Poitnlna plačana v gotovini Cona Din 1"- Stev. 234. V Ljubljani, sobola 15. oktobra 1938. Leto III. Po prelomu pogajanj med Madžarsko in ČSR v Komarnu: Madžarska mobilizirala nadaljnih pet letnikov ČSR za mimo reševanje spora z Madžarsko Zadnji izhod — razsodba velesil ♦Budimpešta, 15. o-kt. o. Madžarska vlada je snoči izdala uradno poročilo, da je zaradi mednarodnega položaja sklenila vpoklicali pet novih letnikov pod orožje. Ti letniki so 1908, 1909, 1910, 1911 in 1912. Vpoklicani morajo biti v svojih garnizijah v ponedeljek. Uradno poročilo utemeljuje mobilizacijo z naslednjimi razlogi: 1. prelom madžarsko čeških pogajanj v Komarnu; 2. vojaški ukrepi češkoslovaške vlade na slovaškem ozemlju; 3. propaganda češkoslovaških radijskih postaj. Poročilo dalje poudarja, da madžarska vlada ni mobilizirala s kakimi napadalnimi nameni, marveč zato, da zavaruje svoje narodne koristi in zajamči varnost svojega ozemlja (katere nihče ne ogra/a!). Po poročilih iz dobro poučenih virov je Madžarska od začetka spora glede češkoslovaške vpoklicala pod orožje toliko vojaštva, da je splošna mobilizacija do polovice izvedena. Praga, 15. okt. AA. Minister Ferdinand Zur-manski, član avtonomne slovaške vlade, je izjavil, da se hočejo Slovaki za vsako ceno sporazumeti z Madžari. ■ Preden bomo prepustili rešitev madžarskega vprašanja velesilam, bomo poskušali obnoviti neposredne razgovore z Madžarsko. Ni izključeno, da bomo od kake tretje države zahtevali posredovanje. Poslanec Karel Sidor bo v kratkem odpotoval v Varšavo, k jer se bo morda raztovarjal tudi o tej stvari. Položaj pa je medtem tale: Madžarska delegacija je predložila načrt, po katerem hi morala Slovaška odstopiti 11.268 km2 ozemlja, s čimer bi prešlo pod Madžarsko nad 650.000 prebivalcev slovaške krvi. Skupno bi torej morali odstopiti okoli 1,800.000 ljudi. Slovaška delegacija je nasprotno predlagala odcepitev približno 5784 kvadr. kilometrov ozemlja s 895.000 prebivalci, med katerimi bi bilo okoli 45.000 Slovakov. Ostalih 800.000 Madžarov, kolikor bi jih ostalo na Slovaškem, bi bilo v ravnovesju z onimi 800.000 Slovaki, ki žive na Madžarskem. Madžarska delegacija je odbila razgovore na tej podlagi. Hočemo se sporazumeti z Madžari, toda odklanjamo sleherni diktat. Nismo bili poraženi v kaki vojni in pravica pripada prav tako nam kakor Madžarom. Zaradi tega nismo mogli sprejeti načrta madžarske delegacije. Če pa bodo Madžari odbili tudi ta poslednji poskus, potem bodo morale pač velesile monakovske konference sprejeti končne sklepe. Po sestanku češkoslovaškega zunanjega ministra s Hitlerjem: Novo razmerje med Nemčijo in ČSR Dr. Chvalkovski potuje prihodnji teden na razgovore v Varšavo Miinchen, 15. oktobra, o. Včeraj je nemški državni kancler Hitler sprejel v Miinchenu v svojem stanovanju češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Chwalkovskega. Razgovor s Hitlerjem se je začel nekaj minut po 12 uri. Udeleževal se ga je tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. O razgovoru je izšlo naslednje uradno poročilo, ki pravi; Vodja in kancler Hitler je danes v navzočnosti v. Ribbentropa sprejel češkoslovaškega zunanjega ministra ('Imalkov&krga. Chwalkovsky je tfcjavil Hitlerju, da bo ČSR odslej zavzemala lojalno stališče do Nemčije, kar je Hitler z zadovoljstvom vzel na znanje. Hitler je nato izrazil svoje obžalovanje zaradi tega, ker v vprašanju madžarskih manjšin še ni prišlo do rešitve, ter nato izrazil upanje, da se bo tudi za to težkočo kmalu našla rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. Iz nemških vladnih krogov poročajo, da se bo po razgovorih med Hitlerjem in novim češkoslovaškim zunanjim ministrom ustvaril« nova doba v razmerju med Nemčijo in češkoslovaško. V tem smislu razlagajo včerajšnje uradno poročilo. Prvo znamenje preusmeritve v češkoslovaški vidijo v ukrepih praške vlade glede komunistične stranke in v razidu fra-inasonskih lož. Po nemškem mišljenju bo bodoča češkoslovaška zunanja politika zastopala načelo nevtralnosti in sodelovanja z Nemčijo. Nemčija pa je trdno odločena, da ostane s ČSR v čimbolj prijateljskih odnošajih. Zaradi lega bo Nemčija priporočala madžarski vladi zmernost glede zahtev do češkoslovaške. Praga, 15 okt. o. Novi češkoslovaški zunanji minister dr .Chvalkovski se je danes vrnil iz Miinchena in bo poročal vladi o svojih razgovorih z nemškimi državniki in s Hitlerjem. Poročajo, da bo Chvalkovski prihodnji leden potoval v Varšavo, da s poljsko vlado uredi vsa sporna vprašanja in skuša najti osnove za prijateljsko sodelovanje med ČSR in Poljsko. Tisoči italijanskih prostovoljcev zapuščajo Španijo Sevilla, 15. okt. o. Včeraj je iz Seville odpeljalo 15 vlakov, s katerimi je odpotoval drugi del italijanskih prostovoljcev iz nacionalistične Španije. Sevilla je italijanskim prostovoljcem, ki so se borili za osvoboditev španskega ozemlja izpod rdeče obalsti, priredila slovesno slovo. Ženske so okrasile vlake s cvetjem. Ob odhodu vlakov je prišlo do navdušenih manifestacij za Italijo. Legionarji so se odpeljali v Cadiz, kjer se bodo danes ukrcali na italijanske ladje. Gibraltar, 15. okt. AA. (Reuter) Nekaj sto italijanskih prostovoljcev, med njimi tudi več oficirjev, je včeraj prispelo v Cadiz, večinoma z bojišč pri Ebru in iz Salamance. Te prostovoljce so vkrcali na štiri italijanske parnike, za ranjence in bolnike pa so bil e pripravljene posebne bolniške ladie. Ob odhodu italijanskih legionarjev se je zbrala na obali v Cadizu ogromna množica ljudi. Včeraj zjutraj so prispele v Gibraltar iz Cadiza štiri italijanske prižarke »Liguria«, »Piemonte«, »Sardegina« in »Calaibria«. Na kri- S kitajskih bojišč žarkah so italijanski prostovoljci, ki se vračajo iz nacionalistične Španije. V Gibraltarju se bodo vkrcali tudi opazovalci odbora za ne-vmešavanjd, nakar bodo križarke odplule v Neapelj. Barcelona, 15. oktobra. Včeraj je iz Barcelone odpotovala peta mednarodna prostovoljska brigada. Levičarske organizacije ro brigadi priredile poslovilno svečanost, na kateri je govoril polkovnik Lister, poveljnik petega barcelonskega armadnega zbora. Dejal je, da bo z imenom odhajajoče brigade za vedno zvezana slava prave Španije in da brigada, zapušča Barcelono zdaj, ko je gotovo, da bo vladna vojska sama izvojevala končno zmago. Pariz, 15. oktobra. AA. (Stefani.) Vesti, ki prihajajo s katalonske meje, pravijo, da se nahaja sedanja vlada pred ostavko in da bo v kratkem sestavljena umirjena vlada z Basteirom ali Marti-nezom Biarom na čelu. Dosedanji predsednik vlade Negrin bi v novi Vladi obdržal portfelj vojnega ministrstva, vendar pa bi izpadel iz vlade Alvarez del Vajo. Japonski oddelki prodirajo proti Kantonu Hongkong, 14. okt. o. Japonske čete se z, veliko naglico pripravljajo za vdor v južno Kitajsko. Čete, ki so se izkrcale pred dnevi v zalivu Biasu, prodirajo v notranjost in so zavzele včeraj zjutraj Tamšu. Pri vseh teh operacijah so naletele le na malenkosten odpor kitajskih čet. Iz poučenih virov poročajo, da je glavno jedro japonskih čet zdaj ob izlivu reke Pearl. Japonci bodo izkrcali nove oddelke pri Nanitau. S temi hočejo zasesti najvažnejše zveze s Kantonom. Pokrajinska vlada v Kantonu se je preselila v Jungjuen. Pripravljeno je že vse za prevoz 400.000 žen in otrok, katere nameravajo poslati iz Kantona v notranjost države. V službenih poročilih zatrjujejo Japonci, da niso izkrcali več ko 5000 vojakov v južni Kitajski. Kitajske čete se z vso naglico pripravljajo, da ustavijo japonsko prodiranje proti Kantonu. Včeraj so kitajska letala večkrat bombardirala japonske čete in ladje, katere leže v zalivu Biasu. Snghaj, 14. okt. o. Kitajsko vrhovno poveljstvo poroča, da je uspelo kitajskim četam po štiridnevni bitki pregnati japonske čet na jugu od Han-kova. Japonci so zapustili na bojišču nad 1000 mrtvih. Nasprotno pa poročajo Japonci, da jim je uspelo obkoliti Sintanpu, ki leži 25 km južnovzhod-110 od Jangšina. Obe bojujoči se strani pa zatrjujeta, da sta v posesti mesta Singjaja. Kitajci pravijo, da je mesto še vedno v njihovih rokah, medtem ko Japonci trdijo, da v mestu ni niti enega Kitajca. Priprave za decemberske poslanske volitve V JNS so se »načelno1' sporazumeli za sodelovanje z dr. Mačkom Belgrad, 15. oktobra, m. Včeraj popoldne je po zaključku seje ožjega glavnega odbora JNS, na kateri je bilo načelno sklenjeno, da pojde JNS skupno z izven skupščinsko opozicijo na volitve, dr. Kramer sporočil ta sklep vodstvu srbi-janske združene opozicije. Kolikor se je moglo izvedeti iz vrst JNS, so bili določeni za vodstvo pogajanj sledeči: Ilija Mihajlovič, dr. Grga Andje-linovič in dr. Kramer. Včeraj popoldne je imel svojo sejo tudi vo-filni odbor JNS ter. izdelal svoj predlog, ki .ga- bo dr. Kramer nesel v Zagreb k dr. Mačku. Glede včerajšnjega sklepa ožjega glavnega odbora JNS glede skupnega nastopa z opozicijo, zatrjujejo dobro obveščeni krogi, da bo v JNS prišlo do razkola, ker dosti njenih pristašev ne odobrava sodelovanja z združeno opozicijo. Proti sodelovanju z JNS so številni Srbi in opozicionalci iz ostalih delov države. Vodstvi opozicije v Zagrebu in Belgradu prejemata veliko število protestnih brzojavk. H teku današnjega dneva bodo imeli sestanke V Sofiji so aretirali 1700 ljudi zaradi atentata na generala Peleva Sofija, 15. okt. m. Včeraj so bili šele znani razlogi za obširno pravcato blokado Sofije po policijskih in vojaških oddelkih. Ti oddelki so preiskali skoraj vse hiše in stanovanja ter pri tem prijeli okrog 1700 sumljivih