§'".......................................^^^ wmmmmmmtm	V. ...	[flUi^	__mmmmmmmmmmmm$
■ aamm MHHM flHfeiHHHBAHHKtah ŠflE	Jfcf AHb	IHHHk	HUMUSU ^flflHKL ■■ • JVlHflHk. IH Bi *'Is**-*"****—............-......■
S Standby i mmm m J HK I	II BI K 8p 1
S. I ■ mmm l;"-^ -»»Jfel mm m /cSsIHBiV BlHBH ■■■i|l| || I	10 HB
|i---1 i liagi	lili K %yiflVcr VI PIWI1 V V ■■111 B 8_—11
g..tr...,..ti..rT...,t.,|,tttttltmmTff Fjil ■ InH mwmwKWm Iv m ^rr vWJO ■■■p	H H K mmmHwk ..................................iis
I
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttMlfatttnam?"	NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
» ■ ■	»i ■ 1	■ ■ ■ ' ■ " m	--'	■
NO. 86. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, |RLY, 25. 1919.	LETO XXII. - VOL. XX!L
........................'	'"	I II,. .................II	.11.11 I.I	I	, ,	,	,	,., lit1	■ ------------■■	- - ■■■■■. ■ ........ - .................... : _...Jf" > W^M
Vbda se je potegnila za Tbos. Hooaeya
Washington, 24; julija. John B. Desmore, izvanre-dni zastopnik delavskega oddelka ameriške vlade, se je včeraj izjavil, da Thomas J. Mooney, ki je bil v San Franciscu obsojen na smrt, ni imel poštene sodnijske obravnave. Kot je znano, je bil Mooney obtožen, da je ob i priliki Preparedness parade \ v San Francisco zagnal bom-P bo, ki je ubila pet oseb. Ves v čas so delavski voditelji trdi^ li, da Mooney ni bil pravično sojen in da dokazi proti njemu niso bili veljavni, sedaj pa prihaja na dan ameriška vlada sama in pravi, da se je Moonevu godila krivica. John B. Desmore je na povelje delavskega tainika ameriške vlade vodil skrivno ln taj no preiskavo v San Franciscu in je prinesel na dan Čudne stvari. Desmore je deloval v San Franciscu brez vednosti oblasti, s pomočjo diktafona in več naselniških nadzornikov. Iz vseh nabranih dokazov sklepa Desmo* re, da je bil Mooney krivično obsojen in da je postal Žrtev posebne zarote korpora-cijskih interesov v San Fran-, ciscu, katerih namen je bil vzeti kredit delavskim unijam in se boriti proti unijs-kim delavnicam..
Nadalje pravi Desmore, da se je javno dokazalo, d^ je
ste te med prif preti Moon* yu krivo prisegla, toda 0rO-sekutor Fickert kljub temu ni dovolil nove obravnave Mooneyu, kakor zahteva postava, ampak je najbrž na zahtevo korporacijskih interesov potlačil vse skupaj in pustil Mooneya v ječi. Ali bo vlada zahtevala sedaj novo sodnijsko obravnavo, je vprašanje.
—	V county mrtvašnico je dospel 10 letni Andrej Malina, ki je gluh in nem. Izročil je popisan listek stražniku. ; Na njem je fantek zapisal, da | bi radi videl svojega očeta, ki 1 je ležal nprtev v mrtvašnici, j Siromaka so pustili k truplu 1 očeta. Kot smo že poročali, 1 je Malina pretekli torek v prepiru ustrelil svojo ženO,.ki se Sedaj nahaja opasno ran- 1 jena v bolnišnici, a potem je J mož nameril revolver na se ; be in se ubil. 10 letni sinko je : bil ves čas navzoč ter je pe- ! stpval malega otroka, kose je 1 vršila družinska tragedija. (
, Ko je šel,iz mrtvašnice, je 1 Mal stražniku drugi listek, na 1 s katerem Je bilo zapisapo: A Ata je bil dober z menoj, to- s da z mamo sta se vedno kre- * gala. Ata je mrtev, jaz pa sem 1 tako žalosten I"	1
—	Nick Trček, 8 let star fantek, stanujoč na 1415 E. 53rd St je v sredo utonil v jezeru, ko je hotel rešiti syoje- i ga tovariša Frank Brucka iz vode. Utonila sta oba in je-zerski stražniki so pozneje i trupla prinesli iz vode. Trup- < la so bila odpeljana v mrtva- < šnico k Anton Grdini.
—	Družina Rajnovič je bila hudo prizadeta. Zbolefe so hkrati obe hčerki in mati. Ma ti in ena hči so bile odpeljane v bolnišnico, druga nči je s pa umrla na domu, kmalu . potem pa je tudi mati umrla , v bolnilnici.	1
—	Starišem Qiegorec je umrla hčerka Doroteja, starišem Bučar na sinek Anton.
I Naše sožalje!	j
l, . » • -
Silno bpleaje Sla-i vencev v Italiji.
Reka, Jugoslavija. Italija-- ni so dali razglasiti, da je kr-i 8ki škof dr. Mahnič bil spu-i ščen na svobodo, toda te i italijanske vesti ne odgovarjajo resnici, pač pa je krški , škof še vedno interniran v Camaldoli, Frascati v Italiji, ift o kaki osvoboditvi niti ne ' sanja. V enem izmed zadnjih ' pisem piše Mafinič, kako Željno Čaka povratka v svobodno Jugoslavijo: Čakam od dneva do dneva, toda ne vem kdaj bom dočakal . .
Split, Dalmacija. Silno ža-, lostne vesti prihajajo iz Italije glede Jugoslovanov, ki so še vedno zaprti v Italiji. Italijani Filno trpinčijo internirane Hrvate in Slovence. Hrano dobijo samo enkrat na dan, in to tako pičlo in slabo, da eden za drugim bolehajo in umirajo. Kadar jih zvezane vozijo v Ancono, ne dobijo na celem potu hrane.
Praga, Češka. Posebni odbor narodnega parlamenta čeho-slovaške republike je začel razpravljati o gospodarskem odnošaju Čeho-Slova-kije napram Jugoslaviji. Zaključilo se^je, da se pod okriljem vlade ustanovi poseben oddelek, ki bo v neposredni zvezi s češkmi konzulati v Ju goslaviji. Ta oddelek bo imel stalne zvezez vsemi trgovskimi krogi v Jugoslaviji. Jugoslavija pričauuje lepe tr-
razmere
med češko republiko in Jugoslavijo so jako prisrčne. <
o-r—
—	Charles McGinnis je silno velik ljubitelj žganja. Tedaj, ko je bil čas se založiti ž žganjem za sedem suhih let, pa je Charly pozabit ali pa ni imel zato nobenih potrebnih "figur". Zato. ie v četrtek ponoči zapregel konja in odpeljal proti poslopju Euclid Fire Proof Storage Co. kjer je odpeljal 50 zabojev najboljšega žganja in en sod brandy, vse skupaj vredno* kakih $4000. Ah, nekaj let bi lahko nemoteno piL Toda imel je smolo in preveliko ljubezen do žganja. Že ko je na pdtlt proti domu se nahajal, 'S* ni mogel premagati in je potegnil parkrat prav pošteno iz steklenice, kar ga : jd izdalo. Drugi teden se bo zagovarjal. Menda se ne bo zgodilo kot se je v Young-stownu, kjer je neki sodnik odločil, da kdor žganje ukra- j d©, ni to zločin, !'ker*je aga-nje sploh prepovedana last- j nhia,
—	Vsi otroci, ki gredo v je-sen i v šolo prvič, morajo prinesti seboj rojstno spričeva- ! Io. Stariši dobro store, če si to pravočasno na na primer- 1 nem uradu preskrbijo.
—	Čudeži se godljo po Cle- 1 velandu. Policijska sodnija ni bila že 30 let prenovljena, , prebarvana in prepapirana! , [n v četrtek so začeli z de- j lom. Mnogo odvetnikov sploh ni hotelo verjeti, da je kaj ta-cega mogoče. Toda res je. So- , dniki so prosili dolga leta rtie- , sto naj da popraviti sodnijo, , toda mesto je bankerot in vse < prošnje niso pomagale. Tu je t šel sodnik Silbert okoli svo- « jih prijateljev s klobukom, in nabral je dovolj, da se bo y sodnija nekoliko popravila, j
OGRI NAPADAJO	a
RUMUNE.
Dunaj, 24. julija. Ogrske < čete so napadle rumunsko ai- i mado pri Velikem Varaždinu ( in jo pognale nazaj. Ogrl so j prekoroČali reko Tiso. U
Ali je Is. Kaber . kriva smrti soproga?
