mnogih slučajih po dolgem čakanju brez vina v Avstrijo. Tako se sliši vedno bolj pogosto glas: »Imejte Vi tam v Vaši Jugoslaviji svoje vino samil Mi bi ga sicer radi "Smeli, a Vaše obmejne carinske in finančne oblasti nam vinskim kupcem delajo takšne sitnosti, da moramo rad: šikan opustiti vsak nakup vina.« Čemu nepotrebna natančnost, šikane in stroški i Opozarjamo, da je postopanje glede uvoženega vina v avstrijski republiki veliko bolj enostavna in hitrejša, zato tudi cenejša. Obmejni finančni organ pregleda tovor, ka-aira uvozno carino in druge administrativne pristojbine in zadeva je rešena. Nasprotno pa naša uprava od vinu nima pobirati nobene carine in bi morala naš izvoz pospeševati. To se z zahtevo, da mora komisija izvršiti pregled, gotovo ne doseže. Izvršili bi pregled in registriranje (popds) lahko člani finančne kontrole, ki so postavljene na meji ob vsaki naši carinski potk Zelo zamudno in otežilno je tudi, da mora prodajalec za izvoz vina vložiti posebno prošnjo za otznačeni komisijo-nelni pregled osem dni poprej, pred no se vino nakiada. Zadostovala naj bi navedena prijava pri obmejni carinarnici ali pri finančni kontroli, kakor je to pri naših sosedih. Visoki potni računi. — Slabe posledice. Popolnoma odveč je, da se mora po 10 do 30 km daleč peljati upravnik glavne carinarnice iz Maribora, da prisostvuje nakladanju vina. Stranka mora temu gospodu plačati voz, dnevnice in še drage izdatke. Izdatki v posameznih slučajih presegajo 1000 dinarjev; tako se onemogoči naš irvoz in vse ugodnosti, katerih bi naj bili deležni vinogradniki po citirani trgovinski pogodbi, padajo popolnoma v vodo. Vsak izvoz vina bo popolnoma prenehal in kriza bo vedno večja. Zato opozarjamo Vas, gospod minister, na označene nedostatke in prosimo ter zahtevamo: 1. Da se poenostavi postopanje carinskih orgaiiov pri izvozu našega vina v Avstrijo. 2. Da se posebej odpravi dolžnost komisijonelnega pregleda po glavnem upravniku, ker je to zamudno in predrago. * P'" 3. Da se znižajo manipulacijski stroški pri naših carinam ah pri kontroli za izvoz vina na najmanjšo mero. PrimHe, gospod minister, izraz našega osobitega spoštovanja! Beograd, dne 2. novembra 1925. Dr. Josip Hohnjec, Fran o Zebot, Ivan Vesen]ak, Andrej Bedjanič. Pomočnik generalnega direktorja carine .je našim poslancem dne 3. decembra osebno izjavil, da bodo carinarnice na meji še te dni dobile natančna navodila. Postopati morajo tako, da se izvoz vina v bodoče ne bo otežkočil. Vinogradnike pozivamo, da se pritožbe glede postopanja carinskih in finančnih organov na meji s podatki vred takoj pošljejo Jugoslovanskemu klubu v Beograd. CospodarsHe vesfl. Priglasitev zasebnih žrebccv k iicencovanju. Lastnik? žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, morajo prijaviti te žrebce najpozneje do dne 1. januarja 1926 pri o-nem srezkem poglavaru (mestnem magistratu), v čigar oko 3išu je žre.bec postavljen. Pri razglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora ob enem naznanit:: a) ime, priimek, bivališče in občina irebčevega lastnika; b) pesmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjamo, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno bodemo razglasili, kje in kedaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). Pripominjamo, da je razpisani rok 1. januarja 1926 skrajni rok; na pozneje došle prijave se ne bo moglo ozirati. Za pocenitev cepljenja svinj proti rudežici. Kmetijska