oseb, med katerimi je tudi nekaj bivših politikov in narodnih poslancev, katere so takoj poslali v koncentracijsko toborišče v Omortov blizu Varne. Med aretiranimi so skoraj vsi ugledni člani izvršilnega odbora razpuščene niacedonske organizacije VMRO, in sicer Razvigo-rov, Osmankov in Saučetov. Pri preiskavi so zaplenili tudi okrog 200 samokresov in 40 pušk. Bolgarsko časopisje je službeno objavo o smrti atentatorja na generala Pejeva objavilo šele včeraj, čeprav atentator ni izdal svojih sodelavcev, pa preiskavah« oblasti izjavljajo, da bodo v kratkem odkrile pravi razlog atentata. Velika pravda proti vohunom v Ameriki Ncwyork, 15. okt. AA. (Havas) Danes se začne pred zveznim sodiščem, ki zaseda v New-vorku, največji vohunski proces v zgodovini. Med obtoženci so: Johanna Hofmann, frizerka na nemški ladji »liuropa«, Gustav Rumrich, bivši narednik ameriške vojske, begunec Erich Glaser ter Oto Herman, uradnik v tvornici letal Severski. Razen navedenih je med obtoženci še 14 oseb, ki pa ne bodo' navzočne na procesu, ker so v inozemstvu. Če se vname star pani — potem ne čuti tuje roke v svojem iepu Vlaribor, 14. okt. Neprijetne izkušnje je imel v Mariboru nek 71 letni možakar iz Ruš. Za ta leta bi mu sicer bol j pristojal patemošter v roke, ne pa takšne izkuš-njave, ki jih je doživel v mestu — in bi bil rožni venec vsekakor tudi cenejši kakor njegov doživljaj. Prišel je mož v Maribor ter se motovilil po trgu, kjer mu je padlo v oči mlado dekle, ker se se mu je sladko nasmihalo. Prevzela ga je vroča želja, pa je šel za dekletom ter se z njim seznanil. Povabil jo je najprej na prigrizek in pijačo ter sta obšla nekaj gostiln, nazadnje pa je postalo že oberiia vroče ter sta se šla hladit v naravo. Mahnila sta jo proti Kamnici ter sta potem zavila v koruzo. Tam sta se. po preteku pol urice zopet ločila. Mož je namenil svoje korake nazaj v mesto; ko pa se je spotoma slučajno prijel za mesto, kjer je nosil ponavadi v suknjiču listnico, je s strahom opazil, da mu je izginila. Mislil je, da jo je izgubil ter se je jadrno obrnil nazaj proti koruzi. Iskal je listnico ter jo res zopet našel pod neko bučo. Ves vesel je segel po njej, pa — ojej — listnica je, bila prazna. Lepi stotaki, ki so se poprej v njej hahajali, so skrivnostno izginili. Moža je pretreslo grenko spoznanje, da mu dekle ni sledilo na izprehod samo zaradi njegove slarostne ognjevitosti, temveč zaradi stotakov, ki jih je opazilo vlistnici ter mu jih Spretno pofulilo. skoraj vsi odbori političnih strank. V ostalem pa vsi krogi z velikim zanimanjem pričakujejo jutrišnji govor predsednika vlade dr. Stojadinoviča ob 7 zvečer. Zagreb, 15. oktobra. Iz okolice dr. Mačka poročajo, da je glavnemu tajniku JNS dr. Kramerju pri prvem sestanku, za katerega jo zaprosil dr. Krainer, kratko in jasno obrazložil svoje stališče glede sodelovanja JNS z združeno opozicijo. Dejal je, da njegovo listo lahko voli vsakdo, kandidira pa na njej lahko tudi vsakdo, samo da prizna ves program združene opozicije glede ureditve države, razen tega pa vse sklepe resolucije in izjave opozicijskih voditeljev, ki se na ta vprašanja nanašajo. Sarajevo,. 15. oktobra, m. Semkaj je dopotoval včeraj minister za gozdove in rudnike dr. Bogoljub Kujundžič. Časnikarjem je z ozirom na vesti, ki jih stalno širijo člani JNS, da bosanski Srbi zaradi sovraštva do muslimanov ne bodo glasovali za JRZ, izjavil, da so glasovi brez podlage ter da bo večina bosanskih Srbov oddala svoje glasove za dr. Stojadinoviča. To trditev lahko izreče zaradi svojih osebnih opazovanj in konferenc, ki jih je imel letos v Bosni. Zato se zelo motijo vsi. ki mislijo, da bodo s širjenjem takih vesti prišli na svoj račun Vesti 15. oktobra Bivši madžarski ministrski predsednik dr. Da- ranyi je včeraj nenadno odpotoval v Berchtes-gaden na razgovore s Hitlerjem, da bi skušal pridobiti nemške kroge za podpiranje madžarskih zahtev. Hitlerjevski pokrajinski vodja za Avstrijo Biir-ckel je imel sinoči na velikem narodno-socialistič-nem zborovanju na Dunaju govor, v katerem je obračunaval z dunajskim kardinalom nadškofom Initzerjem zaradi manifestacij, ki jih je priredila katoliška mladina nadškofu. Biirckel je dejal, da zaradi teh manifestacij vlada ne ba izpustila dr. Schuschnigga, da bo najistrožje ravnala s katoliško Cerkvijo in njenimi zastopniki in da ne bo izpustila iz ječ katoličanov, ki so zaprti od marca meseca dalje. Češka komunistična stranka bo v kratkem razpuščena. Vlada je včeraj ustavila njeno glasilo »Rude Pravo« Framasonska društva v vsej ČSR se bodo razšla zaradi sklepa slovaške vlade, ki je sklenila prepo.vedati delovanje tem skrivnim organizacijam. Ljubljansko »Jutro« o tem nič ne poroča, ker zavzema, kakor je splošno znano, stališče, da fra-masonov ni, in da si jih je izmislila samo klerikalna domišljija. Načrt za sklenitev letalskega sporazuma med Anglijo in Nemčija je baje pripravil nemški minister Ribbentrop in ga predložil Hitlerju. Po tem načrtu naj bi razmerje letalskih sil med .Anglijo in Nemčijo bilo 3:1 Voditelj češke ljudske stranke msgr. Šramek se bo najbrž umaknil iz političnega življenja, ker ima v stranki sami precejšnjo opozicijo, ki mu zameri, da je ob zadnjem spo,ru soglašal z dr. Bene-šem in ni hotel podpirati dr. Hodž«, da bi sklenil sporazum z Nemci. Podporni sklad londonskega župana za češke begunce iz sudetskih krajev je narasel na 82.000 funtov šterlingov. Nemški uradni krogi zanikajo govorice q tem, da bi Nemčija nameravala odpovedati pomorsko pogodbo z Anglijo, katero 60 poidpisali leta 1935. Ta pogodba določa razmerje vojnega oboroževanja na morju med Anglija in Nemčijo. Več judovskih znanstvenikov in pisateljev je poslalo predsedniku Rooseveltu brzojavko, naj bi posredoval pri angleški vladi, da ne bi ustavila judovskega priseljevanja v Palestino. Organizacijo za tihotapljenje tujcev v Francijo, je odkrila policija v Parizu. Organizacija je političnim beguncem iz drugih držav, prodajala ponarejene potne liste in državljanske izkaze. Angleški poslanik lord Perth je spet imel nekaj posvetov z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianojm. Državnika 6ta se razgovarjala o tem, katere ovire branijo, da bi italijansko - angleški sporazum začel takoj veljati. Nemškega gospodarskega ministra dr. Funka je sprejel tudi bolgarski kralj Boris in mu izročil visoko odliko,vanje. Za novega romunskega vojnega ministra je bil imenovan general Cuperca. Vodja nemške delovne ironte dr. Ley se je včeraj vrnil iz Bukarešte. Nove predloge za organizacijo ameriške državne obrambe bo poslal zbornici predsednik Roosevelt, ki je prepričan, da zahtevajo nove razmere na svetu od Amerike, da se čim močneje oboroži. V Parizu so včeraj pokopali pokojnega ruskega velikega kneza Cirila. Za pogrebom je šlo veliko število bivšega ruskega plemstva in ruskih beguncev. Kneževo truplo bodo iz Pariza prepeljali v Koburg, kjer je grobnica ženine rodbine. Češka ljudska stranka, ki jo vodi msgr. Šramek, je sklenila ustaviti 6voje delo na Slovaškem in bodo njeni pristaši stopili v Hlinkovo ljudsko stranko. Ogromno športno palačo bo postavil italijanski olimpijski odbor v Rimu. Palača bo končana že do svetovne razstave v Rimu, ki bo leta 1940. Voditelj avtonomistov v Alzaciji, Rosse, je poslal podpredsedniku franc, vlade Chautempsu pismo, v katerem obsoja pisanje francoskega levičarskega tiska, ki trdi, da hočejo avtonomisti Alzacijo odcepiti od Francije. Rosse zagotavlja v svoji izjavi brezpogojno zvestobo svojih pristašev da Francijc. Včeraj je preteklo pet let, kar je Nemčija izstopila iz mednarodne razorožitvene komisije v Ženevi. S sklepi vsearabskega kongresa v Kairu soglašajo vse mohamedanske države: Saudova Arabija, Irak, Sirija, Perzija, Afganistan in Turčija. Razen tega soglaša z njimi še 400 milijonov moha-medancev po drugih državah. Tako odgovarja arabsko časopisje trditvam judovskega tiska, da kongres v Kairu ni zastopnik vseh Arabcev. Nov izum za menjavanje brzine pri avtomobilih namesto dosedanjih prestav, je izumil Italijan Salermi in prepustil svojo iznajdbo italijanski državi. Pravijo, da bo novi -izum docela preobrnil izdelovanje avtomobilov. Somišljeniki JRZ v Ljubljani 11. decembra t. 1. se bo mogel udeležiti volitev narodnih poslancev, le oni, ki je pravilno vpisan v volilnem imeniku. Le do 25. oktobra je še čas, da zahtevate popravke volilnega imenika, vpis ali izbris. Pozivamo ne le člane JRZ, temveč vse prijatelje voditelja dr. Korošca, da teh nekaj dni posvetijo izključno skrbi za pravilnost volilnega imenika. Paziti je treba posebno na vse one, ki so do 11. oktobra t. 1. dopolnili 21. leto, ter bivajo do tega dne najmanj že eno leto v Ljubljani. Vsak naj poskrbi za sebe, da bo pravilno vpisan, a nato naj se razgleda okoli sebe in javi strankinim funkcijonarjem vse primere, ki bi mogli biti za reklamacijsko postopanje važni' Volilni imeniki se nahajajo pri vseh krajevnih organizacijah Jugoslovanske radikalne zajednice. Poleg tega dobite lahko vse potrebne informacije ter pogledate v volilni imenik tudi v mestnem tajništvu JRZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 10-1. (tel. 37-64). Tajništvo je odprto vsak delavnik od 8 zjutraj do 8 zvečer nepretrgoma, ob nedeljah in praznikih pa zaenkrat od 10—13 dop Sklepi celjskega mestnega sveta Celje, 14. oktobra. Snoči ob 6 je bila v posvetovalnici mestnega poglavaretya pod predsedstvom župana g. A. Mihelčiča redna seja celjskega mestnega sveta. Po pozdravu