Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI
Časopis se a trgovino, industrije
fcV\a*a
Vo\'
-#* I.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SMS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za čelrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 30. avgusta 1923.
ŠTEV. 101.
Zborovanje Centrale industrijskih korporacij v Beogradu.
Centrala industrijskih korporacij s sedežem v Beogradu je skupna organizacija industrije v naši državi. Orta spaja v sebi organizacije in-dustrijcev v posameznih pokrajinah naše države, ki so prostovoljne družt»« ter v onih pokrajinah, kjer ne obstoje posebni Savezi industri-jalce /, tudi trgovske in obrtniške komore, tako v Dalmaciji, Bosni, Južni Srbiji, Vojvodini, Bački in Srenu* Za ustanovitev centrale si je stekla največ zaslug Zveza indu-strijcev v Ljubljani, ki je prva poslala svojega stalnega delegata kot eloCranega tajnika v Beograd. Tekom kratke dobe svojega obstanka si je Centrala industrijskih korporacij v Beogradu, ki ima lepe prostore v palači Jugobanke v Kolar-čeyi ulici, pridobila velik ugled in veljavo po svojem resnem delu in taktnem postopanju. Predsednik naše državne industrijske organizacije je gosp. Bajloni, odličen industrialec beograjski, podpredsednika sta g. S. Aleksandrov, predsednik Saveza industrijcev v Zagrebu ter (J. dr. Fran Windischer v Ljubljani.. V tajništvu centrale delujejo gg. čurčin, dr. C. Gregorič! Boško-vič. Centrala industrijskih korporacij je na preddan kongresa izvozne trgovine pozvala svoje člane na zborovanje v ta namen, da se zedinijo za pravce in smernice, katere je zastopati na kongresu. Pozivu so se odzvali delegati vseh članic iz Skoplja, Bečkereka, Novega Sada, Zagreba, Osijeka, Bosne, Dalmacije in Ljubljane. Razpravljalo se je
podrobno o potrebah in željah naše industrije glede eksporta, posebno iudi spričo napovedanih tarifnih povišanj ter se je doseglo popolno edinstvo glede predlogov, ki jih je treba staviti drugi dan na kongresu izvoznikov. Obširno se je razpravljalo o količinah, katere more industrija v nastopni kampanji eksporti-rati ter so bile ugotovljene številke. Poročal je jako temeljito in stvarno g. dr. C. Gregorič. Kot zastopnik našega lesnega odseka je prisostvoval tajnik g. dr. Goriup, kot delegat za železno industrijo gen. direktor g. K. Noot. Spričo dejstva, da je program kongresa predvideval za eksport le nekatere stroke industrije, se je na predlog g. dr. Frana Windischerja sklenilo soglasno, da treba upoštevati na kongresu izvoznikov tudi našo celo industrijo, ker so v naši državi sedaj prilike take, da igra industrija mnogih strok kot stalen eksporter odlično vlogo v eksportu v inozemstvo. To načelo je bilo na kongresu tudi drage volje osvojeno ter je kongres ugotovil celokupne izvozne množine za eksport. Na tej predkonferenci se je obširno razpravljalo o znani naredbi štev. 116 Službenih Novin, ki odloča višje tarife za prevoz premoga, koksa, umetnih gnojil itd. po 1. septembru. G. dr. Windischer je opozoril na določila zakona o ku-luku, ki težko prizadevajo interese zasebnih nameščencev ter njih delodajalcev. O tem predmetu bo razprava na prihodnjem zboru Centrale sredi septembra.
Kraljevi obisk in zaključek razstave v Mariboru.
Še častneje kakor se je otvorila, se je zaključila naša prva večja vzorčna izložba. Otvoril jo je namestnik Najvišjega pokrovitelja, zaključil jo je danes Najvišji pokrovitelj kralj Aleksander osebno. Tako je mariborska industrija in obrt postala deležna najvišjega priznanja. Kraljev obisk sam na sebi je za mariborske produktivne kroge velik zgodovinski dogodek.
Prihod kralja je bila velika manifestacija tudi za celo mesto. Naša industrija in obrt smeta biti posebno ponosni na ta obisk, ker gre isti izključno na njuni račun, to se pravi, vladar sam je Maribor obiskal, da posveti delo naše industrije in obrti.
Maribor, 28. avgusta 192?.
Bili smo priča, kako je Najvišji pokrovitelj te izložbe pri nekaterih oddelkih ostrmel. On sam se je že napram svojemu spremstvu, zlasti g. Džamonja laskavo izrazil, da kaj takega ni pričakoval v Mariboru. To je višek zadoščenja ne le za trud in žrtve razstavne uprave, nego tudi najvišje zadoščenje za zmožnost naše industrije in obrti. Kralj pa ni dal izraza svojemu občudovanju samo v laskavih besedah, ne, kralj je več razstavljalcev odlikoval tudi z naročili (n. pr. Antloga, pletenje, Jagodič, tapetništvo, Vahtar, knji-govezništvo, Schober, pekarija, »Mirim«, čokolada). Mnogim drugim je posebej izrazil svoje Najvišje pri-
Dr. R. Marn:
Po našem morju.
(Konec.)
Prav dosti je tudi rožmarina, ki se iz njega izdeluje rožmarinovo olje, dalje žajbla in lavorja. Precej se bavijo ljudje tudi z nabiranjem jedilnih školjk, bolj malo pa z nabiranjem koral.
Pozabiti ne smemo ladjedelnic, ki so nekdaj florirale, a zdaj po večini gradijo le čolne in izvršujejo popravila. Najbolj še cvete ladje-delstvo v Korčuli, kjer smo si natančno ogledali ladjedelnice ali škverove, ki jih je 18.