anketa, ki se je vršila začetkom tekočega leta v vinarski šoli v Mariboru, je sprejela obširno resolucijo, ki vsebuje glavne smernice za bodoče delo na polju pospeševanja vseh kmetijskih panog v mariborski oblasti. V odstavku, ki govori o pospeševanju prašičjereje, zahteva resolucija med drugim obvezno cepljenje svinj proti rdečici in primerno pocenitev tega cepljenja. Prisilno cepljenje vseh svinj proti rdečici bi sigurno močno omejilo razširjanje te naši svinjereji tako nevarne bolezni. Vendar zaenkrat ni za konite podlage takemu ukrepu. Za pocenitev zaščitnega cepljenja skrbi država s tem, da prispeva k nabavnim stroš kom cepiva 40%. Deluje se sedaj na tem, da bi se po možnosti ta prispevek še povišal. Z naredbo ministrstva za kmetijstvo se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenje živali, ie nadalje dana možnost, da se s skupno organizacijo cepljenja po občinah, zadrugah itd. znižajo stroški za posamezno žival. Posebno razveseljivo je, da prispevajo k stroškom cepljenja tudi nekatere samopravne edinice. Teko je vse hvale VTedno postopanje okrajnih zastopov v Ptuju in v Konjicah, ki sta se iz lastne vzpodbude odločila plačati veterinarjem- ki cepijo v njihovem področju, še ostalih 60% stroškov za cepivo. Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva ca Maribor in okolico 6e vrši v nedeljo, dne 20. t, m, ob 9. uri dopokhve na drž. srednji viraraki ta jarstt šoti. Člani podružnice pa tudi drugi »animanci W vabijo k čim obibve>i udeležbi. — Odbor. Kjrnetijsko-nadaijevadna šola v št. Ilju pri Velen^i-Da bi se pridnim k» požrtvovalnim fantom nudilo primer* ne strokovne izobrazbe, se je pred kratkim otvorate v St Cju kmetijsko-nadaljevalna šoia, katero poleg domačih fa» tov obiskujejo tudi fantje Sz sosednje župnije Gornja Ponikve. Vodstvo kmetijske šole je poverjeno tamkajšnjem« šolskemu upravitelji g. Stanku Gradišniku, ki se je največ: prizadeval in trudil, da se je kmetijsko-nadaljevalna šota* v §t Ilju ustanovila. Poteg tega podučuje o zadružništvu in gospodarstvu ondotni č. g. župnik Fr. Schreiner, znani " zadružni strokovnjak in šolski upravitelj iz Gornje Ponikve g. Ivan Theuerschuh, zato je upati, da bo ta za kmečke fante prekoristna šola vzorno uspevala in ob koncu šolskega leta žela mnogo uspehov. Pohvalno je treba orne-niti, da se ondotni krajni šolski svet, kakor tudi krapi Selški svet iz Gornje Ponikvemočno prizadevata^ da čim bolje ustrezata potrebam novoustanovljene šole. Iz laškega okraja. Gospodarski dobrobit našega kmetijstva je navezan pred vsem na izvoz živine, kakor tudi na cene iste in na les. Žalibog, da je tem dvem vrstam izdelkov letošnje leto zelo občutno padla cena Prvovrstni voli so padli v ceni od 13—14 din. žive teže na 8—9 din, in to v času enega leta. Na nakladalni postaji Laško se je letos nakladalo sledeče: januarja za Italijo 1 vagon, marca 1 vagon, aprila 2, junija 5, septembra 5, oktobra 2 vagona, skupaj za kalijo 16 vagonov. Za Avstrijo pa sledeče: junija 3 vagone, julija 2 vagona, avgusta 10, septembra 9, oktobra 4, novembra 4 in soboto 12. decembra 1 vagon. Skupaj, v Avstrijo 33 vagonov. Za Ljubljano, kar se je menda izvozilo preko mej države, se je naložilo julija 2 in avgusta 2 vagona, v Zagreb novembra i vagon, skupaj se je torej v Laškem naložilo letos 54 vagonov živine, katera je šla večinoma preko mej naše države, kar pomeni za naše razmere v primeri s prejšnjimi leti zelo malo, vendar je to skoro