zastopnika kr. banske uprave okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca je g. župan poročal, da so se vsi sklepi zadnje občinske seje izvršili. Poročilo finančnega odbora je podal finančni referent g. Prelog Vinko. Posebna podpora dnevnemu zavetišču, ki je dobilo od mestne občine 22 tisoč dinarjev redne podpore, se je odklonila. Gradnja hodnika ob državni cesti od Majdičeve kapele do konca meje celjske mestne oMine proti Smarjeti je nujno potrebna. Ker pa bi dela etala če* 180.000 din, kar je za občino prevelika vsota, bo mestna občina napravila vlogo na okrajno načelstvo, da da nalog tehničnemu oddelku za vzdrževanje. Na današnji seji se je odobril znesek 2263 din za poravnavo stroškov preureditve hlevov ter začasno spravljanje pogrebnih vozov v Spod. Lanovžu, dokler se ni končala v novi mestni avto-garaži nova remiza. Z dograditvijo Delavskega doma in javnega kopališča v Celju se bo dalo v kratkem času razširiti zelo aktualno in pereče vprašanje napeljave centralne kurjave v mestno gledališče, ko že Delavski dom stoji in ima sijajno centralno napeljavo. Na današnji občinski seji je bil sprejet sklep, da se odobri za napeljavo centralne kurjave 150.000 din. Gledališče naj bi se ogrevalo s toplo zračno centralno kurjavo, odri in hodniki pa s parno. Dela se bodo v kratkem izvedla, v doglednem času — gotovo pa v šestih tednih. Instalacijska dela so se oddala Ivanu Rebeku iz Celja za 115.593 din, zidarska dela pa se bodo oddala, odnosno izvršila v lastni režiji. S priključitvijo okoliških občin k mestni občini se je cestno omrežje povečalo in tako ima cestni nadzornik veliko dela na terenu, ker mora kontrolirati dela delavcev, ki so razkropljeni po celjski okolici. Zaradi tega je mestna občina privolila nabavo motornega kolesa za cestnega nadzornika. Motorno kolo bo last cestnega nadzornika, mestna občina pa bo prispevala za pogon in druge stroške mesečni prispevek 250 din. Na današnji občinski seji se je odobrilo 5000 din za podaljšanje kanalizacije od Stritarjeve ulice v Gaberje. 18. julija je bila seja finančno-gospodarskega odbora, na kateri se je konstituiral sklep, da se za preureditev zemljiške knjige preurede proetori v pritličju okrožnega sodišča. Okrožno sodišče je dalo na razpolago delovne moči, zaradi tega je preureditev stala 2290 din, od proračuna 3430 din pa je ostalo 1200 din. Finančna kontrola kr. banske uprave je dala razrečnioo za računski zaključek 199B-1937 g. županu Al. Mihelčiču in računskemu pregledniku g. Grobelniku. Za gospodarski odbor je poročal referent g. inž. Janko Dolinar. Celjska mestna občina bo zgradila polstabilen most čez Voglajno v podaljšku Prečne ulice v smeri proli Teharju. V zvezi z gradnjo je predvidena tudi naprava dovozne in od vozne ceste. Finančni gospodarski odbor se pooblasti, da ponovno razpiše dobavo lesa za most, dobava vijakov in spon pa se bo oddala g. Globočniku za 49.000 din. V Delavskem domu so preizkusili premog premogokopne družbe Bohemija in dognali, da ima 439» več pepela kakor premog iz Trbovelj. Zato bo mestna občina nabavila 150 ton orehovca po 218 din za tono. Za obrtni odbor je poročal referent g. Lečnik. Gostilničarka Cilenšek bo zgradila novo poslopje, v katerem bo preuredila prostore za novo gostilno. Mestni svet je prošnji ugodil. Lukman Alojzij je prav tako prosil za otvoritev gostilne v Zagradu pri Strelišču, ker pa lokalna potreba ni podana zaradi Cilenškove gostilne, je bila prošnja odklonjena. Brziču Vinku pri knjigarni Domovina, ki je imel sedaj točilnico, se dovoli razširitev prostorov v Buffet. Anici Dondevič se dovoli v Prešernovi ulici gostilna, ki jo je imela sedaj v najemu. Nato je poročal za zdravstveni odbor g. dr. Škoberne. Mestni fizikat bo namestil v Pečovniku pri Tratniku, v Gaberju pri policijski stražnici in v Medlogu pri Mestnem zavetišču omarice za prvo pomoč. Za Pečovnik se bodo nabavila še posebna noeila. Kredit je odobren. Za socialni in personalni odbor je poročal referent g. prof. Mirko Bitenc. Poleg perečih vprašanj naših brezposelnih, je še važnejše pereče vprašanje delavskih družin. Pravilnik o delavskih plačah bo konstituiran šele na sestanku vseh avtonomnih mest. Ker pa je vprašanje delavskih družin, zlasti v Celju, pereče, zato je celjski mestni svet sprejel sledeči sklep. Vsem delavcem, razen delavcem pri pomožni akciji, se odohrl od 1. okt. dalje družinska doklada 50 din za vsakega otroka do 16. leta. Pri nekaterih delavskih družinah se 1k> to gotovo precej poznalo in se jim bo plača zvišala približno za 25%. Mastna blagajna bo oškodovana letno približno za 60.000 din. Mestni svet je na današnji seji sprejel tri pravilnike, ki jih je sestavil po ustroju mariborskih in ljubljanskih pravilnikov g. komisar Koren. Prvi pravilnik vsebuje osnutek Statuta socialnega skrbstva za mesto ' Celje. Drugi podeljevanje rednih podpor ravnim, tretzi pa podeljevanje izrednih podpor revnim. Poročilo gradbenega odbora je podal g. dr. VoriiS A. Rakuschu Danielu se dovoli sprememba parcelacije za gimnazijo in sicer iz 18 na 12 stavbnih parcel. Predlog, odnosno prošnja Kosa Josipa za razširitev ceste pri Skalni kleti med Gorjancem in Korenom, se je do nadaljnjega opustila, ker je razširitev lokalnega značaja. Za določitev stavbišča za gradnjo novega gimnazijskega po- slopja v Celju je bil izvoljen tričlanski odbor, v katerem so gg. župan Al. Mihelčič, gradbeni referent g. dr. Voršič in finančni referent, g. Prelog. Odbor pa ho lahko tudi pritegnil še več merodajnih oseb k sejam in posvetovanjem. V zdravstveni odbor je bil sprejet kot član zaradi odstopa g. dr. Brgleza Vladimirja g. dr. Leon Potokar. Po plenarni seji je bila še tajna seja, ki je trajala eno uro in četrt. Na tajni seji se je odobril isti znesek kot lansko leto za zajtrk revnih otrok na okoliški šoli v zimskih mesecih. Slovenska fantovska vojska polaga račune Ob Jutrišnjem občnem zboru ZFO Skoraj točno eno leto po ustanovnem občnem zboru (17. X. 1937) svoje samostojne fantovske organizacije se zbero danes zastopniki Fantovskih odsekov v Ljubljani na svoj prvi redni občni zbor. Na tem občnem zboru bo predsedstvo dalo poročilo o enoletnem delu v Zvezi. Zastopniki odsekov bodo o tem poročilu razpravljali in povedali, kako so fantje to, kar jim je nudilo njihovo vodstvo, sprejemali. Preteklo leto je bilo izredno živahno v naših fantovskih vrstah. Smo že pod svežimi vtisi velikih nastopov v poletju. Nezabrisni so zlasti vtisi velikega mednarodnega mladinskega tabora konec junija. Na tej prireditvi je naša Zveza pokazala, kako neverjetno naglo je zajela najširše sloje naše mladine. Pokazalo se je pa tudi, kako je inozemstvo z velikimi simpatijami sprejelo vzlet naše mladine. Udeležba češkoslovaškega Orla in francoske katoliške telovadne organizacije je po svojem doslej pri nas od nobene prireditve doseženem številu dokazala, da bo naša fantovska organizacija imela najboljše zveze s sorodnimi organizacijami drugih narodov, kar je še zlasti danes velikega pomena. Organizacija in izvedba nastopov in tekem na mednarodnem mladinskem taboru je vzbudila splošno občudovanje pri domačinih in pri gostih. ZFO si je s to prireditvijo na mah osvojila splošno priznanje doma in po svetu. Zunanji nastopi pogosto zaustavijo notranje delo v organizaciji. To notranje delo pa je za rast in moč organiucije važnejše kakor zunanji nastopi. Telovadna organizacija, ki hoče zagrabiti celega človeka, ga ne samo telesno okrepiti, ampak mu dati tudi stanu primerno izobrazbo in zlasti še vzgojiti njegov značaj, da bo trdno stal v življenju in kljuboval vsem viharjem, mora uporabljati vsa sredstva, ki k temu cilju vodijo. Za poletne manifestacijo je morala ZFO zlasti gle- dati, da v najkrajšem času spnpolni svoje člane in naraščaj v telovadbi in jih pripravi za nastop. Po težkem delu na polju in travnikih, y delavnicah in tovarnah, v pisarnah in pri raznovrstnem poklicnem delu je teden za tednom prihajala naša mladina v telovadnice in se urila za nastop. Ce se je iz nasprotnih vrst po ljubljanskih ulicab slišala beseda: kmetje!, je to pač za to našo mladino priznanje, čeprav ne hoteno, če zmorejo naši kmetski fantje tak nastop, kakršen je bil tabor v Ljubljani, so pač lahko zgled tistim, ki pri posebno ugodnih razmerah že desetletja in desetletja goje telovadbo in bi morali že vendar kdaj nekaj več pokazati, kakor pa smo doslej mogli videti. Za izobrazbo in vzgojo svojih članov je ZFO posebno poskrbela s fantovskimi sestanki in za naraščaj z mladčevskimi sestanki. Gradivo, ki ga je Zveza izdajala za te sestanke v zbirki Fantovska knjižnica z naslovom Fantovski sestanek, oziroma Mladčevski sestanek, je zbran v osmih snopičih. Od sestanka do sestanka so prosvetni, vzgojni in mladčevski odbor pri ZFO vodili svoje člane in naraščaj. Spored 1. fantovskega sestanka v septembru lanskega leta je imel n. pr. sledeči spored: 1. Oporoka nadškofa Jegliča. 2. Simon Gregorčič: Življenje ni praznik. 3. Kmetski stan. 4. Za zabavo in razvedrilo. 5. Krekovo življenje. 6. Petje (»Mi smo Orli mlada četa^, »Hladna jesen že prihaja«, »Venček na glavi se«). Koliko lepih misli, koliko pouka, pa tudi razvedrila in zabave je nudila in še nudi fantom ta njihova knjižica! Sestanek za sestankom se je vršil po teh načrtih v nad tristo odsekih od prekmurskih hribčkov do kraških vasi, od Jesenic do Belgrada. Ob svojih velikih štirih fantovskih praznikih pa so se fantje lepo pripravljali za skupno sv. obhajilo in so v svojih farnih cerkvah, v farnem občestvu pristopali k mizi Gospodovi. Raznoterosti iz dnevne kronike 1 Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj je umrl v Ljubljani znani gimnazijski profesor g. Josip Marn, ki je zadnja leta poučeval na klasični gimnaziji. Bil je zelo izobražen mož in je slovel kot odličen stenograf. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 4. Dobremu možu, ki so ga spoštovali tako študentje kakor vse drugi, ki so ga poznali, naj sveti večna luč. Huda prometna nesreča se je zgodila včeraj na Jesenicah. 40 letnega Ignaca Kristana, ki je delavec brez posla in brez stalnega bivališča, je ponoči podrl neznan avtomobilist. Mož je zaradi silnega padca dobil hude poškodbe in obležal je nezavesten na cesti. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v Ljubljano v splošno bolnišnico. Blagoslovitev temeljnega kamna za Baragovo semenišče Jutri popoldne ob 4 bo prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil temeljni kamen za novo »Baragovo semenišče«, ki bo sezidano na starem pokopališču pri Sv. Krištofu. Načrte zanj je naredil vseuč« prof. arhitekt Plečnik. Semenišče bo povsem moderno in bo posebnost ne samo za Ljubljano, temveč za vso Evropo. Slovesnost blagoslovitve se bo začela ob 4 popoldne. Najprej bo v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda roženvenska pobožnost, nato pa pojdejo škof, duhovščina in bogoslovci v sprevodu do mesta, kjer bodo sezidali novo semenišče. V nedeljo popoldne ob 3 pa bo na Rudniku blagoslovljena in slovesno odprta tudi nova šola, za katero so se prebivalci tega kraja tako dolgo potegovali, ker so bile razmere nevzdržne. Po velikih ovirah pa je zdaj le zraslo novo moderno šolsko poslopje, v katerem je že od začetka tega šolskega leta pouk. Rudničani so zelo veseli tega dogodka in k jutrišnji slovesnosti vabijo tudi meščane. NI se ilma posrečilo Pred kr&tkim je policija aretirala nekega mladega Berlinčana, ki mu očividno ni preveč dišalo, da hi šel v vojsko, katera se je obetala zaradi sudetskega spora. Pobegnil je v Jugoslavijo, kjer se je nadejal, da bo dobil lepo zatišje. Ko ga je policija aretirala, ga je. začasno dala v zapore v stari šempetrski vojašnici. Prav v isti celici, kamor ga je dala. pa je bil že podoben begunec iz italijanske Tirolske, ki se je prav tako bal, da mu bo treba iti na vojno in je odšel po svetu iskat sreče in mirnega življenja. Moža sta se kmalu spoznala, kajti Italijan je znal tudi nemško. Ko sla videla, da ju je sreča tako temeljilo varala — saj sta prišla prav za prav z dežja pod kap — sta začela premišljevati, kako bi pobegnila iz celice na svobodo. Pa sta jo res pogruntala. Od postelje sla snela stranico in 7. njo razmaknila stare križe v oknih, nakar sta se spustila na tla. Preko mesta sla jo potem mahnila čez Notranjsko in sta mislila v Italijo, ker sta. očividno že nekje izvedela, da je vojna nevarnost že minila. Vendar sta imela spet smolo. Po naših cestah je namreč zdaj vše polno motoriziranih policijskih patrulj, ki nadzirajo promet in človeka popolnoma nepričakovano iznenadijo. Taka patrulja na motornem kolesu je dohitela tudi ta dva ptička in nadzornik na motorju je begunca spoznal. Dal ju je aretirati in ju nato izročil logaškim orožnikom, da ju pripeljejo v Ljubljano, kjer bosta morala še dalje okušati moč usode. Iz policijske torbe Policija je prišla na sled tatvinam v neki večji ljubljanski trgovini z galanterijskim blagom. Tatvine blaga so se dogajale dalj časa in v to afero je bil zapleten tudi eden od uslužbencev v tej trgovini. Tatvine so se vršile v takem obsegu, da samo en tat ni mogel krasti. Zdi se, tla je imel pri tem poslu večje število pomagačev, ki so ukradeno blago odnašali in ga na raznih krajih spravljali v denar. Kolika je škoda, ki jo trpf trgovec zaradi tega, še ni mogoče dognati, vendar se ceni na okrog 10.000 din. Policija je v zvezi s tem aretirala več oseb, ki so osumijene, da so imele tukaj svoje prste vmes. Posebni viak jutri v Trst Vozni red: Odhod : iz Ljubljane 6.15, Verda 6.45, Logatca 6.57, Rakeka 7.20,prihod v Postojno 7.40, odhod iz Postojne 8,15, prihod v Trst ob 9.40. Odhod iz Treta ob 19.30, prihod v Postojno 21.04 odho.d iz Postojne 21.30, prihod v Rakek 21.45, v Logatec 22.38, na Verd 22.47, v Ljubljano 23.12. Zaradi tega je zagotovljen udeležencem priključek na vlake za Jescnice ob 23.35 in za Maribor ob 0.35. Nova zmota pri „Jutru" Na vse ugotovitve o zločinih nad slovenstvom in duhovno svobodo, ki jih je za svojega vladanja v svobodni siržavi zagrešil 'nacionalni, napredni in svobodoumni« tabor, čigar glasilo in zagovornik je »Jutro«, — na vse te nase ugotovitve v zadnjih 14 dneh, ta dogledni in dostojni žumal po svoji časnikarski dolžnosti moJči. Če bi ne šlo pri tem ravno za »Jutro«, bi se spričo tako nešportnega in neviteikega umikala sploh več ne bavili z njim. Toda ča*i io razmere so taki, da hi z molkom o tej sramotni preteklosti glasilu slovenskih kameleonov nad vse ustregli. Na včerajšnje naše ugotovitve o tem, kako je posle-vodeči podpredsednik vsedržavne JNS, katere glasilo je »Jutro«, napadel ustanovitev slovenske Akademije v senatu, »Jutro« molči, kikor ;e mo!*alo ob tem sramotnem govoru z dr. Kramerj?m vred. Pozivamo »Jutro«, naj odgovori: ali je podpredsednik JNS senator Andjelinovič imenoval ustanavljanje slovenske Akademije separatizem, ali ne. Dal-e naj »Jutro« odgovori, ali je skušalo ta govor svojega idejnega podšefa zatajiti, ali ne. Dalje, naj »Jutro«, če si upa, odgovori še, da je pri vsej tako kričeče izpričani ljubezni do slovenske kulture, slovenskega šolstva ’n same Akademije, kakršno bi rado hlinilo na predvečer politične prelevitve v federalizem, kdaj z eno samo besedo zavrnilo ta najgrši napad na ustanovitev našega najviš:ega kulturnega zavoda ali ne. Vrh tega naj »Jutro« pove, ali je kljub nekemu govoru senatorja JRZ Vojnoviča — čigar nastopanje je bilo v »Jutrovem« taboru vedno deležno pohvale — bila vlada dr. Stojadinoviča, to je vlada JRZ, tista, ki je uradno ustanovila našo Akademijo ali ne. »Jutro« naj ne vleče pri svojih izmikavskih poskusih v svo;e šibke odgovore neprizadetih osebnosti, marveč naj odgovori stvarno, kakor se glase stvarno ta naša neprijetna, toda potrebna vprašanja. Da skuša »Jutro« prav te čase simulirati, kako je vedno zagovarjalo slovenstvo, slovensko kulturo in slovensko samobitnost •— je razumljivo, Če se je »Jutro« leta 1935 čez noč prelevilo iz masonskega glasila v nadvse pobožen list (primerjaj pisanje ob evharističnem kongresu), če se je pretekli teden v petih dneh spremenilo iz najstru-pene:šega naskakovalca in nasprotnika slovaških zahtev in slovaške narodne samobitnosti v »pravega prijatelja« Slovakov, če bo prihodnje dni presedlalo iz najnacionalnejšega in najzagrizenejšega dravskega unitarizma v tolikokrat prekleti in obsojeni Mačkov ali levičarski federalizem — kako bi mu pri tej njegovi širokosrčnosti in politični premočrtnosti delal pomisleke tako malenkosten skokec, kakor je od sežiganja slovenske besede v imenu »nacionalnega« edin-stva do priznanja samobitne slovenske kulture. Nova zmota pri »Jutru« pa je, če misli, da n;emu in njegovim slovensko ljudstvo verjame. Važni dogodki v zgodovini slov. naroda Na drugem prosvetnem večeru, ki je bil tokrat dobro obiskan, zlasti po mladini, je g. prof. S. Kranjec podal prerez slovenske zgodovine od njenih početkov pa do današnjih dni. Zbral je vse važnejše dogodke v zgodovini slovenskega naroda, ki so imeli vpliv na takratno doba in še pozneje. Naselitev naših pradedov v novo domovino sega v 6. stoletje. Ozemlje, ki so ga naši pradedje posedli, je bilo mnogo večje, kot je pa danes. Že takoj, v začetku so se morali boriti z močnimi sosedi Langobardi, Obri in drugimi. Temu sledijo dogodki, ki so obliko, v ali usodo našega naroda, ustvarjali njegovo kulturno obiležje, miselnost in značaj ter krojili meje in teritorialno razdelitev. Vse do upora Ljudevita Posavskega ter zadnjega slovenskega kneza Koclja smo si ohranili upravno samostojnost. Po tem dogodku pa 60 naša ozemlja razkosali v manjše teritorialne enote. S pokristjanjevanjem se začne nova smer, usmeritev k zapad-ni omiki in središče pokristjanjevanja je Salzburg na severu ter Oglej na jugu. Boj, ki sta ga bojevala brata sv, Ciril in Metod z nemštvom, nam je zapustil brižinske spomenike, začetek naše književnosti. S propadom Koclja začne tudi na vzhod prodirati germanizacija. Ko so Habsburžani izšli iz boja za prvenstvo koi zmagovalci, se začne še bolj načrtno raznarodovalno delo. Sledi doba turških bojev, ko je naš narod najbolj trpel, in doba kmečkih uporov, ko si je naš kmet skušal sam izboljšati svoj položaj, kajti prej je bil povsod naletel na gluha ušesa. Reformacija nam je dala prvo slovensko knjigo, a protireformacija, ki ji je sledila, jo jc gojila naprej. Medtem ko je reformacija bila pod vplivom zapada, nemštva, je protireformacija pretrgala to vez. Osvoboditev kmeta prinese prosvetljeni absolutizem, ki je nastal pod vplivom francoskih svobodomiselnih idej. Napoleonova doba, prepojena z vojaškim duhom tedanje dobe, je našemu človeku ostala v slabem spominu. Pričetek narodnega preporoda z Vodnikom, Slomškom in Prešernom da slovenskemu jeziku pravico do življenju in njegovo uveljavljanje v javnosti. L. 1848. prinese »pomlad narodov« — kevn-stiucijo, ki pa dolgo ne obrodi 6adu. L. 1867. se je rodil nesrečni dualizem. Vsi poznejši dogodki 1. 