Skrivnostni umor Daniela
•	Kaber v Lakewoodu, ki je
•	spravil pokoncu vso policijo i ter razne privatne detektivs-
■	ke agentu re, še ni pojasnjen, i V sredo se je vršila pred r county coronerjem preiskava
pri kateri je morala odgovar-! jati soproga umorjenega tiskarja na jako stroga vpraša-
■	nja. County prosekutor Doei fler je direktno vprašal so-
I progo ranjcega, naj pove resnico ter naj ne taji, *da je ona umorila svojega soproga 4 Mrs. Kaber je pa odločno tajila in se izjavila, da so vse tfe sumnje nesramna la i, in da bo tožila vsakogar, kdor bi ji očital kako zvezo z umorom njenega moža.
Nadalje se je dognalo pri preiskavi, da je bil rapjki Kaber večkrat bolan na želod cu, in dognalo se je, da je do-< bival strup v svojih jedilih. Talcp je pričal njegov osebni strežnik Utterback, ki se Je izjavil, da je Kaber sicer dobival isto jed kot vsi drugi v hiši, toda posebej pripravljeno, in da se je trikrat po jedi pritožil, da ga nekaj tišči. Koroner je ukazal umorjenemu odvzeti drobovje, kateero izkušeni zdravniki sedaj preiskujejo, če je kaka sled strupa v njih. Dokler se to ne zgodi, se ne more nikogar obdolžiti.
Koroner Byrne je v četr-ifilL., zxflter vJiamnil da so, preiskovalni zdravniki dobili arsenik v drobovju umorjenega Kaberja, in da bo ne^ mudoma upeljal novo preiskavo proti soprogi umorjene-ga. • • 1
Kot znano je bil Kaber umorjen pretečeni, petek po noči, ko je bolan ležal na svoji postelji in se mogel premakniti. 24 krat je bil zaboden z neko pilo. Predno je u-rnrl» je izji&vil svojemu strežniku naj iščejo "nekega moža s kapo", in da je tudi njegova soproga imela prste vmes. Njegova žena Istega večera ni bila doma, ampak se je peljala v avtomobilu v Cedar Point. Govori se, da se je na potu srečala z nekim moškim ki je imei kapo in pri zaslišanju pa se je izjavila, da je spotorpa avtomobil polomljen m takoj potem je izjavila, aa to ni res.
Vsa zadeva je jako skrivnostna, in težko če bodejo prišli resnici na dan. xx Eksekutivni odbor demokratične stranke v Cleve-landu namerava imenovati za kandidata županom v Cle-velandu bivšega kongresma-na Robt. J,. BulWeya. Sodnik Levine in county clerk Hase-rodt nimajo prilike, da bi prišli v poštev, kot se čuje iz dobro poučenih krogov.
—	Aretiran je bil od zvezi-nega urada Roscoe Wood, lastnik Prospect hotela na 512 Prqspect ave. Dva zvezi-na detektiva sta šla v omenjeni hotel in sta se izjavila, da sta skeba telefonske družbe. Prosila sta za žganje, katero sta nemudoma dobila, toda že v prihodnjem trenutku sta "skeba'* aretirala lastnika hotela, ki je bil stavljen pod $1500 varščine}.
-	Za $30.000 kulis je zgorelo v sredo ponoči v poslopju Auto Body Equipment Co. na 3311 Prospect ave. Kulise so last Colonial gledališča. Goreti fe pričelo, ko je električna žica padla v posodo z gasollnom. Štirje avtomobili *o bili tudi popolnoma uničeni.
i*. - .
Nekaj novi iz 1 naselbine lewburg
i Poročena sta ^>ita zadnji pondeljek Alois Hočevar in i Josipina Fink. Ženin je doma iz Krške fare, rir/esta je pa rojena na ameriških tleh. Ker ju vse poznanje bilo tu<Ji vse na ofceti, k^še je vršila na domu nevestinih starišev. Na ofceti je bilo preskrbljeno prav za vse. Za |hlade godba za druge pa jel4 in pila vsake vrste. Vsi želimo novemu paru srečno pot |rtcozi življenje, da priveslatj v pristanišče trajnega, neskaljenega ve selja.
Svoj lastni dop je kupila družina Frank Mfuih. Hišo in lot so kupili od IVfbtina Hren na 80. cesti. To Je eden najlepših prostorov f naši okolici. Na prostoru^ je že nekaj dreves in lepo Z^ena trata. Družini Mulh častitamo k na ' predku.
Družina Karo^ Bokar je kupila hišo na 81. cesti, katero je poprej lastoVala družina F. Jernejčič, s^daj pa Jos. Kenik.
Naš "Hardw#e Jerič"\ potem ko je že drugim hiše pobarval, se je nizadnje lotil tudi svoje in jo prenovil na zunaj.
Po daljših poČ|riicah, ki si jih je teta štorj|ja najbrž vzela, je. zopet ]Mla na delo in je prinesla dwijii Vrh na 82. cesti Stankot%jdru£ini A. Liudič na ^^b^PMlMAMHi družini Pečnik na Prince ave je pustila Margarito, Mabel; ter družini J. SušteršiČ na Issler pa Janezka, dočim je obdarila družino Končan na West Side z malo Anico. Da bi bili vsi enkrat čvrsti slovenski fantje in dekleta, to je naše voščilo starišem!
Načrti za naš Društveni Dom so žc izgotovljeni. Pri seji zadnjo nedeljo je bilo sklenjeno, da se sedaj naredi kampanja za pomnožitv blagajne. Vse je vneto sedaj za Dom in gremo na delo vsi kot eden, zato da se čimprej tudi pokaže kaj konkretnega.
10. avgusta, t.j. drugo nedeljo v avgustu je praznik sv. Lpvrenca, farnega patro-na newburške face. Takrat bo velika slavnost tukaj. Dru štva se bodo udeležila korpo-rativno. Z godbo na čeli; naredijo parado po naselbini, ki bo za ž$gnanje vsa okinča-na. Letos hočemo Še posebno slovesno obhajati, ker se je sklerlil mir. *f •
Zopet se je povrnilo nekaj naših fantov vojakov iz Fran cije. Prišla sta Anton Petrich in John Pečnik. Se par drugih, ki so Se tam, pa bo gotovo tudi kmalu med nami. In enkrat vsi pridejo, tedaj pa bodemo tudi mi njim v počast naredili veliko veselico. Look: out, boys I
Društvo sv. Ana št. 150 K. SKJ ima v nedeljo veliko veselico in slavnost, ko bo blagoslovilo novo bandero, ki si ga je društvo pravkar nabavilo. Veselic* bo tam, kjer je ponavadi, na 121. četi in Union. Vsi vabljeni I -» ... ,
— Tudi posledica prohibici-je. Plinova družba se pritožuje, da njih gradniki, ki so poslani v kleti raznih stanovanj, da prečitajo plinove metre, dobijo kleti skoro vselej zaprte in zaklenjene. V kleten je namreč dragocena pijača, katere bo kmalu žmanj-kalo, in malo jih Je Izvoljenih, katerim gospodar dovoli vatop v tvojo zakladnico.
>
20.000 stanovanj ! manjka vdevelandn
i V Clevelandu primanjkuje i 20.000 hiš, .oziroma stanovanj t in vedno naraščujoča najem-i nina stanovanj je povzročilo . krizo, ki je hudo prizadjala i vse sloje. Tako se glasi po-i ročilo posebne mestne preis-. kovalne komisije, ki je dva
>	mesca jreiskovala stanovanj-i sko krizo v Clevelandu. Cle-■ veland se hitro množi in raz-i Sirja, toda nova stanovanja
•	se ne morejo dobiti, ker se - hiše ne gradijo dovolj hitro.
; Mestna stanovanjska komisija trdi, da so se najemni-( ne v Clevelandu tekom zad-( njih dveh mesecev podražile i za 20 do 30 procentov. Kom-panije, ki prodajajo hiše, so kar oblegane od raznih oseb, I ki iščejo svoje hiše, katere bi radi kupili, Samo da se reši-t jo večne skrbi kako dobiti primerno stanovanje. Stano-, vanje, ki je pred petimi leti veljalo $20 na mesec, se danes računa po $35 na mesec, dasi, kakor trdi mestna stano vanjska • komisija, niso bili davki na hiše nikjer povečani, ampak so isti, kot so bili ) pet let nazaj. Stotine oseb, ki
•	prihaja v Cleveland, ne mo-1 re dobiti stanovanja, ampak
so prisiljeni živeti v raznih 1 hotelih in prenočiščih. Vsak : mesec se pritoži stotine sta-1 novalcev nad hišnimi gospo-i darji, ki neopravičeno zyiša-. jo najemnino. 15 hišnih gos-
^ a 115 jih je znižalo najemnico ; potem ko so dobili opomin t iz mesta. t
>	- Superior cesto bodejo od i 12. pa do 54. ulice jako raz-i širili. Dela bodejo veljala
$300.000.