edini dohodek v denarju za našega kmeta. Najživahnejša kupčija je bila meseca avgusta in septembra, to je Jernejev in Matevžev sejem, ko so ee bile cene nekoliko dvignile. Kakor so res cene nizke, vendar moramo storiti vse, da se naša živinoreja povzdigne. Kmetijsika podružnica hoče na spomlad s pomočjo podpore katero je prejela od okrajnega zastopa, prirediti premovanje bikov in merjascev. Gospodar i se že sedaj opozarjajo na tc. V letu 1927 bo premovanje krav in telic. Zavedajmo se, da le močno razvita živinoreja zamore rešiti našega kmeta v teh težkih časih. Mariborski trg dne 12. decembra 1925. Na trgu je bilo samo 58 slaninarjev, 2 s krompirjem in zelenjavo in 2 s sadjem naložena vozn in tudi sploh je bil trg slabo preskrbljen. Slaninarji so prodajali meso po 20—30 din, slanino pa po 24—28 din. (na debelo po 19—20 din.) in drob po 15—20 din. 1 kg. Domači mesarji so se držafi tudi to pot nizkih cen in sicer so prodajali govedino po 10—12 d:n., nekateri pa po 15—17 50 din., teletino po 12.50 do 20 din., svinjino po 18 do 22.50 din. Cene dn> gim vrstam mesa so bile navadne, cene klobasam so p« še vedno tako visoke, kakor do sedaj, kar je pa priprsp-vatd edino le klobasarjem, kateri pod nobenim pogojeni nočejo znižati cen. Umestno bi bilo. da bi se ti—le k temu prisilili. — Perutnine ie bilo okoli 600 komadov. Cene so bile kekošem 30—60 din., racam in gosem 60—100 D in puranom 60 do 150 din. komad. Domačih zajcev ni bilo. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Krompirja in zelenjave je bilo samo 5 vozov. Cene so bile krompirju 4—5 din. mernik (7K kg), ali 1.50 do 2 din. kg, ?o!ati, katera je redka postala, 2—4 din. kg, glavnati pa I.50 do 2 din. komad; čebuli 1.50 do 5 din., česnu 4 do 10 din. venec, kislemu zelju 3 do 3.50 d,nM kisli repi 2 din., maslu 46 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, zeljnatim glavam 1 do 5 din. komad, ovčjemu siru 22 din., trapistovskemu siru 27 din. kg; mleku 2.50 do 350 din., smetani 12 do 14 din., oljčnemu olju 38 do 50 din., bučnem'.« olju 28 34 din. liter; sirčku 1 do 8 d m. hlebček, karfrčlu 2 do 10 din. komad, jajcam 2 do 2.50 din. komad, kostanju (kateri gre že proti koncu) 6 do 8 din. kg, pečenemu kostanju 6 do 7 din. liter, jabolkom in hruškam, katerih so kmetje pripeljali 15 vozov na trg, je bila cena 4 do 12 din. kg, pomarančam 1*50 do 3 din., limonam 0.75 do 1.50 din. komad, kokosovim orehom 15 din. komad. Cvetlic je bilo to pot zelo malo na trgu. Prodajale so se po 1 do 8, oziroma z lonci vred po 15 do 75 din. komad. Tudi palme in pslmice so bile videti na trgu, ki so se prodajale po 10 din. komad. Za te rastline se tukajšnje ljudstvo zelo zanima, kajti celo kmetice so jih to pot kupile in nesle domov. — Lončena in lesena roba: Prav malo je bilo te in one robe na trgu. Cene so bile.od 1 do 75 din. za komad, tedaj tiste, kakor pretečeni teden* zato ker ie opoldan mraz pojenjal in so kmetje neprodano robo radi nosili nazaj. Koruzna slama se je prodajala po 25—32 din. vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 9. decembra, je bil samo 1 voz, v soboto, dne 12. t. m.r p« so bili 3 vozovi sena in 2 vozova slame na trgu. Cene so bile senu 75—80 din., slami pa 50—55 din. za 100 kg. Mariborsko seimsko poiočilo. Na svin ski sejem dne II. t. m. se je pripeljalo 53 svinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 120 din., 7—9 tednov 150—200 din., 3—4 mesece 250 —300 din., 5-7 tednov 350—450 din., 8—10 mesecev 520—650 din., 1 leto 1400—1650 din., 1 kg žive teže 11.50—12.50 din., 1 kg mrtve tele 15—13 din. Ovca 150 din. Prodalo se je '30 komadov. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55 do 56 D» avstri ški šiling 8 dn, .italijanska lira 2.25—2.29 din., nemška mer!, 3 1^.30—13.40 din., francoski frenk 2—2.05 din., čehoslovaška krona 1.66—1.68 din., švicarski frank TO.80- -10.90 dim V Curihu znaša vrednost dinarja 9.20 «.■entimov. fefcao d MALA OZNA^IA. Oskrbnik (šafar), samec, do-fcra verziran v vseh gospodarskih panogah, z večletnimi spričevali, išče primerne služ we. Nastop 15. januarja ali 1. februarja 1926. Ponudbe na «pravo. 1478 3—1 Lovski (mi oienjen, se ta-Koj sprejme Gvido Hogen-warth, Breg pri Ptuju. 1476 M. svojo sprejmem dekle 15 do 20 let staro, revnih, poštenih staršev, ali siroto brez »tarišev. BOa bi preskrbljena * vsem, in zagotovim lepo do-N>. Imam precej veliko pcse-»tvo. sem omozena, pa brez otrok. Moj naslov je v uprav-uištvu »Slov. Gospodarja« pod *L 1477. 1477 Proti dogovorjeni mesečni plači se vzame otrok v vzgoja Naslov v upravništvu. 1471 starejši kmetski fant, trezen in zanesljiv, vajen vseh vinogradniških in poljskih del, želi primerne službe. Zmožen za viničarja. Cenjene ponudbe prosim na upravo. 1464 2—1 t Icenoe poltenih etarišev z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino Antona lirismen, Sv. M ¿kanjcih. Posestvo r najean vzame Iv. . Tomaž pri Or-1430 3-1 Stampar, Sv moi a. IMe «a gostila* as raëan sli v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Gostilna«. 1420 arjeta ^>ri Mo- 3-1 Dober viničar, ki razume prav dobro vinogradsko delo, s 5 do 6 delovnimi močmi; se >4če na lep, dobroobdelani vinograd s 4 orali trt. Nastop v februarju proti dobri plači. Vpraša se pri Pirsching, Ročica 39, Sv. Jakob v Slov. gor. 1446 2-1 Vajenca sprejme Janko Lešnik, sodar, Sv. Martin, pošta Vurberg. 1448 2-1 JColarski vajenec se sprejme takoj pri kolarskem mojstru Ivanu Mercu, Breg pri Ptuju. 1443 3—1 Siga r njivo Dri Sv. Miklavžu pri Hočah se proda. Vpra-ia se v Mariboru, Ruška cest« l 1478 Proti,im lepo posestvo, zaokroženo, okroglo 20 oralov, Četrt ure od okrajne ceste: njive, travniki, ter gozd, dobro zaraščen, okroglo osem oralov, v okraju Konjice. Posestvo ima 2 zidani hiši z ope ko kriti, velik kozolec in hlev za 7 glav živine. Premičnine ostanejo vse, vozovi, plug in razno drugo se tam nahajajoče orodje za gospodarstvo. Cena približno 65.000 dinarjev. N i zahtevo se pusti tudi nekaj živine. Naslov v upravništvu pod: Ugodna prilika. 1475 3-1 Proda se zaradi družbenih razmer krasno posestvo, pet oralov, eno uro od Ptuja, v dobrem stanju: hišn, gospodarsko poslopje, elegantna stiskalnica, tri njive, vinograd z žlahtno trto za tri po-lovnjakc, sadonosnik za devet polovnjakov namiznih jabolk in hrušek, gozd z rodovitnimi kostanji in bukvami. Drugo se izve pri Francu Smole, Zgor. Polskava pri PragersLem. 1463 Kakup, prodajo, zameno posestev pod ugodnimi pogoji posreduje gospodarski oi lek Marstan, Rotovški trg 1, Maribor. 1466 Posestva v najem se oddajo in iščejo. Več pove Marstan, Rotovški trg, Maribor. 1467 Prodam prvovrstno posestvo: 10 oralov polja, 11 oralov travnika, 10 oralov sadonos-nika, 3 in pol orala vinograda in 1 in četrt orala gozda, blizu Maribora (Sv. Marjeta ob Pesnici. 1 lepa hiša, 1 velik hlev, 1 hiša se ravno popol-) ma prenavlja, 1 klet, 2 studenca in 3 viničarske hiše. Cena 350.000 D z vsem inventarjem in živino. Moj naslev: J. Reisman, Maribor, Aleksandrova c. 6. 