1907 (volivna pravica), svetovna vojna, majska deklaracija in dr. spadajo v najnovejšo dobo, katere sadove in posledice občutimo vai. Warren Duff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami Njegov oče, prvi in najuglednejši med kmeti v dolini Sacramenta, je bil smrtni sovražnik vseh iskalcev zlata. Zaradi tega seveda njegovemu sinu ni mesta v Tenspotu, ker ne prinaša kopačem nič veselega! In res, komaj je Lance izgovoril zadnjo besedo, je izzivač skočil k njemu in vzdignil roko, da ga bo mahnil. Toda Lance je bil hitrejši. Z močnim udarcem je usekal onega pod brado, da je treščil na tla in ni več utegnil misliti na pretep. Zdaj pa so skočili pobitemu tovarišu na pomoč drugi kopalci zlata, ki so pili pri mizah po gostilni. V rokah so se zavihteli stoli in steklenke, najbolj divji med pivci so takoj segli po nožih — taka je bila navada v tem mestu. Lance je pograbil, kar mu je prišlo ravno pod roko in začel se je pretep. Čeprav je bil pijan, je spretno mlatil po rudarjih, dokler se ni zapodil vanj od strani težak, zavaljen bradač ter ga podrl po tleh. Rudarji so zarjoveli ter pritisnili bližje, toda Lance je bil že spet na nogah. Potegnil je samokres in začel divje streljati po gostilni. Luči, steklenice, stekla v oknih, vse se je drobilo pod kroglami. Lance je streljal kakor iz uma, samo da bi se ubranil napadalcev, ker jo vedel, kaj ga čaka, če mu ti podivjani, pijani, sovražni ljudje pridejo do živega. Pri vsej naglici, s katero se je pretep razvil, se je vendar zavedal, da gre zares in za kožo. Hrušč, ki se je razlegal iz gostilne, je bil tak, da se je zdrznil celo inženir Whitney, ki je še vedno sedel na terasi, zatopljen s svoje misli in načrte. Ko je zaslišal streljanje, je naglo vstal ter z odločnimi koraki odšel v gostilno. Tam je bil pretep na višku. Rudarji so metali v Lanceja stole, prevračali mize in se skrivali za nje v strahu pred njegovimi streli. Inženir Whitney je po bliskovo razpoznal, kakšen je položaj. Naglo in previdno se jc od strani približal fantu, ga zgrabil za desnico in mu jo zavil, tako da so vsi streli udarjali v strop. Toda Lance se ni hotel udati. Kazalo je, da pojde na življenje in smrt. Whitney je videl, da bo moral seči po zadnjem sredstvu, če hoče pobesnelega in preplašenega mladega človeka rešiti živega iz beznice. Treščil ga je s pestjo pod brado, da se je Lance nezavesten opotekel na tla. Pobesneli kopalci zlata so planili proti Lanceju, ki je nezavesten ležal sredi sobe, da bi do kraja obračunali s sinom svojega najhujšega nasprotnika, toda Whitney je stopil do njega, da bi ga zavaroval b svojim telesom. Raztegnil je rol^e in mirno, toda strogo dejal: »Konec! Zanj bom poskrbel jaz!« In preden so se kopalci znašli iz presenečenja ter se zavedeli, je inženir pograbil Lanceja za prsa ter ga odvlekel sredi med njimi iz gostilne. Kakor težko vrečo ga je cijazil po stopnicah do svoje sobe. Zaklenil je vrata za sabo, pograbil vrč mrzle vode, ki je stal v kotu sobe ter polil nezavestnega človeka po glavi. Potem je čakal, kaj bo. Ko je nezavestnemu Lanceju udarila voda v obraz, se je^ najprej samo malo zganil. Potem je začel počasi gibati, se premetavati, nazadnje pa je odprl oči ter z njimi začudeno zakrožil po sobi. Ni se mogel znajti, kje hi bil. Whitney je stopil k njemu, ga dvignil, mu pomagal na noge, potem ga je odvedel do mize ter mu dal kozarček močnega žganja. »Dajte, popijte! Kako vam je?« »Čisto sem trezen!« je malo trudno in sramežljivo odgovoril Lance. Nerodno mu je bilo gledati v obraz tujemu človeku, ki ga je rdšil, katerega pa ni poznal in ga ni še nikdar videl. Inženir je videl fantovo zadrego, zato se je dobrohotno nasmehnil: 'Premladi ste še za smrt! In ne govoriva več o tem!« Prijel je Lanceja pod roko in ga odpeljal s seboj na teraso. Množica zlatokopov se je bila ta čas, ko sta se Whit-ney in Lance mudila v sobi, razšla, zato sta lahko mirno in ne da bi ju bil kdo motil, posedela. (Foto _Warner Bros) Pobesneli kopalci zlata so planili proti Lanceju, ki je nezavesten ležal sredi sobe, toda Whit-ncy je stopil do njega, da bi ga zavaroval s svojim telesom Potem pa sta zajezdila konje ter se napotila v dolino reke Sacramenta, kjer je stala rojstna hiša Lancea Ferrisa. Drugo poglavje. Prvo srečanje. Kmalu v začetku doline Sacramenta. sredi blagoslovljene žrmlje, je stala domačija FerrisoviL Ferris je bil najbogatejši knez daleč naokoli. Lahko se je postavljal s tem, da je bil prvi kmečki naselnik v tem kraju. Njegova hiša, ki jo je obdajalo nepregledno polje, skrbno in vzorno obsejano z žitom, je bila prej podobna gradiču kakor pa navadni, čeprav bogati kmečki hiši. Polkovnik Ferris je bil duša vsega življenja v dolini in največja opora vsem kmetom, ki so jih pustolovci zadnje čase začeli riniti z njihove zemlje. Bil je do skrajnosti pravičen, pošten in nesebičen. Ljubil je to lepo, rodovitno zemljo, kjer se je pred nekaj desetletji naselil hkratu z bratom. V trdem delu so on in njegovi ljudje spremenili pusto planjavo v naj-rodovitnejšo in najbogatejšo žitnico Amerike. Ralph Ferris je bil njegov mlajši brat. Oženjen je bil z lepo, malce svojeglavo prešerno Rosano, dočim je polkovnik Chris Ferris bil vdovec, imel je po rajni ženi, ki jo je tako ljubil, da ie iz spomina nanjo ni hotel ženiti z drugo, dva otroka: sina Lancea in lepo, plavolaso, pridno hčerko Sereno. Serena jc bila razposajeno sedemnajstletno dekletce, ki je z vsem žarom svoje napol še otroške duše viselo na kmetiji in ljubi zlata žitna polja, kakor bi kdo drugi ljubil mater. Od tu in tam V Belgradu je bila te dni konferenca, zastopnikov gostinskih odsekov trgovskih zbornic, iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Skoplja, Novega Sada, Banjaluke, Sarajeva, Dubrovnika, Splita in Niša Postavili so zahtevo, naj se tudi gostilničarska obrt vstavi v zakon kot posebna obrt, kar 6e lahko izvede pri ponovni preureditvi obrtnega zakona. Poleg tega bi radi dosegli skupno organizacijo za vse vrste gostinskih obratov in ne več tako, da se organizirajo posamezne vrste teh obratov vsaka v svoje društvo. Državni zavod za pospeševanje idustrije in obrtništva pri ministrstvu za trgovino in industrijo bo priredil od 1. novembra letos v državni meščanski šoli v Zemunu tri tečaje: l. tečaj za krojaške mojstre; 2. tečaj za ključavničarske mojstre in 5. tečaj za pismenost, knjigovodstvo, zakonodajo, računstvo in geometrijo. Večinoma so vsi ti tečaji brezplačni ter bodo trajali tri mesece. Vpis traja do 1smolo«, da se mu je vnelo vozilo in zgorelo. Preiskava pa je dognala, da je Kapetanovič sam zažgal avtomobil, da bi dobil izplačano visoko zavarovalnino. Zaradi tega odkritja pa je tudi poštna uprava pregledala njegovo poslovanje na pošti in odkrila, da si je ta mož pridržal več kakor 65.000 din denarja, ki so si ga prekmurski izseljenci s težavo pri-trgali od ust iiv ga poslali svojcem. Ponarejal je podpise na priznanicah, a terjal ga ni nihče, ker domači v vseh primerih niso vedeli, da je prišla na njihov naslov jz tujine denarna pošiljka. Gogolj: , Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj je bila v drami po daljšem času zopet prikazana Gogoljeva »Ženitev*. Ni bila to premiera — pa vendar bomo na kratko o njej poročali, saj je doživel prikaz izreden uspeh. Gledališče je bilo ob tej dijaški predstavi prav dobro zasedeno. Gogolj je »šarkast 6 svetlim demonizmomt, enako trd proti sebi kakor proti drugim, duh, ki slednjo liriko z vso pezo odriva v ozadje., v podtalnost, v ječo, sam pa z bolečim roganjem razkriva človeške slabosti — skoraj kakor pod drobnogledom jih gledamo, ko jih opiše njegovo mojstrsko pero — podlost razgalja, analizira dobrodušnost, biča preračunanost, še naivnosti ne zapači: vse te majhne »pretežnosti« in iztirjenosti mu niso videti samo brezpomembne, samo smešne, — z indiferentno prostodušnostjo jih razgalja do kraja, po njegovi komediji odhajaš z grenkobo v grlu, z občutkom, da te je gorečnež, ki ga je vse življenje razžiral demonični ogenj za iskanje resnice, pa čeprav pesimistične, nečedne, krmežljave in zoprne, pripeljal na rob brezna. V teh krvavo pogojenih človeških smešnostih je tragika, somrak je, v katerem straše umazana gibala, ki ljudi priganjajo k enakim dejanjem. Tudi v »2e-nitvic si je Gogolj ostal zvest. Tudi tod ni osebe, ki bi je ne bila osvetlila ostra luč njegove neizprosne, trde satire; ženitna posredovalka, Koč-karjov, nevesta, njena teta, vsi ženini in osrednja oseba, Podkoljosin sam, vsi ti razkrivajo svoje Ahilove pete — genijalno, življenju samemu s silo iztrgano opazovanje, da vprav vsakdanje ne-znatnosti in »devete« reči zbujajo v ljudeh ne-odoljivi, prepričljivi videz resničnosti, pa dosega, da gledalec pozablja na avtorjevo namero, ki je bila že skraja posvečena le eni plati — Ahilovi peti — in sprejema njegove junake, ki so vsi osvetljeni z eno samo, isto lučjo, za povsem pri-rodne, same ob sebi umevne, življenjsko brez ugovarjanja resnične. Človeški značaji so razkriti, različni so, pa vendar ob enem motivu, ki udarja na strune njihovih src —,ob želji za ženitvijo — zbrani na enem kraju, v paradi, kjer mora ekser-cirati vsak po svoje. Nihče v tej družbi ni čisti, »beli junaki, kakor si ga zamišljajo leposlovci in moralisti; Gogolj ne pozna heroičnega patosa in idealističnega »predalčkarstva*. Oklevanje in bojazen se držita Podkoljosina kakor klop; komaj zaživi in se raziskri po njem pogum, se spet utrne nazaj v životarjenje in ždenje. Njegovo obotavljanje in njegova nebogljena, boječa dobrot- Mežiški roparski Maribor, 