>	- Rojaki, ki so državljani in stanujejo v CoIHnwoodu in Nottinghamu, naj vedo, da
I je njih kongresman, Henry Emerson, glasoval v kongre-' su za popolno sušo v Zjedin-| jenih državih in vse drastič-. no-tiranske odredbe glede izpolnjevanja prohibicije v A-I meriki. S tem je Emerson po. kazal, da ne pozna mnenja svojih volivcev, in ko pridejo prihodnje volitve naj ^e rojaki spomnijo na Emersona. Emerson je republikanec, in | republikanci imajo veČino v kongresu, in ti so povzročili,, da nastane popolna fn tiran-| ska prohibicija v celi Ameriki.
-r- Senator Myfers je vložil v senatu predlog, glasom katerega se prepoveduje v. Zjed. državah pošiljati ali cirkuli-rati sploh kako tiskovino ali časopis tiskan v tujem jeziku. Predlog je bil dvakrat preči-tan v kongresu, nakar je bil izročen soanijskemu oddelku senata. Malo upanja je, da bi prodrl.
—	Prizivno sodišče zvezine vlade je odredilo, da 2.75 pro* centno pivo je opojno in se ne sme izdelovati.
—	Kongresman Sherwood iz Ohio je vložil v kongresu predloga da se vsem vrniv-šim vojakom iz Francije kakor tudi vsem onim, ki so bili tukaj v službi, izplača iz zvezine blagajne $500 kot po sebna nagrada.
—	Imeniten plen je dobila policija v četrtek, ko jc aretirala tri "mastne" bančne roparje v osebah Fred Good, Al. Stump in Ray Litchner. Ti so okradli Nova banko za $10.000. Postavljeni so bili pod $25.000 vai&inc irv *er niso mogli položiti te svote. se nahajajo v ječi. Peticija je1 dobila v nlih stanovanju večji del ukradene svote.
Anglija in Italija i so za kraljevino
Trst, 24. julija. Poročila, ki so dospela iz Zagreba, naznanjajo, da je angleška vlafia skupaj z italijansko skušala postaviti odstavljenega črnogorskega kralja Nikola zopet na črnogorski prestol. Angleži so obljubili moralno, Italijani pa materijelno pomoč.
Pari, 24. julija. Jutri pridejo sem bulgarski mirovni delegatje, toda mirovna konferenca nima nobene točke gotove, katero bi predložila bulgarski vladi, da podpiše. Gre se radi provincije Traci-je, ki je bila svoje dni Turška toda po turško-balkanski vojni je bila Tracija prisojena Bulgariji. Francija, Anglija, in Japonska zahtevajo, aa se Tracija podeli Grški,1 dočim zahtevajo.(talijani in Ameri-kanci, da mora biti Tracija bulgarska. Raditega je nastal velik spor med mirovnimi delegati, in balkansko vprašanje, ki je že tolikokrat vznemirjalo celo Evropo, zopet lahko grozi z neljubimi posledicami.
Grki zahtevajo Tracijo na podlagi narodnostnih in zgodovinskih principov. Bulga-ri zahtevajo Tracijo, ker imajo potom nje edini dohod na Egejsko morje. Grki trdijo, da imajo Bujgari dobra pri* stanišča v Črnem morju in so lahko brez Egejskega morja. Nadalje trdijo jGrid. da
in samo 112.000 Bulgarov. Grki so mnenja, da bi Bulgaria naraje imela ^el Balkan in da bi bilo skrajno krivično dati Bulgarom nekaj kot plačilo, ker so bili v zvezi z Nemci tekom vojne. Najbrž bo predsednik Wilson posredoval v tej zadevi.
PROHIBICUA BO šE ČAKALA.
Washington, 24. julija. Poslanska zbornica je sprejela vse postave glede prohibicije, toda se ne ve, kdaj bo začela senatna zbornica o prOhibiciji obravnavati. Nekateri pravijo, da ne prej dokler mirovna pogodba ne bo odbbrena, kar se ne bo zgodilo pred septembrom.
PROW CESARSKI
RODBINI.
Weimar, 24. julija. Nemška narodna zbornica je sprejela predlog, da noben član sploh kake bi^ kraljeve rodbine v Nemčiji ne sme v nemški državi ftneti nobenega urada.	/
TUDI V JEČI.
Leavenyworth, Kans. 23. julija. 2500 jetnikov tukajš-nih zaporov je včeraj zaštraj-kalo. Zahtevajo, da delajo samo 8 ur na dan in dobe boljšo hrano. Poveljnik ječe je poslal njih zadevo v^Washing ton.	6
BANČNI ROPARJI ODNESLI $115.000.
Hillsboro, 111.24. julija. Državna banka v Donnelson, 111 je bila včeraj okradena po nepoznanih roparjih za svo-to $115.000
RUSKE ČETE GREDO K BOUSEVKOM
London, 24 julija General major Ironside, od angleške armade poroča, da so se ruske čete spuntale in so pre stopile k boljševfkom. Mesto Onega je bilo predano sovraž nlku.
1
35.000 telefonov pokvarjenih v mestn i
Zvezina vlada v Clevelandu je začela s preiskavo, kdo § uničuje telefonske kablje pri raznih postajah telefonske družbe. Nad 35.000 telefonskih odjemalcev je brez telefona. Neznani vandali so po noči v četrtek porezali pri J Eddy, Rosedale in Main telefonski postaji kablje, ki tvo rijo zvezo s telefoni v stanovanjih in uradih ter s telefonsko centralo. Poleg tega je bil prerezan kabel- med Akronom in Clevelandom, in je nemogoče imeti telefonsko zvezo med temi dvemi mesti. Tudi telefonska zveza v Qi-ty Hal! je bila prerezana, toda policija je zasledila dotič-ne in jih je aretirala. Sedaj pa je zvezina vlada izdala sedem varantov za arest onih ki režejo kablje. Telefonske družbe so pod kontrolo Zje-dinjenih držav, in kdor uničuje telefonske priprave, ima opraviti z amenško vlado, se > je izjavil United States i Attorney.
Kabel je bil prerezan na 70 cesti in St. Clair ave na Prospect in 40. cesti ter v mno- ! gih drugih krajih. Vse to jej v zvezi s telefonskim štraj-kom. Daši se je naredila nekaka mirovna pogodba med telefonsko družbo in uslužbenci, pa je vendar še vednp j kakih 25 procentov usluž-bencev na štrajku, dočim osji i
| •	i _	-quIm
preti Jaoka Fromsena, kalifi rega dplži, da je oč e njenegu | otroka. Fromsen pa trdi, da je "nedolžen". Sodnik ga je.i stavil pod $600 bonda.
—	Rojakom v pojasnilo. { Švedski konzul v Clevelandu ; ki je do sedaj zastopal nekda- J njo Avstrijo, je zgubil vse za- ^ stopstvo kar se tiče jugo^jl Slovanov. Švedski konzul ima pravico jurisdikacije samo v •<, slučaju, če pride k njemu avli strijski državljan, to je poda- ^ nik Nemške Avstrije. Vsi Ju-goslovani pa naj se v konzularnih zadevah obračajo na zastopnika države Srbov, Hrvatov in Slovencev v Wa-shingtonu, ker Švedski poslanik ne sme in ni upravičen { njih posle opravljati,
—	Vincent Crajka je imel navado, da je od časa do časa zapustil svojo ženo in otroke in šel po svetu. Trikrat je Šel i od doma, pa vselej se je zopet povrnil. Ko je pa v četr- ^ tek zopet prijel domov po trimesečni odsotnosti, je so- ^ proga, namesto da bi zaklala pitano tele iz veselia, ker se je možiček povrnil, siednje-ga dala aretirati, potem ko mu je napravila ganljiv spr»-jem z piskri in in škafi. Mož ' je dobil $200 kazni in 0 me- i secev na "ričet". Žena Sobi $12 na mesec od njegovega dela.
—	Emil Malinski ima navado, da pretepe svojo ženo, kadar je "dobre volje". Nekaj < časa je žena trpela to, koneč-no ga je dala zapreti. ^Sodnik I mu je dejal : "Mož, toliko ča~§ sa bodete v prisilni delavnici krtače izdelovali, dokler se vaša roka
ne odvadi tepeža. Kadar se spokorite, dajte mi vedeti, mogoče vas pomilos-tira."
AR ste ie kupili najnovej-so slovensko kniito ^Pocii
HSf^^HH dMzHOfit jfC dft *
in.
i I J' LiiiiJLiii m ii [it	fit
^ Martin Luter yt zapihal ndc iplosno znani rek, kd hi ga v
povensčini prestavili takole: *K«dor ne ljtfoi žene, petja, vi-na, ta je slabdi kot neumna širina'. M)artiii Luter |jc imel dmnh(j<e pri vadi treh stvaireh: iri ženskah, pri pcltju in pri vinu — torej je maž se vedel, kaj ie igolvoril. V času pnorhibicije Homo mi tposekno .pogrešali vin-jke kapljice in jeomemovca. Ti pu«fci ameriški politični voditelji res ne vedo, kaj je dobro. Se tega ne vedo, kako iveli'ko moč ima vino na talentirane tiudi. Kldaij ste videli, kaik-isnega godca1, kri bi me pil ? Cim več ga je imel pod kapo, Jepše ' je godel in l<ejp«e je pel. In pesnik? Mislim, da ga ni na celem s-vetu pesnika, ki ibi ne pil. t In čtim boLj globoko ye pogledal tv čaiso vinca rojnega-, tem lepše misli so se mu rodile. O I očaku Prešernu pravijo da vedo natanko, kdaj je izločil ono pe-Hem: Luna sije, klanlrvo toiy«. . . N«eAci» večer «e ga je maš velikan pošteno malezel Iv (Ljubljani v StrutkJyovi gostilni (za frančiškansko cerkvijo). Ves /vesel in iidane volje jo maha proti dptnu.