1424 Prodam gramofon z mnogimi ploščami. Krasna igra, 1 pisalni stroj »Mignon« in 1 daljnogled na eno oko, vse po ceni radi preselitve. Aškerc v Svetini, pošta Storč. 1480 Sadna drevesa, močna z lepimi kronami, jabolkove in hruškove divjake ter cepljeno trsje oddaja po nizki ceni Ant. Kupčič, Ptujska gora. — Cenike zahtevajte. 1481 2—1 Ravno došli zimski volneni naglavni robci u 12 D, volneni pleti a 45 D. Bombazin platno a 10 D. Nadalje velika izbira flanela, barhenta, suk na, perila itd. vse po najnižjih cenah se dobi pri J. Trpin, Glavni trg 17, Maribor. 1470 Krojači in šivilje! Kroje (šni-te) kakršne želite za dame, gospode in otroke, izdeluje in razpošilja Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo v Ljubljani, Kriievniška ulica št. 2. 1468 4—1 Pozor, druStva! Na prodaj so prvovrstni inštrumenti, skoraj novi, za popolno godbo na pihala (12 komadov). Pravilno razpredeljeni. Cena je zmerna. Naslov pri upravi pod »Redka prilika«. 1469 Karo! Kirbisch, usnjar pri Sv. Trojici v Slov. gor. javi slav. občinstvu, da prevzame vsakovrstne surove kože v posebno dobro izdelavo po ja-ko znižani ceni. Prodaja tudi vsake vrste usnja domače izdelave, posebno opozarja na svoje trikrat vsajene, jako trpežne podplate. Ti se dobe po zelo znizani ceni. Kupuje | tudi surove kože vseh vrst in vuke po najvišjih dnevnih cenah. 1465 10—1 Manufaktura A. Krisper v Ljubljani, Rožna ulica 19, pošilja trgovcem in zasebnikom po povzetju na roko šivane odeje (kotre) od 153, 170, 198, 216, 240, 280, 328, 340 D. Ro-uge po 14 D, klot od 32 D naprej. Gg. trgovcem se naredi tudi vata za odeje po vzorcu. 1448 4—1 Kobila, težka, 5 let stara, za pleme, brez vsakega k a, se zamenja za močnega konja, kateri pa mora biti istotako brez vsakega pogreška. Električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbacho-va ulica. Istotam se po ceni proda večja množina rezanega kolja. 1453 2-1 Minoritski samostan v Ptuju ima za prodati 300 kub. met. iglaslega lesa, in 100 kub. m hrastovega na panju. Pismene ponudbe upraviti takoj predstojništvu minoritskega samostana v Ptuju. Za ogled in za informacije o kvaliteti lesa obrniti se morajo reflek-tanti na minoritskega logarja Antona Sakelšeka, Stanešina št. 22, p. Podlehnik v Halozah na Štajerskem. 1454 2—1 Poniklanje, emaitiranje ia re-noviranje dvokoles izvršuje najcenejše in trpežno V. Si-monič, podjetje za mehaniko V Ptuju. Nakup starih koles! 1436 2—1 Proda majhno posestvo blizu Rogaške Slatine, 20 min. od žel. postaje, 4 orale zemlje, obstoječe iz hiše z dvema so- bama, kleti, sadonosnik, vinograd. Več se izve pri županu v Spodnjem Sežovem pri Rog. Slatini. 4—1 Prodata se dve majhni posestvi po zelo ugodni ceni. — tpra&a se pri Josip Posilo-ril, Podgrsd, Sv. Jurij ob jut ia. 1423 1-1 Prvovrstni angleški Ia ostrav- •kl plinski koks na drobno iz Jebelc dobavi po znatno zai tonih cenah Mariborska mest •a plinarna. 37 Pletene jopice, bluze, tetovnl-te za moške in žrnske, sviter-I«, kostume, spodnja krila, pe •erine, kapice, nogavice, ao mlenice itd. vse iz najboljše »olne dobro izdelano in za lizko ceno dobite v Strojni ¿tetami Maribor, Vetrinjska dlca 17. 1219 10-1 'rvorrsaio sada« drevje Is «pllese trte najbolj pri po •čljivih vrši po oizkj ceni ms t zalogi: l)revet>aica ia rtnica Gmui&nik, St. Jani— Velenje. Naročila ln toz»dev f varaianja naj se blagov« tj« nasloviti aa: I vso Gra iftuik, pošta Dobra« pri Ce la. 105? Prvovrstna sadna drevesca ter izredno lepo trsje vseh vrst nudi Hrastnik Vinko, St. Ilj pri Velenju. Za rast jamčim. 