14. oktobra. Kakor je našim čitateljem še v spominu, je bil izvršen dne 25. septembra zjutraj v Mežici grd roparski umor. Preužitkarja P. Koroša jc na poti od maše ubil in oropal rudar Silvester Krajnc, ki je pričakal svojo žrtev v zasedi v bližini Libni-kove ko,če. Krajnc je bil še istega dne, ko je izvršil zločin, aretiran, vendar pa dejanja ni priznal niti orožnikom, niti na sodišču v Prevaljah. Krajnca so potem prepeljali v zapore mariborskega okr. sodišča, kjer se mu je pa trda vest vendar otajala. V sredo je zaprosil za zaslišanje ter je pred preiskovalnim sodnikom izpovedal sledeče: »K roparskemu umoru me je nagovoril rudar Ivan Kolar iz Mežicc. Ta mi je pripovedoval, da ima pokojni Koraš veliko denarja —menda 20 ali 25 tisoč dinarjev in da nosi ta denar vedno s seboj. Kolar me jc v zadnjem času skoraj dnevno nagovarjal, naj skupaj napadeva in ubijeva Ko-roša. Jaz sem mu odvrnil, da bi mu vzela samo denar, on pa je zatrjeval, da ga je treba ubiti, ker bi drugače naju izdal. Take pogovore sva imela, kadarkoli sva bila skupaj pri delu v rudniku. Kolar je dejal, da je Koroš itak žc star ter ga zato ni škoda. Oba sva vedela, da gre Koroš vsako nedeljo zjutraj k maši ter sva si zato izbrala nedelja za napad ter sva določila tudi samotno mesto na poti v bližini Libnikove koče. 25. septembra pa je bil Kolar na šihtu V rudniku, pa sem se odločil, da napad izvršim sam. V grmu sem si odrezal debele* palico in ko je Koroš prišel mimo, sem ga od zadaj udaril trikrat z vso močjo po glavi. Kolar je Smrtni strdi na gasilski veselici Maribor, 15. okt. Dne 6. junija t. 1. je bila v Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah gasilska veselica, ki so jo priredili gasilci iz Biša. Na veselici se je veselo plesalo in pilo, naenkrat pa je skalil veselje nenavaden dogodek. Nekdo je vrgel med plesalce živalska čreva. Fantje so planili kvišku ter so obdolžili Janeza Krambergerja, da jih je vrgel med plesalce. Ta pa je odšel v gostilno ter tam nahujskal drugo skupino fantov, da je naenkrat pridrla iz hiše z odprtimi noži v rokah. Napadalci so z noži navalili na ‘21 letnega posestnikovega sina Martina Čeha in na njegovega brata. Brata Čeha sta skušala pobegniti, pa so ju fantje dohiteli. V strahu za življenje je Martin potegnil pištolo ter oddal dva svarilna strela v zemljo, potem pa je bežal naprej proti gozdu. Preganjalci pa se za strele niso zmenili ter so preganjali oba begunca naprej. Tik pred gozdom so ju zopet dohiteli, ker je Martin Čeh padel na tla. Na tleh ležeč je iz-prožil tretji strel ter je z njim zadel Krambergerja Franca v trebuh. Prestrelil mu je čreva, da se je na mestu nezavesten zgrudiV ter je čez nekaj dni umrl. Čeh se zagovarja zaradi tega nesrečnega strela danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pravi da je streljal v silobranu. Razprava ob času poročila traja dalje. Sodba in preložitev Maribor, 14. okt. V današnjem »Slovenskem domu« smo poročali o razpravah, ki so bile pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Pri prvi razpravi sta se zagovarjala star znanec sodišča Mihael Obrul iz Dobrave ter njegovi prijateljica Frančiška Šajtegel iz Studencev. Na zatožno klop ju je spravila aktovka, katero je Obrul ukradel na Pobrežju jetniškemu pazniku Josipu Pelku, Šajteglova pa jo je potem skrila v tezenskem gozdu, da je orožniki , ne bi našli. Obrul je poskušal ukrasti Pelku tudi kolo, pa je bilo zaklenjeno, ko si ga je pa naložil na ramo ter ga je hotel odnesti, je prišel Pelko in tatvino preprečil. Obrul se je pred sodiščem zagovarjal, da ni imel namena kolesa ukrasti, temveč ga prisloniti ob steno, ker je padlo na tla. Prosil je tudi sodnike, naj prepovedo časopisom, da bi o tej razpravi poročali, vendar njegovi želji niso mogli ustreči in Obrul bo lahko čital poročilo o svoji smoli v časopisju. Obsojen je bil namreč na pet mesecev strogega nepogojnega zapora ter na tri leta izgube častnih pravic. Šajteglova je dobila 15 dni zapora tudi nepogojno. — Naslednja Ženitev" ljivost sta hkratu simpatična, obenem pa tudi odvratna; ta neodločnost se je Gogolju zdela ena prvih, najvidnejših ruskih lastnosti. Ob »Ženitvi« pa se človek kljub vsemu kar ne more otresti dojma, da je Gogolj v »Ženitvi« pokazal še nekaj drugega — »zaradi policijskega komisarja« manj opaznega. Želo njegove satire se zabada v »ljudi na položajih; — ob strani, prav v ozadju pa stojita Dunjaška in Stjepan, »mala človeka« iz silne ruske ljudske množice, predstavnika tiste široke, stomilijonske Rusije, ki se ni bila še predramila, Rusije, ki je v svoji ogromnosti prav tako zaspana, nepremakljiva in brezbrižna, pa po nekem prastarem, lenobnem pa nezmotljivem nagonu modra kakor Podkoljosinov sluga Stjepan. Ta paralela pa v Gogoljevi »Ženitvi« teče tiho in ne moti prve pozornosti. Daneš je s Podkoljosinom ustvaril figuro, ki bi v tej popolnosti enako vzbujala nevoščljivost v slednjem velikem interpretu te vloge. Vsi ostali so ga krepko podprli in svojo nalogo izvedli skoraj brezhibno. Mlada Levarjeva je. talentirana igralka, njeni igri pa bi ee dala očitati še neka ploskovitost in plitkost: stavki v drami niso deklamacije, ki se dajo variirati že s samimi zunanjimi sredstvi (mlade igralke imajo vedno isti »angleški obliž« za take reči: vsak stavek zase obujajo z neko »površinsko :, sicer prijetno, lirično razburjenostjo in — vročično naglico; manjka pa tiste mirne vso igro noseče osnove, ki jo igralcu dS metamorfoza, popolna in brezkompromisna prelevitev iz lastne osebe v osebo, ki jo je treba predstaviti; šele temu se res pravi igranje). Levarjeva ima sicer vse pogoje, da že prav v bližnji bodočnosti doseže to »bakalavreatsko« stopnjo. Delo je tehtno in z dobrim samostojnim smislom za ironičnost, ki meri širše, in svoje mreže le prividno meče samo po obravnavanih osebah, režiral Ciril Debevec. Nekoliko medla se zdi njegova režija le ob koncu, ko »soseska« izve, da jo je Podkoljosin pred nevesto pobrisal skozi okno. Preplah, solze, jeza in roganje — v tej sceni je Gogolj zaplesal svoj hudičev ples — prizor pa se nam zdi premalo živ, tempo manjka, ki se je stopnjeval z zadujimi krčevitimi močmi neizprosno v sarkastični logoti do Viška; potem pa — kakor bi odrezal — z udarcem na gong bi primerjali to potezo — pobeg, monolog, vode se usmerjajo nazaj, — komedija je v kraju. »Ženitev« je odlično delo, ki ga je naša drama izvedla izborno. Ni dvoma, da bo ta komedija prišla še večkrat pri nas na vrsto; če. kaj, potem zasluži ta stvar najštevilnejšega obiska. umor pojasnjen natančno vedel za nameravani napad ter ga je odobraval. Ko jc Koroš padel, je udaril z glavo ob kamen ter ga močna okrvavil. Ko je Koroš negibno obležal, sem mu vzel listnico ter jo vtaknil v žep telovnika. Nisem pogledal, koliko denarja vsebuje, ker 6em opazil v bližini tri pastirje. Naglo sem odšel k potoku ter si sklonjen umival roke. Takrat pa mi je morala listnica zdrsniti iz žepa, česar pa nisem opazil. Tako sem izgubil ves 'plen, pa niti ne vem, koliko denarja je bilo v listnici. Po izvršenem zločinu sem se takoj podal h Kolarju ter sem mu povedal, kaj sem napravil, Pripomnil sem mu tudi, da so orožniki že mene osumili dejanja, kar je Kolarja tako prestrašilo, da je naglo sedel na kolo tef se nekam odpeljarl. — Močilnik Peter, ki je bil v zvezi z mojim zlotčinom aretiran, pa je popolnoma nedolžen.« . Na podlagi teh izpovedb roparskega morilca Krajnca je bil aretiran v Mežici rudar Ivan Kolar ter pripeljan v zapore mariborskega okožnega sodišča. Osumljenec je 40 let sta, oženjen ter oče 5 otrok. Bil pa je že štirikrat kazsovan zaradi tatvine, enkrat pa po zakonu o zaščiti države. Kolar priznava, da je Krajncu povedal, da je pokojni Koroš bogat, pTavi pa, da ni vedel, da ga namerava Krajnc ubiti in oropati. Tudi pravi, da mu Krajnc ni dal niti dinarja od denarja, ki ga je našel pri Korošu. Krajnc mu je tudi po izvršenem zločinu priznal dejanje, vendar pa da ga ni zaradi tega prijavil orožnikom, ker je mislil, da bc» Krajnc itak kmalu aretiran in da bo že potem sam priznal, kaj ima na vesti. razprava, ki je bila proti Antonu Škofu iz Kamnice, ki je v noči na 4. julija t. 1. divjaško napadel brata Miho in Karla Kajzerja z motiko ter ju tako poškodoval, da sta obležala nezavestna, je bila zaradi zaslišanja novih prič preložena. Tatinske družbice pred celjskim sodiščem Celje, dne 14. oktobra. Tričlanski senat okrožnega sodišča v Celju je imel danes dopoldne opravka s tremi tatinskimi družbicami. Dva po dva sta se zmenila, kako bosta kradla in prodajala ukradeno blago, dva sta se pa zmenila, kako bosta »ogulila« ubogega državnega urdanika, kar se jima je tudi posrečilo. Najprej sta prišla pred sodnike 17 letni Mirnik Karel in njegov 34 letni zvesti pajdaš brat Franc. Sta znana prijatelja tuje lastnine, zlasti pa ju poznajo v Trnovljah, kjer sta doma. Iz Trnovelj sta delala »nočne in dnevne turneje« in kradla denar, kokoši, obleko, perilo in vse, kar njima je prišlo pod roko. Že leta 1936 sta ukradla Kajnu Avgustu na Trnovljah mesca oktobra 3400 din. Ta tatvina pa je bila nepojasnjena do letos, ko se je celjskemu orožništvu posrečilo, da ju je razkrinkalo in izročilo sodišču. Ukradene stvari sta prodala in navadno zapila. Sodišče je obsodilo starejšega brata Franca na eno leto in 10 mesecev robije in na dve leti izgube častnih državljanskih pravic, njegovega mladoletnega brata Karla pa bodo oddali v poboljševalnico. Druga razprava je bila proti znanima starima grešnikoma 28 letnemu