Kot posebno bogastvo Dalmacije je omeniti rude, ki se jih pa v nezadostni meri eksploatira. Predvsem je dalmatinski boksit, o katerem pravijo, da je najboljše kvalitete na svetu, ker vsebuje najmanj kremenčeve kisline. Ležišča so razširjena fla mnogih krajih Dalmacije in so
ogromna. Zadnja leta se je ustanovilo veliko družb za eksploatiranje
i- ur a’- *e	'mamo	samo v
Ljubljani (Moste) kemično tovarno za predelavo boksita v kalcinat in hidrat, iz katerih se dela aluminij; aluminijeve tovarne pa sploh nimamo v državi. Kljub temu imajo rudo-kopi boksita lepo bodočnost.
Mnogo bolj se izkorišča v Dalmaciji izdelovanje cementa iz cementnega laporja, ki ga je tam obilo. Tudi marmorja in stavbnega kamena je obilo, toda oboja industrija nazaduje, ker je prišel umetni kamen na površje.
Morska sol se prideluje v solarnah na Rabu, Pagu in polotoku Pelješcu v Stoni. Solarne pa so precej zanemarjene in naša država, ki je lastnica solarn na Pagu in v Stoni ne posveča dovolj pozornosti pridelovanju morske soli, ki bi s solarno v Kreki lahko pokrivala potrebščine v državi, dočim moramo sedaj sol uvažati.
I znanje. Pri gradbeni razstavi, za j katero je že skoraj manjkalo časa, I je g. Džamonja kralja posebej opozoril na trudapolno delovanje društva Mariborska Gradbena Akcija in njenega tajnika novinarja Pirca, katerega delovanje tudi na socijal-no-humanem polju brezstanovanj-cev, so gotovi oficijelni krogi ravno za to priliko skušali pred kraljem utajiti, najbrže ker jim* ne ugaja, da je namesto njih on prevzel izvršitev njihovih dolžnosti.
Velikega pomena je kraljev obisk tudi za Ljubljano. Predsednik izložbene uprave, generalni ravnatelj lesne družbe »Drava« g. Križnič je v svojem pozdravnem nagovoru kralju podal svečano izjavo: »Jesmo li se u radu strogo držali toga programa, neka pokaže naša skromna ireča izložba, koja se u doglednim godinama ne če ovde obnavljati, nego čemo^ u buduče pokazati uspjehe našeg rada, udruženi sa cijelom Slovenijom, na ljubljanskom velesajmu!«
Torej, naj tudi politiki iz političnih interesov razdele Slovenijo v dvoje oblasti, naša industrija in obrt si sutvari preko političnega brezdna
svoj most, ki bo odslej še trdneje združeval celoto dežele na narod-no-gospodarskem polju! Ako smejo biti na to tretjo našo razstavo ponosni vsi na njenem izvršetku marljivo sodelujoči člani uprave, smejo biti nanjo in zlasti še na današnji zaključek, še posebej ponosni trije glavni činitelji: predsednik g. Križnič, ki se je z izredno žilavostjo tudi osebno žrtvoval za ta prelepi vspeh, tajnik g. Kenda, ki je brez dvoma duša in organizator treh dosedanjih razstav in g. Džamonja, ki je s svojim predivnim »Vrtom« pravzaprav najbolj dvignil sijaj te razstave in ki je na Najvišjem mestu dosegel kraljevi protektorat in današnji kraljevi obisk. Čast jim!
Za nas ta izložba še davno ni končana. Po njenem zaključku mi šele pričnemo delati z vso resnostjo na to, da na podlagi izkušenj iz te razstave našo industrijo in obrt ter z obema vred tudi našo trgovino izpopolnimo še na višji razvoj, tako, da bo naš kralj nekoč še bolj ponosen, da je svoj protektorat poklonil njim, ki so se izkazali za vredne na tem Najvišjem odlikovanju. 2ivel Maribor!
Razredba valut.
Izvzemši aristokrate na mednarodnem deviznem trgu — dolar, funt itd. — opazujemo pri valutah v zadnjih letih srečo in nesrečo, veter usode in naklonjenost mednarodnih špekulantov jih meče sem in tja. Najbolj tragična je pač usoda nemške marke; padla je na dno valutnega brezdna in je dobila tam brata, ime mu je sovjetski rubelj. Pa je vendar med njima bistvena razlika: ruska industrija počiva in rusko poljedelstvo je prepadlo, nemška industrija pa dela s polno paro in z vso uporabljivo tehniko, nemško poljedelstvo se lepo razvija. Če gledamo položaj samo s teoretičnega vidika, se nam vidi uganka nerazrešljiva. Če pa gledamo dobičke nemške težke industrije, dobičke nemških velebank, napačno politiko nemške državne banke, zasedbo Poruhrja itd., potem je slika takoj druga. Nikakor ne smemo pri tem razvoju prezreti inflacijskih dobičkarjev.
Pred letom dni smo mislili, da je avstrijska krona izgubljena. Z brzo naglico se je kotalila po poševni ploskvi navzdol in je bila rublju tik za petami. Pa je prišel nenadni preobrat posojila pri zvezi narodov. Od
tedaj naprej je stabilna in sicer tako stabilna, da ob njej lahko merimo kolebanje tujih valut. Majhna je sicer njena absolutna vrednost, a stalna je. Saj lahko pišemo 1000 kron, mislimo pa ena krona. Za seboj je pustila rubelj, nemško in poljsko marko. V družbi valut je nekaka demokracija; cenijo tisto, ki je stabilna, čeprav je njena absolutna vrednost slaba. 2e je zrasel nekaterim avstrijskim finančnim politikom in bančnim ravnateljem greben in hočejo krono celo dvigniti. Pred letom bi bili takega grešnika obesili. Deflacijska kriza v Avstriji ni bila tako pogubna kakor v Čehoslovaški, nezaposlenost je polagoma pojemala.