1406 Prava utsha za živčno bolne je moj ravno izišli spis! V njem se razpravljaj® mnoga dolgoletna izkustva o vzroku, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. Vsakemu pošljem to blagovest o zdravju popolnoma zastonj. ako se obrne na podpisani naslov. . Tisoči zahvalnic.o stvarnem uspehu nepretrganega znanstvenega delovanja v dobrobit člo-večanstva. Kdor pripada rgromnetnu števila živčni) bclnih, - kdor trpi na raztresenosti, strahu pred prostorom, slabem spominu, nervoznem glavobolu, brezspanju, pokvarjenem želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah členkih, občni ali delni telesni slabosti ali neštevilnih drugih bolezenskih pojavih, mora 8* naročiti moji utehe^oho kn]žico Kdor jo je pazljivo prečital, bode zadobil pomirljivo prepričanje, da obstoji povse enostavna pot k zdravju in življenjskemu veselja. Ne čakajte, ampak pišite še danes! E. Pasternack. Berlin 80. Michaelkirchplats! 18, 1458 AbL 762. mm □ODO Za Etaži c priporoča svojo zalogo v galanteriji, igračkah, gospodarskih in kuhinjskih posodah po zelo nizkih cenah JOSIP MLINARIC, MARIBOR, GLAVNI TRG STEV. 17. Pri nakupu od 100 din. J rabata. Posojilnica v Mariboru r. z. z s. a, NARODNI DOM bo od 1. januarja 1926 dalje obrestovala hranilne vloge na knjižice in v tekočem raiaau z dnevno razpolagi» po ®°/o proti odpovedi na tri meseca po s% Od vknjiženih posojil bo Posojilnica računala 8%, od meničnih in za kredite v tekočem račirnu 10% obresti. V Mariboru, dne 5. decembra 1925. 1401 3-1 NAČELSTVO. Božična in novoletna darila 90 najprimernejša la tista, katera se vsak dan rabi, n. pr.: kovče-ki in torbice za potovanje, radične domske, »pisne, šolske ia tržne torbice, listnice, tobačriice, denarnic« za «frobiž, kakor tud* gamaše in nahrbtnik V veliki izbiri in po zmernih cenah pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 □□□ ® Trgovski pomočnik se sprejme za nak najnižjih brezkonkurrnčaih oeniih vs« vrst« usnju. Last» izdelek. Nakap surovih ko* *seb vrst po aajbotyiih dar v alh cesafc. 137« Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodajo vsake vrste modnega, manufakturnega in suknenega bLaga s 1. decembrom 1925 po znutno reduciranih cenah v Modni-manufakturni trgovini thl & Kühar orej Prešernova ulica 2. MA1UUOR Kari Soss Aleksandrova e. 9. 'ñ, <íct*infetu ÍÍE©. SLOVENSKI (iaSPOIIAM. SVítn % (káoéctr Ivan Kovadč,|Maribor, Koroška cesta št. 10 nasproti Cirilov« tiskam« priporoča svojo veliko zaiogo raznovrstnega steklenega in porcelanastega blaga. Lepa iabira primernih božičnih m tvovdietnih daril. Steklarska delavnica. Najnižje cene in solidna postrežba. Edina slovenska tvrdka te stroke v Mariboru. tfatrafakturo in konfekcijo, vezenine, pletenin« Ltd. kakor moška is ienake obleke po meri is laatn« prvovrstne krojatnice tet premog is drva dobit« proti Ife4a«as edplafevaais !• pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI t I, Ji M arttittr.Vsfsšnlifc« «i, % pisarn« Grsgarilitva iL I flBMOQEBMriSm Zima m ie tu I Presfcrbite si razno manufakturno blago pri tvrdfo 'Fi»nio Msler, Marliier, Glavni trg štev. 9. Ta mdobite odeje, koče, zimsko perilo, barhent, flanela m rsch vrst sulcna za moške in ženske obleke po najnižji dnevni ceni. nnDGtxinnDUL»JLiuji juujuuulmj h mm .T.iaxEfcincr3m Najpopolnejši Stoewer šivalni o* t 1 2 s pogrezljivim transporterjem (glabeljc). odnosnim premikom, je pripravljen ta panje, vezerje ali šivanje. UUDOViK BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. S S1 © i «I z Ste- ir« y^á «a< vv.