Brila je lepa, svetla noč. Pesnik se ozre .proti netm, zagleda nebc&ko lepoto, spomni se ob enem nebeško lepoto svoje izjvoljenke, v katero je ibil nesrečno za^ihtyen, ura v frančiškanskem zvoniku je bila e-najst, morda kJvanajst, pesnik vzame svmčnk v roke in kos papirjja, nagoni se na zid in zapise prve verze ali prve kitice: Luna sije, kladvo bije. . . Mor 4a se ima naš narod ravno Strtikljovemu vinu zahvaliti za ta dragocen biser Prešernovih poezij. Tudi Gregorčič je pil in pel: Plod trto /bivam v deželi rajskjomli. . . Tudi Valentin Vddtaik u'e rad pokulsal klo- * jtersko vince, zato ga piči Pre- 7 Aereti in pravi Vodniku: "Pre- * Mecen «em menistč bil, in rad 1 aam pel, it rajši pil." Najlep- 1 6e narodne pesmi so bile zlo-!r jiene ob kozarcu vina. Itc pe- jf »mi same se vidi, da je včasih I * !zlagatelj bil res skrivnostno- 1 ' alafcfko gkrjen do skrajnosti. '
HBP^'
"In kadar po me pride amrt na grob. vsadite vinskih trt; In kadar trta dozori,	j
Pa v grob mi vinca prjfkipi.....; *
Se iv gTcfou "hvalil bom Boga * Za čaiso vinca rujnega. . j
Ali pa: .	J
i
f "Oja, kadar jaiz umrl bom, j Oja. vinca »več pil ne bom, j Oja, dente me v hladni grob, Oja, liter na grob!
Oja, Wbr bo pa mimo iel,	j
Oja, vsak bo itakoj spoznal,	, Oja, ta (je biil vin*kj_br«|t,
Oja, pil ga je rad." >	g
Najbolj ginljivjo pa je, kadar J pivec z mokrimi oct^i, s sme* hom na obrazu, poln/srčnih ču- J «tev, bratovščino pije z vinom ' samim in ga prosi takole:
s
vinek, Ihoj,	F
fbod' dobr z menoj, nlcar me ne <vrzi pod tnizo nocoj!"	j
Kaj sedaj v času s use, v j
času prohibicije ? Kadar v suhi puščavi Sahari v Afriki ne f raste nobena rožica, talko tudi \ v Ameriki ne bowtčmdkro-cve n točih rožic poezv- Se teh, ki j« jih imamo setiaj, ne bomo več p radi prepevali, ker jih bo pomo- c rila slana neslanih suhačev. h Kdo bo zlagal pesem na čast s vodi, ki <se za v čevlje ni dobra; p posebno v nekaterih krajih A- n merike »j«e voda tako »zoprna in slaU>a. da bi se v čkoveku žabe ^ «aredile, če bi jo preveč pil. Prav radoveden isem, če je mdd CJ Slovenci v Ameriki katkšen tak p tale nit, a bi ob kozarcu vod« _ zložil veselo zabavice ali napit-nico? Bomo videli, če bo ame- D rišftca voda rodila kakšnega pesnika! jaz sem sam poskusil, a se ni dalo. Drvrzega nam skoraj me preostane, kakor tvse naše slovenske narefcfne pesmi predelati, in kjer je beseda: rvino, pa iprenaredimo in zapi-, »imo: voda alt soda ali ice n cream, če se nam posreči, lah- n nifravimo večjo dbfctnpe- E
»MM	i , *>	9n «•*
t stovom; Vino, voda in poezije, r Zložili slovenski suhači v Ame-: riki.—(Knjigo bomo poslali v . stari kra(j iv oceno. Jaz sem se . spomnil na pesem: En bribček t bom kupM, bom trte sadil. . . : Namesto hribčka borno sedanj . kuipovali Ice Cream parlorje. Predelana pesem bi se rv suha-šikem tonu glasila takole: (melodija ostane sevekila/ stara.)
En storček bom kuipil, ibom bizneis začel, prijatle povabil vsi bomo vesel. iSladko sodo <pini tq me veseli,
trezen vedno biti svoje žive ,
^	dni,
sivoje žive dmi, brez »vse skrbi, to me 'eirično veseli.
Ce solnce pripeka,
se človek ipfofti, .
si ice creama ktipi—
kako to hladit	!
to me veseli. . .	i
Lemone naprešam	«
in v vofd'o jo dam,	i
in is cukrom pometam	, pa pijem — cmekam!
' to me veseli. . .	j
Driržinco v nedeljo	]
peljam na sprehod, vse »lepo potritam, kot nobel gospod. Sladkarije pesti, to me veseli,
"ISoftdrinlkts'' za "vvatfh" imeti ' svoje žive dni. . .
V i>edeljo na večer,	^
jaz trezen zaspim, v pon^Jfeljek pa zjutraj	I
se čvrst prebudim.	l
Hladnio vodo piti Ko me veseli,
trezen l>iti svoje žive dni. . .
Kako so vam ikaj tvišeč te nx> r ve vrste poezije ? Poskusite
(
zapeti! 'Mislite si, da imate 1 majolko vina pred sa'bio, v du- 1 hu sljne iiKyziraijte in—pojte1!1— r Prosim, pa, da še kdokfrugi iz- t med cenjenih čitaiteljev "sklom j fa" ali predela kakšno pesem c I v tem modernem duhu v čast in j proslavo vodi in nasi svobodni • (?) zemlji. 4
Pesnik Suhač, it. i.
Po A..S. j
Neki londonski zdravnik ! je konStatlral, da je bil vzrok j lanske velike epidemije -4 žganje, ki je imelo premalo j alkohola v sebi. — well, če j bi pa žganje imelo preveč ] alkohola, bi bilo pa napade- j no od prohibicijonistov — ] pa naj se potem vsem ustre- ■ že!
Ni razumel
"Ali imate kaj otrok?" je vpraSal hiSni gospodar žens- 1 ko, ki je prišla vpraiat za j stanovanje.	1
"Da",
je odgovorila žena, : Šest, pa so vsi sedaj na poko- ] paliSču!"
"All right, potem pa le 1 vzemite "tanovanje," je re- 1 kel gospodar.
Zvečer pa je prišlo vseh < šest otrok, ki so bili šli na j pokopališče na izprehod.. '
i
-o--|
FOCH SVARI PRED ! NOVO VOJNO.
Pariz, 19. julija. Maršal	f Foch, vrhovni poveljnik za-veznikov, se je izjavil, da	J morajo biti PrtmCDzi in Ang-	1 leži neprestano pripravljeni.	^ Nihče ne more zaupati Nem-	E cem. Nemški narod si bo	l hitro opomogel, spoznal bo svoje napake v tej vojni, po-	F pravil jih bo in prihodnja voj-	z na se bo začela na anglešlttn	[ tlehr Tedaj bodejo Francozi klicani, da pomagajo Angležem, kot so bili Angleži kil*	i :ani sedaj, ,(fa
so pomagali Ip
Francozom. § -— C]
[MENIK CLEVELANDS- 2 KIH SLOVENSKIH \
DRUŠTEV.	f
_ di
ST. CLAIR GROVE, kl 98. W. O. W.	,dj
Albina Križman, pred. Ag- 1. nes Zakrajšek, podpred. Fa-f m nie Trbežnik, tajnica, 6615 se Bonna ave. Antonija šker- 4! jane blagaj. Mary Zakrajšek di
kaplan. Antonija Zaletel, vra
tJpil ' pax jAUrri Pran rev lanca, t\av. oouro« rr«iiv"d
s. Lausche, Ter. 2ele in Fran-- ce sRupnik. Dr. Adam v Szcztkowski, zdravnik, 982 e E. 79th St._"
k SLOV. NAR. ČITALNICA. ■	6026 Glass ave.
u Pred. Jakob čič, 1231 E.
61 St., podpred. Val. Seve, . 6006 St. Clair ave, tajnik Stanko Žele, 1372 Marquette Rd. blag. John Čebular, knjižničar Erazem GorŠe. , Rač. nadzorniki: Vatros- , lav Grill, Mike Lah, Anton | Kuhelj. Kolektor Charles ; [Rogelj, hišnik Josip Lingar.