delavcu brez stalnega bivališča Kučarju Antonu in 30 letnemu brezposelnemu delavcu Kuražiju Andreju, ki sta kradla denar, obleko, perilo in vse, kar jima je prišlo pod roko po gornji Savinjski in Logarski dolini. Večje tatvine sta izvršila v Rečici in Solčavi, kjer so ju zalotili, ko sta hotela vlomiti pri Preleeni-kovih. Sodišče jo obsodilo Kučarja Antona na dve leti robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo štirih let, njegovega pajdaša Kui-a-žijo Andreja pa na tri leta robije in na štiri leta izgube častnih državljanskih pravic. Zanimiva je bila predvsem tretja razprava. Pred sodniki sta se zagovarjala 31 letna tovarniška delavka Pesjak Marija iz Levca pri Celju in Jager Alojz. Pred meseci sta po naključju in dogovoru dobila v neki gostilni na Sp. Iiidnji nekega celjskega uradnika, ki je bil dobre volje in si ga je privoščil nekoliko preko potrebne mere. Marija se je kmalu pridružila in kmalu sta bila z uradnikom intimnejša. Marija pa je to »zaupljivost« izrabila v svoje namene in izmaknila uradniku 2900 din gotovine. Lojze je vedel za to, da bi Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe« ratura v O" Relativna vlaera v % O a 31 3- Veter Pada- vine • ■“ 1 "S a “s (smer, jakost) m/m o •K t Ljubljana 768-8 18-8 7-5 agl. in 0 _ — Maribor 706*7 18-4 3-0 90 0 0 — Zagreb 768-9 22-0 6-0 90 2 w, — — Belgrad 769 1 25'U 5-0 90 0 SW, — — Sarajevo 771-6 20-0 4-0 90 mil. 10 0 — — Vis 767-6 16-0 11-0 90 10 NW» — <— Split 766-6 23-0 14-0 70 0 ENE, — — Kumbor 765-5 23-0 140 80 0 N, — Rab 767*6 21-0 14-0 40 3 SSW, — — Dubrovnik 765-:- 25-0 16-0 70 0 NE: — — Vremenska napoved: Zjutraj megleno, čez dan večinoma jasno in zmerno toplo vreme. Splošne pripombe o potekli vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj jc bila do 7.30 gosta, nato pa do 10.30 redka megla. Ob 9.50 je skozi meglo posijalo sonce, ob 10.50 pa se je zjasnilo. Ves ostali čas dneva kakor tudi zvečer je bilo skoraj popolnoma jasno, le med 12 in 17 so se enkrat pojavili visoki oblaki. Koledar Danes, sobota, 15. oktobra: Terezija. Nedelja, 16. oktobra: Hedvika. Obvestila Nočno službo imajo lekarno: mr. Leustek, Resljeva cesla 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Združenje gledaliških igralcev ima v nedeljo, 16. t. m. svoj redni občni zbor ob 10 dapoldne v operi. »Janina pesem« je naslov igri, ki jo ponovi gledališki oder Frančiškanske prosvete v frančiškanski dvorani v torek, 18. t. m. ob 8 zvečer. Režija Milan Skrbinšek. Pri premieri jc igra do,-Sjox*ngk| dom« Jahajo .vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica G/l11 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva uliea (k Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Količek. Vladarji, ki jih nihče na svetu ne pozna Dandanes velja še vedno Amerika kot dežela neomejenih možnosti. Premalo pa je znano, koliko neverjetnih zanimivosti ima tudi še »stara* Evropa. Vsaka dežela po V6cm svetu ima svoje posebnosti, brez dvoma pa ima Anglija v teh svojih muhavostih rekord med vsemi evropskimi državami. Nepoznani kral i Okoli angleške o,bale je raztresenih več sto večjih ali manjših otokov. Večina teh otokov je v posesti privatnih lastnikov. Da, še celo več, ti lastniki otokov imajo stoletja stare privilegije in prav izjemen položaj, ki napravlja iz njih v pravem pomenu skoraj neodvisne vladarje. Razumljivo je, da je zaradi teh okolnosti velika povpraševanje po teh kneževinah. Lansko leto je kakih tristo ljudi hotelo kupiti te o-toke, prodanih je bilo pa samo štiri in dvajset. Cene, ki jih je treba plačati za ta majhna kraljestva, sa različne in so odvisne od položaja in velikosti otokov. Tako je bil na primer otok Edemish prodan za en tisoč dvesto funtov, o,tok Poole pa za stosedem in dvajset tisoč funtov. Vladarica pl. Sark ima v najemu otoku, ki so privatna last angleških kraljev in mora vsakokratnemu kralju na podlagi neke stare listine iz petnajstega stoletja plačevati najemnino v znesku »polletne viteške plače«. Ta znesek je kraljevi . zakladnik po do,lgem posvetovanju s številnimi pravniki določil na dva funta. Mrs. Harthaway 6e o najemnini ne mara pogajati z nikomur drugim, kot s kraljem, ki se pri tem sklicuje na pogodbo iz davnih dni, po kateri je podrejen neposredno sama kralju; v pismih imenuje angleškega kralja »kneza Normandije«, ker je njegov otok zadnji ostanelf normanske kneževine. General brez smodnika Mnoga bolj čudaški je pa gotovo kralj »Lun-dy«. Njemu ni prav, če se ga imenuje naravnost po njegovem imenu: Mr. Harmann; mož ima v svojem kraljestvu, ki je veliko komaj dva kvadratna kilometra lastne poštne znamke in denar s svojo 6liko. Oblasti so smatrale, da je mr. Har-man s tem močno prekoračil »kraljevske pravice« in so ga obsodile na pet funtov kazni. Pravda pa še daleč s tem ni bila končana. Mr. Harmann opira svojo pravico na stare zakone in se zagrizeno bori zanje. Lastniku otoka Shiant do.voljuje nek privilegij iz šestnajstega stoletja, da sme imeti lastno vojsko kot vazal angleškega kralja je dolžan pomagati kralju za primer vojske s tremi vitezi in nekaj hlapci. Tako določa zakon iz 1. 1509. Kralj tega doka pa misli, da je predrago imeti lastno armado in zato ima na svojem otoku samo dva topiča še iz časa kralja Jurija III. Stari pastir kralja na otoku Shiant je obenem topničar, merilec in general. Ob kraljevskem rojstnem dnevu nosi posebna uniformo in odda ena in dvajset pozdravnih strelov. Tega ta svojevrstni vladar noče opustiti. Pri zadnjem rojstnem dnevu pa je pastir oddal samo dvajset strelov, kajti generalu je zmanjkalo smodnika. Dtžava s tremi državltani Mr. Compton Mackensie, eden številnih kraljev na teh atokih, je pred kratkim javno izjavil, da je političen položaj v njegovi deželi, po njegovem mišljenju tak, da zahteva njegovo prisotnost. Na svojih dveh otočkih Herm in Jetschov v Da-verskem kanalu bo v kratkem postavil malo trdnjavo. Ni pa znano, kdo je dedni sovražnik teh dveh otokov. Toda med temi posebneži niso sam možje, ki 6e sklicujejo na nekakšne prastare pravice, ampak so nasprotno tudi »kralji« s čisto modernimi nazori. Mr. Mason, gospodar enega Hebridskih otokov nikdar ne pozabi razpisati med svojimi podaniki vsako leto volitve za parlament na otoku. Ustava, ki jo je dal svojemu »kraljestvu«, pozna tri poslance. Ker pa ima njegava država samo tri državljane, dosedai v tem svojevrstnem demo- Programi Radio Ljubliana Sobota, 15. oktobra: 12 Plošča za ploščo se v venček poveže, da poslušalstvu se vsemu postreže — 12.45 Poročila — 13 Napovodi — 13.20 Plošča za ploščo se v venček poveže, da poslušalstvu se vsemu postreže — 14 Napovedi — 17 Otroška ura — 17.40 Fritz Kreisler: Mala duuaiska koračnica (plošče) — Fritz Kreisler: Synkopation (Trio Edita Lorandove) — 17.50 Pregled sporeda — IS Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Odlomki iz črne gore (g. Vlad. Regally) — 10 Napovedi, poročila — 10.30 Nao. ura: Samostan Krka in njgov pomen v zgodovini pravoslavnih Srbov v Dal-mae,ijl (Miloš Pareuta) — 10.50 Beseda .k prazniku — 20 O zunanji politiki (g. dr. Al. Kuhar) — 20.3fl X. večer muzi.komedijantov — 22 Napovedi, ojročila — 22.15 Za vesel kouee tedna (plošče). Drugi programi Robota, 15. oktobra: Bclgrad: 21.30 Zabavni koncert — Zagreb: 20 Opera, iz Narodnega gledališča — Var- Ilava: 23.15 Spevi, dueti — Budimpešta- 20 »Pesem rdeče rože«, 21.55 Jazz, 23.10 Ciganski orkester — Milan: 21 »Zadnji lord«, opera — Rim: 20.30 Pestra glasba, Hcrvcy Allen: 102 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Vinska steklenica kapitana Jorhama je padla na njegovo Marijo in jo razbila. Imel je občutek brezumne otožnosti in še vedno v sanjah je stal pokonci, stopil na svoj zaboj, da bi še enkrat samega sebe prepričal, da je. Prav težavno je bilo odstraniti ovoj od kipa. Fides ga je tako dobro ovila in zavezala z zamotanimi vozlji. Končno je ležala Marija pred njim: svojega otroka mu je ponudila skozi gube obleke. Naenkrat je bil to živi otrok; prišel je iz zaboja naravnost k njemu. Violetna luč ga je obdajala, pa spet nenadoma ni bil več otrok, temveč brat Francois, tak, kakor je bil takrat v lopi ob morju. Zdelo se je, da boče nekaj povedati in da kaže pri tem pot, po kateri naj bi skupno hodila. Ta hip pa je zraven pritekel pater Trajan in nekaj zakričal. Po teh besedah je segel v Antonijev zaboj in potegnil iz njega z vsem ponosom Marijo. Bila je razbita. >To je ostalo od vaše Marije!« je vpil Antonio. Besnel je na patra Trajana. Brat Francois je stal nekoliko ob strani in z žalostnim obrazom gledal. Šele tedaj je zapazil Antonio, da je Carlo Cibo sedel na njegovem zaboju in se na vse grlo smejal. »To vse skupaj ne pomeni nič!« je pojasnil in pri tem kadil svojo cigaro. Brat Francois mi jo bo spet naredil celo!« je čul Antonio glasno govoriti samega sebe. Stopil je k menihu in mu skušal ponuditi kip, toda ta je pokazal na Ciba in rekel: »Ne moreni pomagati, ker me pošilja proč!« Na nepojasnjen način sta se začela sedaj Cibo in menih boriti za Marijo. Čedalje bolj se je lomila v kosce in Antonio se je čutil neizrekljivo žalostnega, da je začel jokati,, kakor otrok. Nato se je spremenila, kakor se v sanjah tako pogosto zgodi, vsa ta zveza do temelja, in sicer brez vsakega vidnega vzroka, medtem ko so ostali posamezni predhodni vzroki v stčogi logični zvezi. Razbiti kosci kipa so se na tleh stopili spet skupaj in zrastli v lutko gospe Jorham. Brant Francois, Cibo in Antonio so tedaj stali skupaj na palubi »Wampanoage«. Mračilo se je, in Antonio je naokoli slišal peti peteline v nekem posebnem zvoku. »To je zgolj lutka«, je vpil. »Zgolj lutka?