Nazadovanje poljske marke je bilo v začetku bolj počasno in je postalo prav hitro šele spričo razvoja poli-tičnih dogodkov. Inozemstvo nima posebnega zaupanja v poljsko vlado in poljska marka je danes daleč za avstrijsko krono. Ogrska krona je še nekako stalna. Ogri bodo pač morali prenehati z žvenketnjem orožja.
O švicarskem franku smo govorili v posebnem članku in opozorili, da je izgubil svojo vodilno vlogo in so mu druge valute zrasle čez glavo;
Da ne zaidem predaleč, se ne spuščam v opis drugih industrij, v kolikor jih nisem še omenil. Pov-darjam le, da so v Dalmaciji bogata Ha za ustanavljanje novih industrij, zlasti še, ker je dosti vodne moči na razpolago. Uverjen sem tudi, da se mora gospodarski položaj Dalmacije zboljšati, čim pride naša vlada do spoznanja, da je na našem morju najti ono točko, ki nam pomaga odpreti dohod do pravega norodnega gospodarstva in blagostanja. čim se bodo železnice usmerile proti morju, se bo začela razvijati tudi industrija in trgovina v Dalmaciji in pridobil se bo zaslužek vsem onim neštevilnim siromakom, ki brez dela gladujejo tam.
Namen tega opisa je bil, da zbudim v prvi vrsti zanimanje naših gospodarskih krogov za Dalmacijo, v drugi vrsti pa sploh zanimanje za naše morje. Srbi nimajo dosti razumevanja, lahko bi ga pa imeli Slovenci, ki smo izgubili naše Pri-
morje,^ in se moramo zato zanimali za naš Jadran od Sušaka doli. Ali je večji užitek, kakor potovanje po tem morju, ogledovanje umetnin, južne narave in njenega bogastva? Ako naši severni bratje vedo, kolike vrednosti je obisk morja, da je po-sečajo v tako obilnem štveilu, zakaj bi naši ljudje ne hodili raje v morska kopališča ali na zabavna potovanja mesto po umazani železnici v primorske kraje na udobnih parnikih.
Pri tem ne smem opustiti, da iz-nova ne opozarjam na društvo Jadranska Straža, ki budi zanimanje za morjein s te mza splošni gospodarski napredek cele naše države. Torej ne samo z idealnega, ampak iz realnega gospodarskega stališča pristopajmo k Jadranski Straži in naročajmo njeno glasilo »Jadranska Straža«, ki se mi zdi najlepša revija naše države.
Morje, morje! Tu leži naša, ne samo gospodarska, ampak tudi politična bodočnost!
relativno skoraj vse. Češka krona je po decemberski krizi zopet trdna, svetovna vloga angleškega funta je zavarovana, dinar, lev in lej se krčevito borijo za boljše mesto, o grški drahmi smo govorili v posebnem
Maribor —
Ko je pri vprašanju razdelitve Slovenije v mariborske in ljubljansko oblast nesrečna strankarska politika pričela zastrupljevati tudi naše skupno slovensko narodno gospodarstvo, se je opažalo, kako stremi zagrebški kapital za tem, da dobro izkoristi konjunkturo, ki mu je nudila nesoglasje med bivšo Štajersko in Kranjsko. Pojavili so se znaki pričetka gravitacije zlasti Maribora proti Zagrebu.
Teh sanj pa je bilo skoro že konec, ko se je Maribor pripravljal na letošnjo vzorčno izložbo. Dočim so pokrajinski hrvatski listi z malo izjemo še celo sami delali propagando za Maribor, so skoro vsi zagrebški listi Maribor ignorirali. Mali Maribor je to preziranje velikega Zagreba kvitiral s tem, da je velikodušno na najbolj vidnem mestu svoje razstave razobesil veliko reklamo za prihodnji velesejem v Zagrebu. Sloves mariborske razstave je velike Zagrebčane pokazal z znanim ostudnim napadom na mariborsko razstavo in sploh na slovensko indu-sirijo in obrt, še pravočasno v pravi luči. Nenavadna udeležba odličnih industrijcev in trgovcev, ki so iz cele Kranjske, zlasti pa iz Ljubljane, takoj po tem napadu prihiteli v Maribor,
članku, lira je dosti stabilizirana, francoski frank tudi. V vlogo holandskega goldinarja se ne moremo vživeti, dolar pa plava v nedogled-nih višinah.
* * *
Ljubljana.
Maribor, 28. avgusta.
je naše slovenske produktivne kroge uverila, da je zagrebški udarec na Maribor občutila tudi Ljubljana. Odlični Ljubljančani, ki imajo priliko ocenjevati tudi večje razstave, so bili pri pregledu naše razstave naravnost ponosni na nas. bili smo priče, kako sta se dva, vsled nesrečne politike razdvojena najbližja brata, zopet našla v prisrčnem objemu.
Nismo sentimentalni. Gola dejstva so takoj pokazala, da je Zagreb s svojim napadom na Maribor povzročil, kar očivj dno ni hotel. Ne le, da je vzbudil še večje zanimanje za ljubljanski velesejem, ampak probu-dil je tudi one^ produktivne kroge, ki so že preveč stali pod političnim vplivom vsled vprašanja delitve Slovenije. Probudili so se k zavesti, da to vprašanje produktivnih krogov ne more in ne sme razdeliti, marveč le še bolj združiti v nedeljivo na-rodno-gospodarsko Slovenijo.
Naj veliki Zagreb še večkrat izstreli take smrdljive bombe. Mi smo prepričani, da bo sebi v škodo, ravno v narodno-gospodarskem polju, na katerim imajo trgovina, industrija in obrt najodličnejše mesto, še še tesneje združil interese Maribora in Ljubljane.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Mogoče je, da se bo našel način, da se bo dala smola iz brinja raz-barviti ter se bo dala mesto šelaka uporabiti. Za sedaj se uporablja samo za izdelavo pečatnega voska namesto šelaka, dala pa bi se uporabiti tudi za šelakove zaprte barve za lake za črnenje čevljev itd.