«-.' m w « IAI iai v t** Kaložlte denar ie pri Ljudski posojilnici v Celju reg-adrogl z nsomeleno za«ezs Cankarjeva ulica 4! poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica Poscjfla po najnižji obrestni meri ^ »S* ^ »S*-, »v» rv* «v« .»v« M M A k i 1*4 k 4 V i ki liuVll^ %iiJ k A k. a k Á V A k J;k A Neuniitjteo obuvdJ je Suttoerjevo obuvalo, vsak čevelj pristoja kot umerjea. Izdelano le is dobega usnja, upogljivo, elegantr-o, moderno in t ajno. Velika izbira noo-ških ia žensk h čevliev, poluče ljev in sandal. V velikem ilust'OV*nem di' vot cenika svetovoe tvrd-ke H Sattoer v Ljubljani M. 991 boste aašli mnogo prakti nih ootreb-I Sin, ki Vas bodo zanimale. D b te ga brezplačno. Naročila bres vsakega rizika ker Vam se ne po še*no takoj zamenja. ■rvnii^aBRrsisaianRHnnBiaiLfninaaeBBnMtt i Kračama, maiičan:... ia ilalčičanui Pisanec & Dclinšek, Ptuj Panonski uli» 8. (orl DoStl) feoa v zalogi prvovrstne voščene al t trne, nagrobne, pogrebne in namizne sveče vseh velikosti, kakor tudi bele in barvane svečice za božično drevo po jako nizkih conah. P. n. trgovcem na deželi priporočava vsakovrstne me-dščarske izdelke, raalične miklavže ter krampuse za Mi« ktavževo, izvanredno lepe medene, sladkorne, penaste, li- i teme in čokoladne obeske po bredeonkurenčnih cenah za Soiič, nadalje različne okraske in božične nakite za božič-tvn drevesca. Na drobno! Na dabaW Pri večjem naročilu Iranko zaboj. Za obAen obisk ee na topleje priporočava Pisanec k DolmJck «afetavajte senik m nam čudežnih sveč za božld «din! slovenski izdelek, najcenejši in najboljši nimmftBi iveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj v barvah brez žvepla in brez smradu za Miklavžev« v*$*»u m gledališke odre. Lovvske patrone vseh kdibrov v »« ličnih bengaličnih barvah. Aparat proti vlomu, za da t dr, — Cenik ognjemetnih predmetov poSjt m«i>. htevo. »Pyrota«, prva fi'^osWnn«ka pyrotehnič*a t«rama. flM$« H i U II I a 1 »TTTif « 11»n m l a m un g a» » n Klobuke, tecite rimsko perilo i. t. d kupite naj* ceneje pri Jatob*u Lahi Maribor, Glavni trg štev. 2. imrmr nmn «i.. ■ ■. F «WM Oglejte si lcifržbO pri urarju ia draguUrju Lovrencu Sfiolec Maiibor, Jrilteva8, kjer do ite po tovar-J* niški ceni vsa priRf Korona cesta 1119. Le najbolje je najceneje. ■sffifSHiiaBBSiiiBsanaaiifiaBiiinBieffiie »OKR fiijbolje li saivaraei« nalailte svo! tieoar pfl Okrain! posojilnic! v Ljutomeru, ki obrestuje brariire vlc^e navadne po 8*/n večje in vezane po dogovoru tudi vitje. Sprejema hranilo« knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino te» uvituje vsa uakazfla. — Tekoči računi. Pri J» Trpinu v Miriboru, Glavni trg 17, se najlažje kupi sukno za plašče, obleke, perilo, deJtmž* itd^. ker je res prav poceni. IMS liEGER & S iN tovarna šMnili stroje» in koies HAR1BD9. SIOVENSIC4 ULICA 21 Ustanovitev tvrdke 1889. Tovarniško s dadišča Ia prodalalna lMrinjska uL17 Zastopstvo pozniiih PFA.FF' šivj.1 ^h stroie> ia ,PUCH k lesa. ZALOGA vseb drugih fabri° katov kako; vi:h delov. IGLE Leo Lira-nertz in O LJ E fiao ca vse svrhe. — Velika dclavaica in taktni poaiklovalnica. — Prodaja se po izvast-rednib cen t h. 1363 9> Predno kupite Krnsko blago, oglejte