Uradne ure: Ob nedeljah , : o d9. do 11. dop. in ob četrt- t > kih od 7. do 9. zvečer.
Seje vsak zadnji četrtek 1 v mesecu.
■i^-aa^i«	tunn i i ji. Mu <
DR. Z. M. B. Načelnik Frank H. Mer- . var, 1361 E. 55th St. pred- \ sečnik Louis Merhar, 1095 ] Addison Rd. tajnik Andy Sadar, 1146 E. 61th St. bla- . gajnik Leo Kušljan, 1091 J Addison Rd. Društvo spreje- < ma mladeniče in može od ' 16. do 30. leta. Redne meseč- i ne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. N. Domu, soba Št. 4.
--t
S. S. P. DR. SAVA s
št. 87 SSPZ.	r
Predsednik Jakob Kolman i 1401 E. 53rd St. tajnik John t Turk, 1090 E. 74th St. bla- 1 gajnik Jos. Markovič, 3908 . Št. Clair ave.
Seje se vrše vsako prvo ( nedejjo v mesecu dop. ob 9. uri v prostorih S. N. Doma. g
SLOV. NAR. DOM, št. 2. J Predsednik John Lekan, \ 3514 E. 80 St. podpredsed- " nik Andrew Slak, 7719 Issler Ct., tajnik F. Ločniškar, 3583 P E. 81 St. blagajnik J. Vrček, \ 7724 Ossage ave. — Nadzor- f niki: Rev. J. J. Oman, J. Le- J kan, Anton Erjavec.	?
Seje se vrše vsako 3. ne- £ deljo ob 4. uri popoldne v * prostorih šole sv. Lovrenca ^
SAM. DR. SLOVENIJA. ; Predsednik Frank Špel ko v 3504 St. Clair ave, tajnik Josip Grame, 1395 E. 43rd St. blagajnik John Fortuna 3 1401 E. 47th St. Zdravnik n za nove člane: Dr. F. J [ Kern.	(
j Redne seje se vršijo vsa- g ko prvo nedeljo v mesecu po- |
K»ldne in sicer v Slov. Nar. , omu.	1
CARNIOLA TENT, 1288? t THE MACCABEES. v Predsednik Jos. Babnik, ® podpredsednik John Galič, [ tajnik Frank Russ, zapisni- q kar John Godnjavec, kaplan k John Tauchar, saržent Mar- j tin Kovačič, prva straža L. r Pinculič, druga straža Fr. Kerhin. Dr. F, J. Kern zdrav , nik. \ Redne seje se vrše vsako j drugo in četrto nedeljo v me- 1 secu ob 9. dop. v Slov Nar. Jz Domu. Vsak bolni brat se ^ mora najprvo javiti pri taj-nlku, ravno tako kadar se 2 javi zdravega. _ b
SLOVENSKI SOKOL. E Starosta John Pollack s 6406 St. Clair ave. podsta- ~ rosta Jos. Kalan, 6101 St. Clair^i^jAtifiiik Frank Hu-(k>vern1kTl052 E. 62nd. St. blagajnik Frank Šober. ti Zdravnik Dr. Frank J. Kern. 6 Seje se vršijo vsak prvi F petek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu. n
DR. SV. SRCA JEZU SO- P-VEGA.	S
Predsednik John Levstek, C 1121 E. 66th. St. podpredsed nik Anton Skulj, 1139 E. 74. St. prvi tajnik Frank Zupan- n čič, 1364 E. 36th St. drugi j, tajnik John 2nidaršič, 1233 s E. 60th St. blagajnik Jernej fl Žnidaršič, 6521 Schaefer a. bi dr. zdravnik Dr. J. M. Seliš- yt kar.
Redne seie se vrše vsako |j drugo nedeljo v mescu ob s 1. uri popoldne v S. N. Do- * mu, dvorana št. 3. Sprejema ' se v društvo člane od 16 do 45 leta. Natančna pojasnila daje odbor.	1C
j 1171 Norwood Rd. podpred-sednik Jfohn Slemberger, pr-1 vi tajnik Frank Avplč, dru-5 d tajnik Frank Kosten, 997 E. 63rd St. blagajnik John Grdina, 6025 St. Clair ave. " Dr. zdravnik je dr. Kern. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v Grdinovi dvorani ! št. 3. ob 2, uri popoludne.
DR. PRIMOŽ TRUBAR. Predsednik Josip Konte, 6215 Glass ave. tajnik John Gabrenja, 6036 St. Clair ave blagajnik Jakob Jene, 5363 St. Clair ave.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne v S. N. Domu, soba št. 1.
DR. NAPREJ, št. 5 SNPJ.
Predsednik Josip Skuk, HOI E. 61th St. tajnik L. Medvešek, 1165 Norwood R. blagajnik Frank Černe, 6033 St. Clair ave. Dr. zdravnik Dr. F. J. K^rn.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu dopoldne ob pol deveti uri v prostorih S. N. Doma.___
Slovensko Dramatično društ vo vrrezi SVOBODE,
K. of L. Predsednik Frank Kosten, 997 E. 63rd St. podpredsednik John Slemberger, tajnica Mary Petrovčič, pomožna tajnica Ana Petrovčič, blagajnik Rudolf Orel, policaj Frank Podlipec.
~ DRUŽBA S. N. DOM (The Slovenian Nat'I Home) Predsednik Dr. F. J..Kern 6202 St. Clair ave. tajnik L. , Medvešek, 1165 Norwood R ( blagajnik John Gornik, 6217 St. Clair ave.
Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v lastnih prostorih, zvečer ob 8. uri. Dopisi in denarne vrednosti je pošiljati na tajnika L. Me-dveška, 1165 Norwood Rd. j Uradne ure ob torkjh in pet- ; kih zvečer od pol sedme do 8. ure in ob nedeljih od 1. do 2. popoldne.
S. K. M. DR. SV. ANTONA
Padovanskega NewbUrg. <
j
Načelnik ^ouis Hočevar, < 3582 E. 82nd St. podpredsed- , nik Dominik Blatnik 3541 E. 81 th St. prvi tajnik Louis , Gliha, 3552 .E 80th St. bla- < gajnik Josip Globokar, 3571 ( E. 81th St. v
Društvo sprejema mlade- | niče in može od 16. do 45. leta. Redne mesečne seje se ' vršijo vsako 4. nedeljo v me- < secu v Plutovi dvorani, 3611 ; E. 81 th St. ob 1. uri popoldne
S.K.K P. DR. SV. JOŽEFA.
Predsednik Frank Koren 1583 E. 41 th St. podpredsednik Anton Jančar, 1025 E. 62nd. St. tajnik John Gr- j žinčič, 1423 E. 53rd. St. pomožni tajnik Josip Erbežnik, , 1123 E. 63rd. St. blagajnik 1 John Princ, 1007 E. 63rd. St, J zastopnik za Collinwood Fr. : Košmerlj, 455 E. 152nd. St. za West Side Geo Kofalt, ! 2038 W. 105th St. za New- j burg Anton Fortuna, 3593 E. 81th. St. Zdravnik dr. J. Sel iS kar. _ j
DR. SV. JANEZA KRST. ; 37 JSKJ.	1
Predsednik Louis J. Pire tajnik Rudolph Perdan, 6026 St. Clair ave. blagajnik Frank Budič, 1165 E. 58 St.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri j popoldne v dvorani S. N. D. (
SLOV. ŽENSKO PODP. i DR. CARNIOLA, št. 493 L.O.T.M.	t
Predsednica Frances Bab c nik, 1188 E. 45t St. tajnica Julija Brezovar, 1173 E.60 1 St. druga tajnica Frances J Hočevar, 6322 Carl ave. < blagajnica Fiances Oblak, : 1235 E. 60th St.	1
Seje se vrtijo vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 v S.N. Doma, soba št. 3. 1
SLOV. PODP- DR. DO- * SLU2ENCEV.
Predsednik Anton Ogrinc, 1 1062 Additoi) Rd. podpred- s
r rant, 960 Addison Rd.
f^f^jififi^ Kuhar Louis Viritiil 1- Frank Zakrajšek. Zdravnik 7 dr. F. J. Kern. n Društvo zboruje vsako če-
trto nedeljo v mesecu v S. N. Domu, dopoldne.
0 'i i DR. SLOŽNE SESTRE, 120. SSPZ.
Predsednica Agnes Lun-
i, de r,'1372 E. 47th St. tajnica 1 Mary Kolman, 1401 E. 53rd e St. zapisnikarca Josephine 3 Milavec, 1366 E. 41th St.
blagajničarka Fannie Vesel, ^ 4030 St. Clair ave. s Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v John Gr-■ dinovi dvorani ob 2. uri po-' poldnp.
; DR LOŠKA DOLINA. ~
' Predsednik Louis Srpan, 6315 Glass ave. podpredsed-c nik M. Truden, 1152 E. 61.