Smolo iz brinja izdeluje za sedaj tovarna Arko v Zagrebu, izdelovali pa bi jo lahko vsi producenti brinjevca (klekovače). Kitajsko lesno olje se pridobiva iz semena kitajskega mlečnega lesa, ki raste po informaciji g. Aleksandra Aleksiča, mornarskega stotnika, ki jo je dobil od naših mornarskih kapitanov na morski obali na Kitajskem v podnebju in na zemljišču, ki odgovarja podnebju in terenu ob obali po Dalmaciji. Po mnenju teh kape-ianov, bi se dalo to drevje tudi pri nas vpeljati in na ta način na skalnati obali Dalmacije pridobiti plo-donosne kulture tega lesa. Radi ogromne važnosti, katere bi imelo to za Dalmacijo v slučaju dobrega uspeha, bi bilo treba pričeti poskuse ž njim in sicer na večjih krajih vzdolž dalmatinske obale.
Kitajsko lesno olje se uporablja tudi pri izdelavi lanenega firneža in lakov ter zavzema od dneva do dneva vedno večjo važnost v tej industriji. Za našo celo državo bi bil velik pridobitek, ako bi se ga moglo pri nas izdelovati. Ker produkcija gotovih lakov in firnežev ni težka, bi ga lahko i obrtniki i industrijci izdelovali za svojo potrebo, ako bi imeli naučne knjige v našem jeziku. Zato bi bilo treba za to industrijo napisati in ponatisniti kako naučno knjigo. To bi prišlo prav tudi vsemu osobju, ki je zaposleno v tej stroki.
18. Nabiranje in gojenje dišavnih zelišč in produkcija dišavnega olja pri nas.
Nabiranje in gojenje dišavnih zelišč je v Franciji ena važna stroka dela, ki je v zvezi s produkcijo cvetja na eni strani v Nici in njeni okolici, kakor tudi z industrijo dišavnih esenc in dišečih olj ter parfumov na drugi strani. To je vrsta podjetja, kateri daie Francija poseben pomen, ker ima od nje letno na desetine milijonov frankov dohodkov.
Vsem je znano, kakšno važnost polagajo Bolgari na produkcijo olja iz vrtnic. Kot najglavnejši naš kraj, kjer se nahajajo znatne količine divje rastočih dišavnih zelišč pride Dalmacija v poštev. Najbolj razširjena dišavna zelišča so rožmarin, žajbelj (kadulja), lavorika, mirta (mvrtus italica), brinje, gluho brinje (smricJ, divji pelin, špinača, vres (vrnesa), smilje itd.
Divji rožmarin raste v grmičevju na otokih okrog Zadra in Šibenika na otokih Šolta, Brač, Vis, Mljet, Šipan in Lokrum. Na kopnem se nahaja okrog Splita, Dubrovnika in na Pelješcu. Rožmarinove veje se porežejo vsake tri do štiri leta v mesecu juniju in juliju ter se nato zložijo skupaj na kupe,kjer se sušijo po dva uo tri tedne. Nato se listje omlati ter se ga boaisi izvaža ali pa predela v olje potom destilacije. Listja pridobimo letno na Hvaru 110
b vagonov ,-z-e, 67890------------------
do 120 vagonov, 40 do 50 vagonov na otoku Visu, 4 do 6 vagonov na Šolti, a nekoliKO tudi na Pelješcu in v Boki.
Destilacija se vrši na Hvaru in Visu, v zadnjem času pa tudi v Janjini in vPopovi luki na otoku Pelješcu. Rožmarinovo olje se-izdeluje na primitiven načjn v navadnih kotlih za žganje, razen na otoku Hvaru, kjer se nahajate dve rožmarinski zadrugi v Broslu in v Grablju, kjer ga izdelujejo s parnimi kotli, ki so jih dobili od vlade. Od 100 kg rožmarinovega listja se dobi 1.5 do 1.8 kg olja. Olja pridelaio letno okrog 7.000 do 22.000 kg. Mali destilaterji prodaja1-jo to krajevnim trgovcem ,te pa zo-
pet trgovcem v Trst, zadruga pa Prodajajo direktno na Češko in v Nemčijo. Kvaliteta olja je slabejša, kot kvaliteta španskega in francoskega, ker uporabljajo oni samo mlade vršičke, navadno cvetne vejice in jih destilirajo ter pridelajo vsled tega finejše olje.
IDalje sledi.)
Mleplii oglli (carin) papir
THE REX C©., LJUBLJANA.
Trgovina.
Angleško-jugoslovenska družba za trgovino in industrijo. V Londonu se je te drii registrirala tvrdka pod imenom »Armstrong Viivors Jugoslavija Ltd.«, ki ima v glavnem nalogo, da poglobi trgovinske stike med našo državo in Anglijo. Armstrong je ena največjih svetovnih ivrdk s finančno in moralno bazo prvorazredne sile. Glavni zastopnik nove Armstrongove družbe g. Poland Brajs jc že v Beogradu in uraduje v zgradbi jugoslovenske banke.
Likvidacija češkoslovaškega žilnega zavoda. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja na naredbo vlade Č5R z dne 14. junija 1923, katera objavlja, da se Državni žilni zavod ČSR in vse njegove podružnice nahajajo v likvidaciji. Kdor bi nameraval uveljavili svoje zakonite pravice proti navedenemu zavodu, temu so vsi bližnji podatki tega zakona na konzulatu CSR v Ljubljani na vpogled.
Obrt.