« je rekel Cibo. »Tu se pa motiš!«. V trenutku je spet postalo temno. Petelinje petje je prihajalo iz neposredne bližine, vendar pa je zvenelo strahotno in polno slutenj.' Antonio je hotel skočiti pokonci in bežati proč, pa je bil tedaj nenadno spet v svoji sobi, a Cibo in strašna lutka sta bila pri njem. »Glej!« je rekel Cibo in kazal z žarečim koncem svoje cigare na lutko, a Antonio je moral hote ali nehote pogledati. Lutka je postala mnogo večja. Kot orjak je slonela ob steni in kar naprej rastla v višino. V mračnem prostoru je naraščala čez vse more. Le žar Cibove cigare je izžareval nekaj malega luči, a tedaj je ugasnil tudi la. Popolna tema je legla notri, le tam, kjer je stala lgutka, je tlela neke vrste skromna luč. Lutka se je spre- menila v Chicho. »Pokbplji svoje skrbi!« je ukazoval Cibo, pokoplji jih globoko!« Butnil je Antonia v hrbet. Njegov sunek je bolel. Iz Antonia se je izvil presunljiv krik, ko se je branil. Obupan se je sključil in se nanagloma zbudil: klečal je na zaboju in s polovico telesa visel skozi zamreženo okno ven na dvorišče. Vsi petelini v Regli so peli. To je bila ura nepristne prve jutranje zarje. Pod oknom je stal grmič, iz katerega je dihal bolestno sladki moškatni vonj. Antonjeva rama se je zapletla v železno mrežo, sicer bi padel v spanju ven na dvorišče. Tresoč se od hladu se je zavedel, prižgal svečo, izpil do dna poln vrč vode in začel hoditi sem pa tja. Končno so ga moskiti spet pognali nazaj.v posteljo, tokrat v onemoglo spanje brez vseh sanj. Dvaintrideseto poglavje. Čast med tatovi. Bržko se je kje pokazal kak važen trgovski posel, je stresel Carlo Cibo — ta čudoviti svetnik — vso dremavost raz sebe in razvil svojo globoko vkoreninjeno delovno silo, ki mu ni Odpovedala pod nobenim podnebjem. Med tem, ko je Antonio rabil več skodelic črne kave, da je iz svoje glave pregnal nočne strahove, je bil Carlo že pri zajtrku, nad vse veselo zgovoren. »Zdale mi je padlo v glavo: midva greva danes k intendantu in morda takoj nato k Gallegom. Toda najprej moraš ti brezpogojno h krojaču zaradi oblek. Odtod morava, dokler je še čas in hladno. Po enajsti uri ni tu nikjer več poslovnih ur,« je rekel Cibo. V hitri vožnji sta prevozila pristanišče. Cibo je imel tu elegantno enojamborno ladjo, na kateri so veslali štirje črni in štirje svetli bombažnohlačniki. Oba gospoda sta sedela v kotu, brezskrbno naslonjena na stolih iz bambusa, in predstavljala podobo krasnega brezskrbnega življenja. »Tak izdatek se tukajle izplača,« je pojasnil Cibo. »Pri Špancu pomeni lepa zunanja podoba prav toliko, kakor pri Kitajcih. Ce prijadram z mojo ladjico h kaki tuji bojni ladji, me sprejmejo spoštljivo. Veš kaj: ti moraš tvojega služabnika obleči kot častniškega strežnika. Saj ga imaš tukaj — Juan k — Cibov glas je bil oster —, »pridi takoj sem! Potegni svoje roke iz vode. Tvoj gospod je bogat človek, a midva greva na obisk k ugledni gospodi. Sedaj je vrsta tudi na tebi!« Staro mestno zidovje se je dvigalo pred nijma. Med njim in med obrežjem se je krivila široka tlakovana vozna cesta vzdolž s palmami posajene obrežne črte zaliva. Vozički, v katerih so bili vpreženi majhni konjički, ki so jih poganjali črni koči jazi, so drdrali semkaj in se vsiljivo ponujali. Carlo pa ni nikogar najel, temveč je poslal enega od svojih ljudi po voz. Po nekaj minutah se je pri- kazala z blazinami obložena kočija z dobro rejenima konjema, na katerih glavah so migljali majhni slamnati klobučki. To jima je dajalo silno vabljivo in nekoliko nepristojno zunanjost: obe kobilici sta izgledali tako, kakor da bi bili prav za prav preoblečeni pocestnici. Cibo je Juanu ukazal, naj sede na kozla, Tako opremljeni so se odpeljali. Drveli so skozi labirint ozkih ulic z neskončnimi, debelimi, ravno kritimi hišami, ki so imele z apnom pobarvana pročelja in debelo zamrežena okna. Večina vrat je bila še zaprtih. Povsod je nudila Havana isti enolični izraz. Bila je mesto tako-rekoč z vodoravno globoko vdelano gubo preko obrvi, da si je človek lahko misiji, da je guba nastala od tod, ker je mesto predolgo buljilo v sonce. Za zaprtimi oknicami si. je lahko človek predstavljal mračnost teh visokih in brezslišnih hiš, v katerih je vladala le senča. Sužnji s košarami na glavah in z nosili, pripetimi okrog sebe, so korakali po ozkih stezah. Čudovito se je videlo, da se niso drug ob drugega zadevali. Ženske v črnih čipkastih plaščih so se vračale od sv. maše. Tu in tam je stal pred prevzetno hišo, ki se je odlikovala z kovanimi železnimi vrati, nosilec vode in odganjal izpred sebe prah. Vendar pa se je kljub vsej tej sliki videlo, da je le nekaka predhodnica opoldanske vročine. Nič niso vedeli, kdaj so prispeli pred krojaško delavnico! Bila je prav za prav le neke vrste duplina v hišni steni. Ogromni leseni vratnici, ki sta sedaj bili razprti naravnost proti soncu, sta služili ponoči za zapiranje. Majhen rjav mož, ki je Antoniu že v Regli vzel mero, je prikorakal ven ponižno in uslužno. »Vse je gotovo, gospod, le zaradi gumbov smo čakali na vas. Toda to traja le kratek trenutek.« Pokazal je na omarico z lesenimi in koralnimi gumbi, pa takoj pripomnil: »Angleški sukneni gumbi ali pa enostavni srebrni gumbi imajo prednost.« Ob zadnji steni prodajainice je čepelo na dolgi mizi šest mož s prekrižanimi nogami, ki so neumorno šivali. Na glavah so nosili majhne črne kapice. Odkar se je mudil Antonio v Havani, so bili to edini nesužnji, ki jih je videl pri telesnem delu. Poskusno oblačenje je trajalo precej časa, kajti Ciba ni bilo lahko zadovoljiti. Šele kasneje je bilo Antoniu jasno, da je tukaj pri tem krojaču končno veljavno postal kratkohlačnik. Kratke hlače dokolenke z dolgimi svilenimi nogavicami osemnajstega stoletja so zavili v zavoj in opremili z nekaj oficijelnimi, pri ceremonijah potrebnimi našivi, ki jih ni nikoli več nosil. Ko se je pokazal spet zunaj krojaške luknje, je nosil dolge, tesno se prilegajoče hlače z ozkim opasjem, v katere je bila od meč navzdol zarezana dolga noga po španskem okusu. Na gležnjih so imele razcepek v obliki črke V, iz katerega so gledale rdeče nogavice z našivki. Suknjič je bil kratek ter okrogel in je imel visok zaokrožen vratnik. Tukaj na Kubi so ga nosili brez repov, kajti vitez je vendar živel na sedlu. Pod suknjičepi. so nosili tesno se prilegajočo belo srajco z odpetimi prsmi in z nagubanim spodnjim delom, ki je bil poškrobljen in je moral dobro stati. Bela svilena ovijača s čopom resic je visela do levega kolena in sicer so bili čopi ostanek meča, ki ga pa v španski Ameriki na cestah niso radi nosili. Pogled za filmske kulise Ta%o so v Hollywoodu, ameriški filmski prestolnici, delali tilm o razvoja in kratki ter tako pisani, komaj 30 letni zgodovini filmskega mesta. V tem delu, ki nosi' naslov »Hotel Hollywood«, jo prikazano filmsko mesto in njegovo življenje tako, kakor je. V njem vidimo, kako razkošno in pogosto tako žalostno žive filmske zvezde, kako poteka filmanje v velikih holIywoodskih delavnicah, koliko je ovir in težav na poti do_ filmskega uspeha in slave, koliko je spletk zavisti in sovraštva med ljudmi, ki so postali maliki milijonov, kakšna je usoda novincev, ki jih je blesk filmskega mesta privabil v svoje območje, kakšna je konec koncev usoda filmskih zvezd, ki so padle v pozabljenje. Tehnično in človeško življenje to »tvornice sanje je prikazano ob zgodovini najstarejšega velikega hotela v Hollywoodu, ki je služil za bivališče prvim tvorcem ameriškega filma. Naša slika predstavlja prizor iz tega filina, ki ga je izdelala Warncr Brosova družba Takale gumijasta kolesa, večja kakor pri najtežjem tovornem avtomobilu, ima najnovejše angleško potniško letalo »Ensigu«. Letalo tehta 21 ton in leti po 320 km na uro. Kolesa so konstruirana tako, da jih jo med letom mogoče potegniti v trup letala kratskem parlamentu ni bilo nobenih težav in političnega razburjenja. Nek njegov sosed, prav tako kralj, da veliko na potne liste. Dostop v njegovo »kraljestvo« imajo tujci samo s pravilnim potnim listom, ki'ga morajo na »meji« tudi pokazati. Poleg tega pa je v njegovi državi najstrožje prepovedan alkohol v vsaki obliki. Na svojem otoku, kjer prebivajo samo štirje pastirji, je pestavil »guvernerja«, ki je bil pred nekaj meseci od rednega sodišča obsojen na en funt denarne kazni. Vzrok je bil »guvernerjeva« popolna pijanost, ki je imela za posledico vladno krizo na otoku. Država brez davkov Zlasti so pa zapletene razmere na otoku Bardsey o.b obali Cernavon. Dolga stolelja je imel ta košček zemlje svojega lastnega kralja; Teta 1931. pa sc je regent mr. John Roberts odpovedal »prestolu« in od sedaj je Barthley republika, čeprav monarhistična stranka trdi, da kraljeva odpoved ni bila pravilna. Glede tega otoka torej sedaj ni jasno, ali je republika, ali mo,nachija. Vkljub tem težkim političnim zapletljajem, je to »kraljestvo« eno najsrečnejših v vsem angleškem imperiju, kajti že nekaj stoletij prebivalcem ni treba plačevati .nobenih davkov. Parlament je tvegal le enkrat naložiti davke. Pravda je trajala dvajset let in »kralj« otoka, ki se je skliceval na svoje zaprašene privilegije, jo je dobil v celoti. »Kralju« o,toka Bardsey ni treba plačati letno nič več kot dva funta, kot »prilog« za mornarico angleškemu imperiju, ki bi v primeru potrebe branila tudi njega. »Kralj« Bardscya je na to izredno ponosen.