Sr. prvi tajnik John Kraše-; vec, 1152 E. 61 th St. blagaj-' nik John Špeh, 1040 E. 61th St. pomožni tajnik John Žni . daršič, 1233 E. 60th St. [ Društvo zborne vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri
pop. v dvorani S. N. Doma.
*
Imenik društev, ki spadajo k Slovenski Dobrodelni Zvezi.
T 11
DR. SLOVENEC, št. 1. Predsednik John Gornik, 6217 St. Clair ave. podpred-1 sednik'Anton Oštir, 1158 E. ' 61 st St. tajnik Fr. ' Zorich, 6217 St. Clair ave. zapisnikar ' James Mali, 1105 E. 63rd St.
blagajnik Fr. Osredkar, 1068 ' E. 68th St. Nadzorniki: 1 Alb. Stmberger, Ig. Smuk in Jos. Ogrln. Zdravnik dr. J. M. Seliškar/
Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu, soba Št. 3.
DR. SVOBODOMISELNE ) SLOVENKE, št. 2. i Predsednica Nežika Kalan 6101 St. Clair ave. popred-sednica Jennie Matičič, 6718 St. Clair ave., tajnica Helena Perdan, 6026 St. Clair a. zapisnikarca Fannie Štefan-čič, 1065 E. 66th St. blagajni-ca Louise čebular, 1205 E. 60.th St. Nadzornice: Ivana Kuhelj, Fanny špehek,,, Ivana Linger« Zdravnik dr. Fr. J. Kern.
Seje se vrše vsak 2. četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu.
DR. SLOVAN, št. 3. Predsednik Josip Kalan, 6101 St. Clair ave. podpredsednik Frank Brajer, 6212 Carl ave. tajnik Fr. Krašovec 1009 E. 66th Pl. zapisnikar Ludvik Medvešek, 1165 Norwood Rdi blagajnik Matija Satkovich, 1060 E. 176th St. Nadzorniki Frank Hudover-nik, Jakob Javornlk, John Zaletel. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše -vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. N. Domu, soba It. T
DR SV. ANA, §t. 4. SDZ. 7 Predsednica Julija 'BflRtt* var, 1173 E. 60 th St. podpredsednica Mariia šile, 998 E. 76th St tajnica Frances Debevc, 6022 Glass ave., zapisnikarca Mary Tekstar, 1202 Norwood Rd. blagajni-ca Helena Mali, 1165 E. 63rd St.
Nadzornice: Ana Erbežnik,, Rozi Erste in Ana Bol-dan.
Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 6. zvečer v John Grdinovi dvorani.
DR NAPREDNI SLOVEN-CI, št. 5. Predsednik Jakob Kolman 1401 E. 53rd St. popredsed-nik Frank Lenče, 14236 Sylvia ave. tajnik
Geo Turk. I 1125 Norwood Rd. zapisnikar Frank Cvar 978 Addison Rd. blagajnik Frank
t
. ruVcu lUrlvuiK dr. J.
tj Kern*
d«ijo v mescu db 9. dop. ■ v s. N. Domu.
_1 n	-____ - -■ • -	flBli
' dft Slovenski dom, št. 6.
Predsednik Frank Žagar, 19010 Chicasaw ave. podpred sednik Frank Turk, Euclid,
•	Ohio, tainik John Korenčič, 17829 Cantenbury Ra. zapisnikar Mat. Nemec, 19601
' Cherokee ave. blagajnik Anton Škulj, 19210 Kfideer ave.
Nadzorniki: Anton Pu-gelj, Josip Turk, Frank Lopatič. Z-dravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsako L nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. na 19601 Cherokee ave.
DR. NOVI DOM, fit. 7.
Predsednik Jakob Fortuna 1204 E. 167th St. podpredsednik Alojzij Prelogar Hale ave. 15513, tajnik Anton Colarič, 6034 Carry ave. zapisnikar Ignac L. Prelogar, 153f0 Daniel ave. blagajnik je objednem tajnik. Nadzorniki: Lovrenc Kolenc, Josip Cirjak in John Markel. Zdra vnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsako prvo ne deljo v mesec ob 10. dopoldne v Jos. Birkovi dvorani.
DR. KRAS, št. 8.
*	Predsednik Frank Rajer, 14823 Saranac Rd. podpredsednik Martin Luznar, 449 E 157th. St. tajnik John Menart 14903 Sylvia ave. zapisnikar Ernest Levar, 840 E. 156th St. blagajnik Ferdinand Fer-jančič 15219 Plato ave. Nadzorniki: Luka Trček, Leopold Rovtar in Frank Valen-čič. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsako prvo ne: deljo v mesecu ob 2. uri pop. v cerkveni dvorani na ^Holmes ave.
DR. GLAS CLEV. DELAVCEV, št. 9.
Predsednik Andrej Čam-pa, 6403 Superior a, podpred sednik John Laušin, 980 Addison Rd. tajnik John < Levstik, M121 E. 66th St. zapisnikar John Zabukovec 1306 E. 55th St. blagajnik , Jos. Lunder, 974 Addison Rd. Nadzorniki: John Brodnik, Frank Pucelj, in Frank > Bogovič. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Schwal-bovi dvorani.
DR. MIR, št. 10.
Predsednik John Andol-šek, 3578 E. 82nd St. pod- i predsednik Florjap Cesar, 3537 E. 81 th St. tajnik Pe- ' ter Simčič, $101 Aetna Rd. ; zapisnikar Jožef Glavan, 3760 E. 77th St. blagajnik Ignac Godec, 3555 E. 80th St. Nadzorniki: Frank Mu- j lich, Jernej Keržič, Jožef Ozimek. Zdravnik dr. Frank Kuta.
Seje se vrše vsako prvo ne deljo v mesecu ob 1. uri pop v šolskih prostorih.
DR. DANICA,, št. 11 1
Predsednica Katarina Er- ! žen, 1165 E. 72nd St. pod- ;
fštset
Frances Hudovernik 1052
E.	62th St. zapisnikarca Fran ces Selan, 1003 E. 66th Pl. 1 blagajnica Ivana Pavlin 5806 ( Bonna ave. Nadzornice: Angela Perko, Agnes Zalokar, Frances Stolfa. Zdravnik dr.
F.	J. Kern.
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v J. Grdinovi 1, dvorani ob 8. zvečer. ---.-- (
DR. RIBNICA, it. 12.
Predsednik Louis Merhar ' 1095 Addison Rd. podpredsed 1 nik Karol Kraševec, 5603, -Carry ave. tajnik Anton Laušin, 6202 St. Clair ave. za- | pisnikar Josip Bogolm, 6217 j St. Clair ave. blagajnik Ma- ^ tija Križman, 961 Addison t Rd. Nadzorniki: Valentin a Zbačnlk. Josip Sadar in Fr. 3 Šilec. Zdravnik dr. F. J. Kern 1
1 V O. IN. Liomu. .	'R-rf-
: tovffir
Predsednik John KArn,
1210 Norwood Rd. podpred* sednik Frank Božič, 5901 , Prosser ave. tajnik Anton Abram, 1256 E, 59th St. z* , pisnikar John Zupančič 1364 i E. 65th St. blagajnik Mike , Birtič, 1029 E. 62nd. St Nad-, zorniki: Josip Gašper, Louis • Eckert in Josip Laurič. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsako drugo . nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu.
! DR. ANTON MARTIN SLOMŠEK, št. 16.
Predsednik: JosephMeg-lič, 6713 Edna ave., podpredsednik Frank Rebolj, 1095 E. 64th St. tajnik Anton Hlapše, 1082 E. 72th- St za-1 pisnikar Frank Kebe, 1197 ' E. 61 th St. blagajnik Leopold ' Kušljan, 1091 Addison Rd. Nadzorniki: Josip Malovič, Jos. Perpar, Frank Žnidaršič * Zdravnik dr. J. M. Seliškar. s
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani sv. Vida ob 2. pop.
DR. FRANCE PREŠEREN . St. 17.
Predsednik John Centa, 6105 St. Clair ave. podpredsednik Anton Anžlovar, 6202 St. Clair. ave. tajnik Frank M. Jakšič, 6106 St. Clair ave. zapisnikar Peter Bukovnik 1068 E. 68th St. blagajnik John Tomšič, ,6129 St. Clair ave. Nadzorniki: Andrej Kranjc, John Oštir, Frank G. Turk. Zdravnik dr. J. M. Seliškar.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v John Grdinovi dvorani.
DR. SV. CIRIL IN METOD št. 18.
Predsednik Joseph Zakraj šek, 6218 St. Clair ave. podpredsednik Josip Salomon, 1152 E. 63rd St. tajnik John Widervol, 1153 E. 61th St. zapisnikar Joseph B. Zavir- I šek, 1383 E. 39th St. blagajnik Anton Bašca, 1016 E. 61th St. Nadzorniki: Louis Tomše, Jakob Mulec in Viktor Kompare. Zdravnik dr. J M. Seliškar.