Vrtnarska razstava se bo vršila tudi letos in sicer v dneh od 31. avgusta da
4.	septembra v jahalnici na Bleivveisovi cesti. 2e lanskoletna razstava je s svojimi redkimi eksotičnimi in tuzemskimi cvetlicami, rastlinami in drugimi pridelki domačega vrtnarstva pokazala, da je ta važna obrt, ki je ozko zvezana z umetniškim udejstvovanjem, dosegla v Jugoslaviji že zelo visoko stopnjo, ki se izpopolnjuje vzdržno tako, da se pričakuje na razstavi izredno lepa presenečenja. Otvoritev razstave bo v petek 31. t. m. ob 10. uri dopoludne. Prijavljeni so mnogobrojni obiskovalci iz cele države, ki bodo naše mesto zopet oživeli.
Denarstvo.
Vrednostni papirji madžarskih državljanov. Oddelek za sekvestre v ministrstvu pravde je odločil, da se smatrajo pod sekvestrom vsi vrednostni papirji, ki so last madžarskih državljanov, živečih sedaj v Madžarski in da finančne uprave ne morejo lastnikom izdati vrednostnih papirjev brez dovoljenja ministrstva pravde.
Padec belgijskega franka. Padcu belgijskega franka napram angleškemu funtu in dolarju je sledilo mnogo naročil za glavne tekstilne centrale Belgije. Vsi zavodi delajo danes s polno paro. Sedanji tečaj pa povzroča težavnejše stališče onim industrijam, ki potrebujejo sirovine iz inozemstva, od katerih so zbog tega morale mnoge odpovedati naročila.
Dunajska Union banka poviša kapital. Union banka na Dunaju je povišala svoj delniški kapital od 8 na 12 milijard in daje 2 stari delnici za eno novo po 5000 od sto.
Nova mednarodna železniška tarifa.
Te dni je stopila v veljavo nova tarifa za direktne transporte oseb in prtljage med Anglijo, Francijo, Belgijo, Švico in Italijo z ene strani in Jugoslavijo, Ru-munijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo z druge strani. Na podlagi te tarife se izdajo na poti čez Postojno vozni listki prvega drugega in tretjega razreda z veljavnostjo 15 dni za listke navadne vožnje in 90 dni za listke za vožnje z vrnitvijo. Listki so veljavni za vse vlake in dovoljujejo neomejeno število prekinitev. Tarifne cene so se določile v valuti krajev prevoza.
Podvojenje obtoka bankovcev v Nemčiji. Iz izkaza nemške državne banke je razvidno, da se je obtok bankovcev v Nemčiji v drugem tednu avgusta skoro podvojil. Dne 15. avgusta je bilo v obtoku 116.4 bilijona mark. — Vrednost nemške marke na zunanjih tržiščih je včeraj zopet padla.
Izvozni kongres v Beogradu.
Beograjska trgovačka komora je pozvala za dan 26. in 27. avgusta 1.1. komore in izvozniške korporacije iz ccle države na kongres v Beograd, katerega namen je bil dognati, kolike množine more staviti naše gospodarstvo v kampanji enega leta počenši s 1. septembrom t. 1. na razpolago za eksporl v inozemstvo. Kongres se je vršil ob obilni udeležbi iz cele države in je sodelovala v odlični meri na kongresu Centrala industrijskih korporacij v Beogradu, katera predstavlja našo državno industrijsko organizacijo. V petek se je vršilo celi dan zborovanje pri Cenlrali industrijskih korporacij v ta namen, da se je zbralo materijal in ugotovilo smernice, katere je zastopati na kongresu samem. Na kongresu so po pozdravnih besedaii predsednika in podpredsednika beograjske trgovske zbornice imeli obširne referate delegati ministra financ, poljoprivrede, šum in rud, saobračaja, nadalje Brodarskega sindikata in Narodne banke. Minister trgovine g. Kojič se je osebno udeležil kongresa ter v daljšem govoru izpregovoril o stališču, ki ga hoče v svojem resortu zastopati. Med drugim se je izjavil o tujem kapitalu in dejal, da nam je potreben, ali da moramo ohraniti svojo roko nad njim ter da mora služiti našim interesom. Strokovni listi bodo objavili obširno poročilo o podanih referatih predstavnikov više naštetih ministrstev in drugih kompetenc. Izšla bode tudi posebna knjiga. Kongres je potem izbral pet sekcij, ki so celo nedeljo in ponde-Ijek v jutro zborovale ter se pred vsem trudile za to, da ugotove eks-portne množine naših agrarnih in industrijskih izdelkov. Zastopniki Slovenije so v sekciji za šumarstvo in rude ob splošnem pritrjevanju prodrli s predlogom, da se statistika eksportnih kontingeniov ne omeji samo na izvoz hrane, živine in mesa, sliv in sadja, vina in jajc, marveč da poda kongresu točne podatke o tem, kaj zmore za eksport naša industrija. To zategadel, da prodre načelo, da pri eksportu ni samo vpo-števati eksportne trgovine, kakor se jc to godilo svoj čas v Srbiji, marveč tudi naše industrije, katera je za gotove stroke naravnost odločilna za eksport. V pondeljek dopoldne so
posamezne sekcije podale svoje referate in so bili ugotovljeni eksport-ni kontingenti agrarne in industrijal-ne produkcije za prihodnjo kampanjo ter se je določilo, da bo znašal skupni iznos eksportnih množin okroglo 8 in pol milijarde dinarjev. Posebna pozornost se je posvečala vprašanju vina, za katero je v eksportu jako težki položaj. Ako se od-računi vrednost vinskih eksportnih količin zaradi negotovosti prodajne možnosti, bi po vestni kalkulaciji ostalo za eksport 7.7 milijard dinarjev. Vpoštevajoč uvoz v prihodnji letni kampanji s 4.7 milijard dinarjev, bi ostalo v eksportu presežka od okroglo 3 milijard. Pripomniti je, da je po poročilu industrijskih referentov kalkulirati vrednost industrijal-nega eksporta v prihodnji kampanji okroglo z 1 in pol milijarde dinarjev. Posamezne sekcije so podale predloge v podrobnem glede tega, kaj je v prilog našega eksporta storiti v financijelnem in prometnem pogledu. Obširno se je razpravljalo o prometnem vprašanju, o nameravanem povišanju tarif ter zlasti po-vdarjalo kvarnost linearnega povišanja tarif ter uvajanja novih določil glede tarif, ne da se preje da priliko za izjavo tarifnemu odboru, ki že tri leta ni bil sklican. Kongres je pod spretnim in taktnim vodstvom beograjske komore potekel v vsakem oziru harmonično ter pomenja po vspehu svojega dela in po ugotovitvah eksportnih številk prevažno manifestacijo naše produkcijske in eksportne zmožnosti. Vršilo se je daljše razpravljanje o tem, kje prirediti prihodnji kongres, ki naj ostane kot stalna institucija pri nas. Sklenilo se je, prirediti prihodnji kongres v Zagrebu. Predstavnik slovenske delegacije je ob koncu v daljšem govoru izrekel beograjski komori toplo zahvalo za srečno idejo in za uspelo uresničenje ideje. Povdarjal je važnost industrije v Sloveniji ter izrekel prepričanje, da se bodo odslej redno zbirali privredniki na državnih kongresih. Ob velikem navdušenju zbora je ugotovil, da si industrialci, trgovci in obrtniki žele čvrste in močne države, katera je predpogoj za dobro uspevanje njihovega dela. Za kongres je bilo veliko zanimanje v Beogradu ter so listi obširno poročali.