si v manufaktumi trgovini K. War-sche-p nasi. Anton Macun v Mariboru, Gosposka ulica TV »S3 «a ar e «e íb » a a« ® n m m w m m s- m 0 ® ra pi m m 9 is a w n •uraiuuiianHi«naHBBBBBifraittiBaBfiiaaaiifi n prihranite, ako kupite manuiaktumo blago v Celju „Pri solncu Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kor: sukno za mo§ke, volneno za ženske, hlačevino, tfaJ» «ino, baržun, barhent, belo platno, rujavo plauio, nogovto» parola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalk« odeje, dežniki dežni plašči, cefir bi plavo platno ca vajo*, kkrt, čepice in naglavne rute, N« opustite ae prepričati! — Za obilen obisk se priporočil Hloiz Drofertlfe Slavni trv 3 C«U« Glavni t a S faetBalba MmI eznarič Rado, Maribor, Glasni tre štev. 21. Erzojavi: Meznarič Maribor. Trgovci, Zihtevsile BIMidöer ^mm Telefon taten«**® 476. «a» ZYönoliiarnaZ?onoglas,Maribor i i m si pri nas ogledati za bližajočo sezono: velikansko izbiro okraskov za božičn odrevo, lame-ta, zlate pene, čarobne sveče, svileni papir, krep.papir, barvani papir eno in dvostranski, zlati in srebrni papir. Kasete in mape za darila — Albume za dopisnice in poezije. — Božične in novoletne' dopisnice. Goričar & Leskovšek Celie Veletrgovina s papirjem, pisalnimi m risalnimi potrebščinami. I m ¡Saj« ftcm p, interesentom na znanje, da vliva razen pr.ovrstoik . bronsutib zvonov tudi vse v llfarsko stroko spadajoče predmete »a teona, medi in ieleza. — Vabijo se radi tega vse tovarne, mehaniki, ključavničarji, trgovci itd., da krijejo svoje potrebščine pri navedeni tvrdki, katera izvršuje vsa naročila hitro, solidno in po zelo nizki cent Kupuj« ar fndi tiari kvvic&ki KKlerijal. s & ■ ■ ■ r R u • B S* B B B ■ B ■ B B B B ■ B ¡3&«t«v* naložita »Klbolil« in nai¥«rn©jii pri SpodnjeStajerskl ljudski posojilnici r,i.*n.ic s Mtribarn, Sto« u\m št. i ki obrestuje hranilne vloge po naiuoodnepl obrestni meri. Kaj je Thomasova žlindra in kako se rabi? Natančna navodila se dobijo pri tvrdki 31. Berdajs, Maribor trgovina z mešanim blagom in semeni Zaloga Whoma®®re MimJre «- .. v- in temlijere s . t f., .. 'J . ■«■■HMhnam « fj »(f "W it» » j«it»iia«*a (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke firrznsr, Phon X I,i fldi&r za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo. lstotam najbcljši švicarski pletilni stroji znamke »DubietL« Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolagi? Zadružna gospodarska banka d. d. ilCas^^^-^^-^^i^^^.iU^iMflKj^g^g&svt^ .JM^fl^^naBgar-jrg«—..■ • .»j» ---—-—'«i^aKajg^»! "turna • ► —»—-----r—--------- m_.. •»•i»««'.' » > 7"' " —• c ui ..■■■?!*•—• • 9 *,»■' -d. L• • ^družnica t Maribora» "*V .h • lastni, novozgrajeni^ palači, AleliSardrova'cesta^ 6,[ pred frančiškansko cerkvijo. ^T Izvršuje vse bančne posle najkulantnejelf— Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Pooblaščeni pr^ifaiiilec srečk držifiie razr. loterija. Prva žebSjarska in železocbrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. ¥luwu zadruga, Kropa (JugoilavijaJ, [Telefon Interurban PodnarL BrzoJtvkcj Zadraga Inf«, Val w naio «tFOKo'apnde.jSaleznl isdalkl po vaBoit»ol^ Isa »s»jlsa«&2«!. !WT. IHnatvoviitil o«nlkl n» vnipolago! — Ppod«kj«i intno tos» cR»t>®£ei> t»gavo«ma •»-«—v* Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Maribou, predstavnik: Lco Brože. poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega. Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Maribora.