, Seje se vrše vsako drugo pedeijo v mesecu v Šolski dvorani sv. Vida ob 2. pop.
DR. BLED, št. 20.
Predsednik Andrej Slak, 7713 Issler Ct. podpredsednik Josip Vrček, 7720 Ossage ave. tajnik Anton Gorenc, 7728 Osage ave. zapisnikar Louis Bobnar, 3689 E. 77tl) St. blagajnik John Vitigoj, 7701 Isler Ct. Nadzorniki: Mike Vrček, Jakob Kastelic, in Anton Valenčič. Zdravnik dr. F. J. Kuta-
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri jpop. na Marble ave. v John Tomažinovi dvorani.
DR. JUGOSLOVAN, št 21 \ Lorain, O.	1
Predsednik John šker-janc, 1668 E. 29th St. podpredsednik Anton Eisen- J ftardt, 1743 E. 33rd St. taj- 1 nik John Ivančič, 1700 E.Hfl 31st St. blagajnik Jakob 1 Skapin, 1861 E. 29th St. zapisnikar John KumSe, 1739 E. 33rd St. Nadzorniki: Louis Balant, Karol Pustaj in Frank Durjava. Zdravnik dr. C. Hayes.
Seje se vrje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v L. Virantovi dvorani, Lorain, Ohio.
Naslovi zdravnikov: dr Frank J. Kern, 6202 St. Clair ave. dr. James M. Seliškar 6127 St. Clair ave. dr. Frank J. Kuta, 7326 Broadway, dr.
C. Hayes, 2840 Pearl a. Lorain, Ohio.
Če se uradniki teh društev preselijo, naj to nemudoma ^ javijo tajniku svojega društva. \ Društveni tajnik bo potem sporočil na vrh. urad spremembo naslova, da se zamora v glasilu takoj popra. vW,	7 m
. - ■, v- - -. ■ -	• -
I Soirmti italijanskih vojakov v dempast pri Gorici Ha Jožefovo, dne 19. marca so se zbrali v Sempasu po maSi kmetje pred cerkvijo in se, kakor je to običajno po naših krajih, pomenkovali o vsadanjih stvareh. Mimc pride neki laški oficir in prične to skugjno z bičem pretepati. Nato so cerkev preiskali in našli na obleki oltar-skega kipa Matere Božje malo slovensko kokardo. Iz jeze so italijanski vojaki raztrgali obleko raz kip in vse pometali po tleh ter župnika zaprli. Z njim je zaprtih tudi mnogo šempanjskih kmetov. Tako divja laški militarizem po naših krajih, pretepa brez vzroka z bičem naše mirne ljudi, oskrunjuje cerkve in podobe in vse brez vsake kazni, brez vsake preiskovalne komisije, ki bi raz-rinkala to divjanje in nečloveško obnašanje italijanske-
fja vojaštva v trpečem ozem-ju naše domovine. Pravica, kje si?
Preganjanje slovenskih obrtnikov v Gorici. — Pred nedavnim časom objavljeno gonjo proti slovenskim obrtnikom v Gorici nadaljujejo talijani z vso brezobzirnost-o. V Raštelju so zaprli čev-jarsko delavnico Ivana Zi-gona. Delavnico je moral izprazniti tekom dveh ur pod nadzorstvom karabinerjev. Zigon, ki je doma iz Oreho-velj, je vodil svojo obrt v Gorici že 15 let. — Vsem slovenskim branjevkam na tržnici so odpovedali prostore, oziroma mize ter so morale tržnice nemudoma zapustiti. —Gostilničarka pri "Zvezdi" M. Komet je morala vsled naloga magistrata zapreti gostilno. Žena se je pa osebno pritožila pri generalu, ki je magistratov sklep razveljavil. — Gospa Marušičeva, gostilničarka pri "Marzinju" je tudi prejela nalog, da mora
S »stilno v 14 dnen zapreti, ali so ji 14 dnevni odlog, toda le vsled tega, ker je Imela v kleti precej vina. Njene prostore bo zasedel Lah. — Frandoličevo mesnico sta otvorila sedaj z magistra tnim dovoljenjem dva Furlana, Rudolf Simoneti in Angelo Grion.
Tatvine na ljublanski glavni pošti, — Ivana 'Ravnihar ijeJ bila usflrulžJbeTVa kot pomožna moč tii glavni pjo&ti v Ijjubljani. Plače je imela 70 K, povišano pozneje z doklaklami za nezakonske otrolke. Vcerqj dqpcdlcllne se je morala zagovarjati zaradi hudodelstva tatvine, (ker.si je med »luižboi prilastila: 1. dve hranilni Ilcnjižici straižmojstra Mtairtina Pokllogarja, naslovljeni na Kranjsko hranilnico, kateri dve knjižici je oibtožeraka v januarju letos realizirala z zneskom 7495 K 50 v, 2. hranilno ikmjiiico Hranilnice kmečkih dbčin, lasit finančnega potdkirad-nika v pokojtu Antona Pestot-nika iz Vranskega z zneskom 3999 K in 3. hranilno Iknjiiico Kranjske hranilnice, last Jotžefa Jonkeja zDuna>ja v znesku 800 K. — ObtcKŽenlka priznava tat-tvine, navaja pa, da je Sfcvela »v stiski in bedi, ki da je morala iskrbeti eaa otroke. — Krmlorek porotnikov je Ibdl enoglasen. — Sodni ldwr je izrekel otysodbo na poMrugo leto težke |ječe p tridfim ležiščem vsakega četrt leta.
Predsednik dir. Vedernjak (zaključi prvo razpravo ob ihtenjju obsojenke in veli: "Prehajamo k razpravi proti dru(gi partiji."
Dve smrtni obsodbi.
Maribor. 25. junja. (Izv. por.) Ponatna razprava prek* tukajšnjo poroto «e je 23. t. m. prčela proti (trikratnemu roparskemu morilcu Francetu Kropcu m njegovim razbojniškim tovarišem bratoma Francu in Alo>zi(ju Kodrič in Jožefu Afcšekju iz Statenberga odnosno Pešk pri Slov. Bistrici.
iVtm tstirje so mladeniči najlepše dot«, bili so vojaki. V sloven jčlbistrišfce m okraju so po fasuki stare države uprizarjali grozne umore m rope, vlome in tatvine. Bili so prebivalstvu
24 leJten šibak fante, večni de-zertterf potikal se jjje.tže med «voj-n|ot samo po gozdovih mddJ "zelenim kadrom", ima na vesti vieč umorov m ropov. Ko je nastal polom, je prišel domov in proglasil "popolno ®vot>odo", ker sedaj nizakona, ni postave, ni -sodnika, ni kazni. Kropeč in brata Kodrič so 10. novembra 1918 umoril« in oropali na mas* tu pri Peek ah Jakofoa Motolna. Dalje so umorili in oropali še dva druga neznana -vojaka, vračajoča :se ob razsuhi domov. Jožef Balbsek je dbtežen soudeležbe. — Razprava je bla sen-zacrjonaltna in napeta ter nam je polkazaila vsfe globoke rane in vso m/iizikost, ki so posledica stra&ne svetovne »vojne.
(Razprava je trajala d)va dni. Pozno v inoč [je bila pnogla&ema od sodba.
Soidkii dvor je izrekel sledeči smrtni obsodbi: 24 leftni Franc Knoipec in 22 letn Franc Kodrič iz Peok (pri Slov. Bistrici sta obsojena zaraldi roparskega umora in tatvin na ismrtna ve&atah. Alojzij Kodrič, Ibcrat gore njega, pa <na osem let težke ječe, ker še ni dtfvršil 20. leta. Babšek je bil oproščen.
Najbolj nemško avstrijsko mesto Gradec ima za žujpana (Muhič), ki je rodom Slovenec,
Za vodjo okrajnega glavarstva v Črnomlju je imenovan vladni tajnik Širna - dali, ki je premeščen iz Mlarfbtxra. Visi uradniki Črnomelj skega okra jnega glavarstva so okfetJtfvlje-ni. Zakaj?
Potovanje v Celovec. Dravska divizija obijava: Promet potnikov tv Celovec je dovoljen z 18. junijem. Potniki, namenije-ni v Celovec, se morajo izkazati z dovoljenjem okrajnega glavarstva oziroma policijskega ravnateljstva, in sicer izdajajo dofvoUjemJja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ter okrajno , glavarstvo v Celju in Mariboru. To dovoljenje vidira vsakokrat komanda dravske divizij-ske oblasti tv Ljubljani oziroma pbmejno poveljnistvo v Mariboru in mestna komankfe v Celovcu. Kot potno dovoljenje zadostujejo ižkaznice istovetnosti, opremljene s sliko, ^ripomnjeno pa mora biti na istih izrecno dovoljenje *za mesto Celovec. Vsak potnik mora tekom 3 dni zapustiti Celovec. V izvanrednem slučaju dovoli mestna komanda V Celbvcu največ dvadnevno podaljšanje. Potovanye v Celovec je dovoljeno edino le preko Dravograda, Sinče vasi in sicer le za kraje južno od Drave. Za (potnike iz krajev, ležečih • severno od Drave, izdajo poveljniki odredov pro-pustnico za Celovec samostojno.