ipg3acM»«angCTr»aaBaaawi
Takse in pristojbine.
Pobotnice o vodovodnih pristojbinah, ki jih pobirajo občine od občanov, pc> pojasnilu generalne direkcije posrednih davkov, niso zavezane nobeni taksi, ker imajo občine dolžnost, skrbeli za zdravje svojih občanov in ker je la dolžnost v zakonu predpisana.
Takse oproščena uradna potrdila in izpričevala. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja v Uradnem listu •šl 77, cx 1923, da je ugotovila primere, da so se takse oproščena uradna potrdila in izpričevala uporabljala tudi za druge namene nego so bila izdana. Ker je uporaba takse oproščenih uradnih poirdil in izpričeval dopustna le za namene, ki so v potrdilu ali izpričevalu izrecno navedeni, se vsaka druga uporaba kaznuje po predpisih čl. 12. (točke 12. in 13.) pravilnika o taksah in pristojbinah.
Umesten ukrep. Na zahtevo generalne direkcije neposrednih davkov je generalna direkcija carin svoječasno odredila, da mora vsak uvoznik in izvoznik predložiti carinarnici poleg carinske deklaracije statistično prijavo namesto v enem, v dveh izvodih. Carinarnice so drugi izvod stastistične prijave pošiljale koncem vsakega r^ieseca piistojmm davčnim oblastvom, da so jih uporabile za davčne namene. Gospod finančni minister je zaznal, da ta odredba ne vsireza zaželjenemu namenu in da kvarno vpliva na točno prijavo blagovne vrednosti in s tem tudi na točnost naše trgovske bilance. Vsled lega je z dne 31. julija 1923, št. C 44520 ukinil omenjeno odredbo in določil, da se statistične prijave, ki se prilagajo carinskim deklaracijam, kakor tudi prijave blagovne vrednosti v deklaracijah sadnih ne smejo nikakor uporabljati in ukoriščati za državne namene. Hkrati je naročil carinskim organom, da rno-• rajo paziti na to, ali so deklaranti blagovno vrednost točno prijavili; če zapazijo , da so jo prijavili netočno in le približno, se dotični deklaranti kaznujejo po carinskih predpisih, da se na ta način zavaruje točnost statistike o zunanji trgovini.
Promet.
Prometne ukinitve. Obrtno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani objavlja:	1.
Prometno omejitev razglašeno z brzojavko štev. 131, z dne 1. avgusta, raz-'veljavimo in velja sledeče: Sprejemanje vsakovrstnih pošiljk na naslov »La-gtrhauser der ungarischen Eskompte nnd Wechselbank za postajo Budapest -dunapart teher palyanvor in Budapest Eercnczvaros ter na naslov Lager-tiihiser« za postajo Budapest nyugoti p. n. je do nadaljnega ukinjeno. Med-polne pošiljke zadržite in stavite poši-ialeljem na razpolaganje. 2. Spiejc-manje vsakovrstnih pošiljk za postajo Budapest fovarosi kozraktarak je do snodalinega ukinjeno. Medpotne pošiljke zadržite in stavite pošiljateljem na razpolaganje. 3. Sprejemanje pošiljk pšenice na naslov »Mlin budimpeštan-skih mlinara in pekara« za postajo Bu-dapesl teher palyandvor je do nadaljnega ukinjeno. Medpolne pošiljke zadržite in stavite pošiljateljem na razpolaganje.
Avtomobilski promet preko meje. Ministrstvo financ je sklenilo, da ukine sedanjo prepoved avtomobilskega prometa preko naše kraljevine v inozemstvo. V bodoče bo avtomobilski promet dovoljen le po izpolnitvi carinskih predpisov in po plačilu taks. Tega dovoljenja se bodo mogli posluževati državljani one države, ki so z našo kraljevino vted iela 1909. podpisale avtomobilsko konvencijo v Parizu.
Iz naših organizacij.
Občni zbor gremija trgovcev Slovenj-medeč in Prevalje. Dne 9. avgusta t. 1. se je v Dravogradu vršil redni občni zbor gremija trgovcev Slovenjgradec-Prevalje. Zborovanje je bilo sklicano 11. uro. Ker ni bilo za sklepčnost zadostno število članov, se je v smislu -čt 17, gremijalnih pravil vršil občni zbor eno uro pozneje na istem mestu Po objavljenem dnevnem redu. Načelnik g. Klun je konstatira! sklepčnost, otvonl zborovanje s pozdravom navzočih, predstavil zboru delegata zveze .^govskih gremijev tajnika g. Ivana Mohoriča ter nato prešel na dnevni red.
Med navzočimi so bili najštevilnejše zastopani trgovci z mešanim blagom. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je soglasno sprejel in odobril. Poročilo načelnika o delovanju gremija se je z odobravanjem vzelo na znanje. Istota-ko je bil odobren letni račun in proračun ter na podlagi poročila računskih preglednikov soglasno sprejet. Nato je tajnik gospod Mohorič podal obširen in izčrpen referat o organizaciji trgovskega stanu, o stališču naše vlade napram trgovstvu, o valutnem vprašanju, o težkem davčnem bremenu ter o vseh diugih za Irgovstvo aktuelnih vprašanjih. Njegovim izvajanjem so sledili navzoči z vidnim zanimanjem. — Opozoriti je pa na tem mestu, da se člani gremija skoro ne zavedajo najprimitiv-nejših dolžnosti, ker se niso odzvali pozivu na občni zbor v številu, kakor je bilo pričakovati. Pričakuje se, da bo pri bodočem zborovanju leta 1924, ki sc bo vršil v Slovenjemgradcu, večja udgležba.
Izvoz in uvoz.
Uvoz svilenih in polsvilenih tkanin. V našo državo se je uvozilo od 1. avgusta 1922 do konca julija 1923 5,680.420 m svilene in polsvilene tkanine v vrednosti 1.116,000.000 Din. plačanih večinoma v zdravi valuti. Interesantno je opomniti, da toliko iznaša komaj naš dosedanji izvoz žitaric, ki so glavni izvozni predmeti naše države.
as	&es
>BUDBHA< f	-...............  ~
TRftDE MAPK [
Dobava, prodaja.
Dobava materijala za povezovanje tobaka. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 13. septembra t. I. otertalna licitacija glede dobave špage, svinčenih plomb in platna »Ame-rikan«.
Dobava kalija ferocijanafuma. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg kalija ferocijanatuma.
•* * *
Pogoji in natančnejši podatki o gornjih dobavah in prodajah so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Temelji Mussolinijevega pisma za rešitev reškega vprašanja. Italijanski minimalni predlogi za rešitev reškega vprašanja, kakor so navedeni v Mussolinijevem memorandumu, obsegajo štiri glavne točke: 1. reško vlado prevzame paritetna komisija; 2. paritetna komisija izroči politično in administrativno upravo Reke italijanski vladi; 3. paritetna komisija upravlja železnico po skupnem konzorciju; 4. luki Baroš in Delta pridete pod jugoslovensko suve-reniteto, ostanete pa 99 let nerazrešljivi del korpusa mesta Reke. »Massaggero« pripominja, da je pričakovati, da jugo-slovenska vlada ne bo prevzela nase težke odgovornosti prekinjenja pogajanj z Italijo. Italijanska vlada je prepričana, da bo jugoslovenska vlada sprejela vse le pogoje. Po zadnjih poročilih beogradskih dnevnikov, se zadnje dni vršijo v Beogradu dolge konference glede rešitve reškega vprašanja. Dasi izidejo o teh konferencah zelo kratki komunikeji, se vendar da sklepati, da vstraja naša vlada na stališču rapallskc pogodbe, s katero je zajamčena samostojnost Reke in na podlagi katere morate Baroš in Delta biti izročene naši državi. O tem se sedaj vodijo pogajanja direktno med Rimom in Beogradom, vendar pa se sedaj ne more nič točnega vedeti, ali bo došlo do sporazuma med obema vladama.
Naša delegacija na seji Zveze narodov. Minister zunanjih del dr. Ninčič odpotuje v pelek, dne 31. t. m. v Ženevo, kjer se bo skupno z narodnim poslancem dr. Vaso Jovanovičem udeleževal
zasedanja drušlva narodov. V Ženevo pridela tudi bivši minister pravde dr. Laza Markovič, ki se sedaj nahaja v Parizu in Miljulin Jovanovič, naš poslanik v Bernu. Za šefa naše delegacije v Ženevi je imenovan dr. Ninčič. Doktor Ninčič ostane v Ženevi do 16. septembra, nakar se vrne za nekaj časa v Beograd. Med tem časom ga bo v Ženevi zastopal dr. Laza Markovič. Na sejah Zveze narodov se bo predvsem razpravljalo o zaščiti narodnih manjšin.
Reorganizacija ministrstva trgovine.
V ministrstvu trgovine in industrije se izdeluje nov zakonski načrt o organizaciji ministrstva, Načrt bo predložen skupščini takoj po sprejetju zakona o centralni upravi. Nov zakon ima namen, da da administraciji v ministrstvu potrebno elasticiteto in da ubrzi administrativno poslovanje ministrstva. Z zakonom bo tudi definitivno določena kompetenca ministrstva trgovine in industrije.
Ugodna svetovna žetev. Mednarodni biro za poljedelstvo je izdal pregledno statistiko o letošnji žetvi. Produkcija žila v Evropi se je napram letu 1922 znatno izboljšala in sicer za 40 milijonov meierskih stotov ali za 17%. Produkcija se bo še bolj zvišala, ko prispo v Rim podatki o žetvi iz Nemčije, Če-hosiovaške in Jugoslavije, kjer je žetev zelo povoljna.
Obisk iz Srbije na velesejem. Upravi ljubljanskega velesejma je prijetna dolžnost naznaniti, da je obisk kupcev iz Srbije pripravljen v tako visokem šievilu, kot še nikako leto poprej. Odlični srbski listi se zavedajo važnosti ljubljanskega velesejma v svrho medsebojnega zbližanja gospodarskih krogov iz cele naše države, kar je v naj-večjo korist narodnemu gospodarstvu naše mlade kraljevine in opozorujejo z mnogobrojnimi noticami tamošnje pridobitne kroge na ljubljansko prireditev. En sam list v Beogradu rovari proti velesejmu ali iz neinformiranosti ali šovinizma, vendar pa to nima pomena za resno srbsko javnost. Pride čas, pride tudi drugo prepričanje.
Kar češko, to dobro. Ta izrek je res upravičen za blago češkega izvora, najsi bo io manufaktura, stroji, porcelan itd. Napačno je samo to, ker mi Jugoslovani češko blago dobivamo šele iz druge ali iretje roke. Zato je dolžnost vseh naših trgovcev, da v čim večjem številu posetijo VI. Praški vzorčni velesejem, kjer jim bo omogočen direkten nakup. Poseiniki dobijo 33% znižano vožnjo za vse vlake in polovično pristojbino za vizum. Brezplačna pojasnila daje Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3 .
Književnost.
Nova knjiga. »Klub jugoslovenskih pomoraca« v Zagrebu bo izdal knjigo »Ilustrovani pregled privrednih in kulturnih inštitucija kraljevine SHS«, ki ima namen, da seznani domače in inozemske kroge z našimi gospodarskimi in kulturnimi institucijami. Knjiga, ki bo bogato opremljena s slikami, bo izšla tudi v francoskem jeziku. Čisti dobiček, ki ga bo imel klub pri izdaji omenjene knjige, je namenjen v korist naše trgovinske mornarice, zato je delo pobla-ščencev kluba, v kolikor se tiče imeno-vanc knjige, vsestransko podpirali.______
Tržna poročila.
Zagrebški žitni trg. Zagreb, 28. avg. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno vojvodinska postaja, notirajo: Pšenica nova 77-78 kg, srbska 325-330; nova 78 — 80 kg, bačka 340 — 350. Koruza žolla 270—280. Ječmen za pivovarne
275-285, za krmo 240-260. Oves 260 do 265. Moka »0« 575—585, »2« 550 do 560. »4« 525-550, »6« 450-480; za krmo 200. Otrobi drobni 145—155, debeli 200—210. Pisani fižol 450—500, beli 450 — 500. — Tendenca mirna.
Zagrebena blagovna borza 28. avg. Na produktni blagovni borzi notirajo: Pšenica, pariteta Kranj, povpraševanje 375, ponudba 385, slavonski oves, rešetam, franko Županja, ponudba 262'A, koruza 12—15% defektna, franko vag. Mitroviča, 265, ponudba 270 1 vag. 270; industrijsko povpraševanje 180, ponudba 200, moka bačka na potu, pariteta Zagreb, baza »0« povpraševanje 560, ponudba 570. Otrobi pšenični, mešane vreče, franko vagon Varaždin 150; banatski, pariteta Zemun, ponudba 145. Tendenca mlačna.
t
:
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode lotili! i
Vatelne in Karlovarske oblate, najfinejša čajno pecivo, čisti štajerski malinov sok
priporoča
Ivan Pelikan
I. MARIBORSKA SLAŠČIČARNA
Maribor, Gosposka ulica 25.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, Islotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malol
- nDRin •
,U!)niuk .smeriur, r-OLPi rnrzs
flDRJR-IZ0ELKI LJUBLJANO
rCltr.
Paviljon L 470 b.
Majle,
Ajajlij
tt
isn
tarirajU ?
TEODOR KORN
Ljubljana, Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ten za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kante za fimež, olje, bencin, doze za barve,
: : :	kar.dile	in konzerve. :::
IBM
k
Vabilo delničarjem Strojnih tovarn In livarn d. d. Ljubljana
§ubskripcijl IV. emisije družbenih delnic.
Izvršujoč sklep občnega zbora delničarjev z dne 24. julija 1923, provaja upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana povišanje =«=£ delniške glavnice
od Din 3/750.000*— na Din 5,000.000*	^
z izdajo 12.5000 novih delnic a nom. Din lOO*,
ki se prepuste dosedanjim delničarjem v razmerju na tri stare po eno novo delnico pod sledečimi pogoji:
1. Emisijski tečaj delnice znaša Din 160*— tel quel za komad; protivrednost plačljiva ob subskripciji. Stari delničarji, ki hočejo izvršiti ara opcijo, morajo predložiti na blagajnah nižje navedenih mest svoje delnice, da se na njih označi izvršitev opcije.
2. Nove delnice partipicirajo na dobičku od 1. julija 1923 in so opremljene s polkuponom za 1.1923.
3. Subskripcija se vrši od 1. dlo 10. septembra 1Q23 in sicer pri:
Jadranski banici a. d. v Beogradu in njenih podružnicah in Ljubljanski kreditni banki -v Ljubljani in njenih podružnicah.
4. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil.
5. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.	UPRAVNI	SVET.
Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906
Ljubljana
Gradišče št. 10
Zagreb
Duga ulica 32
Ne smete opusti ti
ne da bi posetili
INGER
oddelek št. 155 na Ljubljanskem velesejmu
m
m
UUBUANA
SIKON GREGORČIČEVA ULICA 13
se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del.
Izvršitev točna in solidna!
| Erman & Arhar
U mizarstvo in tapetniška delavnica
B Št. Vid nad Ljubljano št. 4.
=
H Sprejemam osa stavbna in pohištvena dela. M Pohištvo lastnega izdelka stalno na zalogi. I| Cene konkurenčne.	Postrežba	točna.
H	Načrti	in	proračuni	brezplačno.
TRIGLAV
Tovarna perila :: Ljubljana
Kolodvorska ulica 8 (nasproti hotela Štrukelj)
DRAGO & GENICA VOJSKA
Ljubljanski velesejem, paviljon j. 581.
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.	Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za Čevlje, spojke za odre In prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, matice, zakovice, verige, zokl za pilote. Vsi drugi v našo stroko spadajoCi izdelki po vzorcih In risbah.
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.	Tisk	tiskarne	»Merkur«,	trgovsko-industrijske	d.	d.