Partija vevških tatov.
V porotno dvorano vkoraka pet mladeničev, bivših članov neflodanje avstro-ogrske arma-/dfe.vsi izVevč: Antoni Rant, krepak, zas.baven, Andrej Rant, delavca, Ihran Reišek, mesarski pomočnik, Viktor Dimnik in Ivan Jančar.
Po običajih osebnih podatkih vpraša predsednik:,, Aii ima lddo izmed vas za koga skrbeti?— Obtoženec Dimnik: "Jauzl Za enega nezakonskega otroka!'' . . . Obtiolženec (Jančar: "Jaz tudi! «Za enega nezakonskega otroka!"
Zagovarjati se morajo zara-tiii hudodelstva tat>vine. Dne 16. marca 11919 zvečer so vlomili v podčastniško sobo vojaške pralnice v vefvški papirnici. Tatinski tovarigi so iz sobe odhesli 12 zavojem platna v skupni vrednosti 22.230 K in 1318 ovitkov sukanca^ "vrednega 11.414 K. Preiskava je dognala, da je tatvino izvršila pod aranžmajem desetnika Henrika Sotlerja tatinska druižba: Anton in AnJdlrej Rattt Ivan Re£ek in Viktor Dimnik. ' Po noči ne 13. marca t. i. 10 Anrej Rant, Ivan Jančar in Viktor Dimnik iz skladišča vevške papirnice ukradli 12 vroč moke in zaboj mila v (skupni vrednosti 2576 K Dne 26 novembra 1918 pa |je bil posestniku Francetu 'Rtoetu v D. M. v Polju iz svinjaka ukraden pnefife, vreden 400 kron. TatA
-AMERIŠKA DONOVIN^ FRIDAY, JULY 25 1910.
' hmmmMMLm	< m wm ■ i 'I.r 1 ''firw	^ ■■
■Mq^'I 1 L '	; 1 / I
2!1 ^ I Avtoriziran kapital	' J
if	$100.000 V
Nobena banka vam ne plačuje t^ko vis^e obresti
kakor	1
I
SLOVENSKO STAVBINSKOI POSOJILNO DRUŠTVO 1
6313 ST. CLAIR AVE.
Vlofe nooijo po 5 odsL in d«lnic« lep« dividend«! N»i zavod je pod državnim nadzorstvom. Ve« denar se posfje samo na prve vlatjiibe, in Je najbolj varno naložen. i
Obiščite nas in dali vam bodemo 1 _ vse potrebne informacije. . 1_
ImL m
. ,, - I
l DANES. i
I 1 Zdravje je največji imetek v življenju. Dober [ ] W ohranjevelec istega je naš.	y j	IJ
# +: HOME BREW MALT & HOPS Š
[ ]	ki ne vTSebuje nobenih kemičnih primesi. Priijen je,	[
\J	da po našem navodilu vsak 1 ahko doma varipravo,	li
0	sveže in okusno pivo, deset galon $1.50. j	X X Hranite denar in kupujte doma. Pišite in repri-	^c
1	j čajte se. Navodila kakor tudi vse potrebno se dbi pri |
I Superior Home Beverage Supply lm [
X	6401 SUPERIOR AVENUE,	fi
I I	Cleveland, Ohio	f
W	Princeton 466, Rosedaloj593	li
0	Pošiljamo po pošti v vse kraje Zjedinjenih^žav	c X	in Canade, potrebno pa je priložiti en dolar v poritje	^
1	I stroškov. 1 I I J	^^^ ^mmmm^ AA _ _ ■ 1 , ; \ I
PERME ELECTOC Cl.
1164 E. 61st St. j
» "r
SLOVENSKO PODJETJE ZA NAPELJAVAM! ELEKTRIČNE RAZSVETLJAVE-
Slovenski lastniki hiš, sedaj imate lepo pn liko, da si napeljete v hišo elektnko, ker ji
I na razpolago rojak, ki je mojster v tej stvari Delo je garantirano, cene zmerne. Popravi Ijam tudi ek&tricne likalnike in vse kar st tiče električnih naprav.	1
j	Se vam priporočam , 1
t ' .*« ^ / \
Frank J. Perme,
I	' * r	i
Za mene tudi lahko vprašate v prodajalni Gr-dina and Co. 6127 St Clair Ave.
•	1 I
____* J ■ i
100 delavcev dobi dete
Stalno delo, dobre plače, prijeten prostor, najboljše življenske prilike v napredujočem mestu, kjer ste dobro* došli, da se naselij nied lastnimi rojaki. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
A.^1 SPRINGER House Bkig. Pittsburg, Pa. ali Supt. G. H. NEWTON, c. o. REEVES BROTHERS CO. Alliance, Ohia
:: NOVICA!	NOVtCA!
Iz pravega pristnega hmelja in PUITAN MALT EX-; TRAKTA «i TMk lahko naredi 4mm • fUmm iiajbolj&egs hmelorca <» za $1^0. Poskusite eakrat, da ao preprUate. Nstsntaa asrodila po-; »jemo s naročnino. Naročnina sa manj kot 91J0 ao ne poiflja. Z naročnino md poiljite money order, tunini ček ali draft. —
ISčemo zastopnikov. « Vse podiljatve na) se naslovijo na
:: M. Mladič, J. Verderbar Company
2605 SO LAWNDALE A VEL, CHICAGO, ILL. (na. iac.) t................................................
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša posebnost
308 PERMANENT BLDG. 74« EUCLID AYE. NEAR E. ttk fiT. Uradas aro v pissna^i ed^sjnlrai^ dn"!? apoldiM	*****
Preskrbite potne liste sa potovanje v staro domovino pri nas, hitro in zanesljivo. MI GOVORIMO SLOVENSKO Urad odprt ves dan do io. zvečer.
A V CV rAHAD D P A I TV /^A
li ALcA rUUUK KLALI T \ vU.
ftg^jb* X-žarki preiskava za $1.00 F
'wj^^^f^EMj^^lMfc^	Ce 9t* ^rez OI'n kaj jejyhbriwa, ali koliko sta lo skapaH
^^ffiSB' " Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
Jaz zdravim vsakovrstne Specialne bolezni moftkih in žensk, zaledno pa bolezni krvi, kožo želodca,
obisti, jeter, pljuč, mišic, srca, nosu in grlu. S pomoijo X Žarkov, elektricitete in mojega najbolj modernega
zdravljenja, bodete postali boljSi v najkrajiem mogočem Cosu.
Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja akrbna metoda preiskave, da doženem, kaj vaa boli. Jaz rabim X iarke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronajdem vzrok vaiega trubla.
Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno proučavanje metod, ki ae rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu in moja dvajsetletna skušnja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih molkih in ženak mi daje prednost pri zdravljenju in moji uapehi ao bili jako zadovoljivi.
Jaz rabim veliko krvno sred3tvo 606 in 914. Vse zdravljenje ^bsolutno brez bolečin. Vi ae lahko zanesete na polteno mnenje, poiteno postrežbo in najbojie zdravljenje za ceno, ki jo morate plačati.
če je vala bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajiem Času. Govorimo slovensko.
DOKTOR BAILEY "ŠPECIJAUST"
5511 Euclid Ave. blizu 55. eeete Room 222. Drugo nadstropje.	Cleveland, Ohio
Uradne ure od 9:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1.
j Zaupno zdravilo dela čudeže, j
S	Skono že trideset let se Trinerjeva zdravfta rabijo z največjim zaupanjem. A j|3
S	to tudi radi pravega vzroka, ktor zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupa- jvS
S	nje in Jčislanje od strani številnih odjemalcev. Maio povišanje cera je sedanja
d	potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo še dolgo zoper
U	kfraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavefe mam je spod-
U	bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-
S	nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo v*Jikto več ^jg
W	plačati za potrebščine, In tudi lekarja stane velloo več, ni mogoče draginji v jgjg
^	okom priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse
^	kar več plačajo za nje.
I	TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA- 1
S	VILNO GRENKO VINO i|
f£ torej ima tako zatipainje in vspeh med svetom, Iker wcini, da'bol zgubi svoje sta-R) lišče. Izmed vseh bolezwri jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spcoetiih v g želddfeu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti žetodiec in odstrani iz notra- ^r K njščine drdbovja vse tnabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br- uBI ^ log zlotvornih tvarin zavirajolčih pravilna delovanje drobovja. Trimetrjevi leki so Sgi ^ prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne ^a grenka koreninioet ter krasmo žareče rudeče vino. V zadevi zabasartoeti, nepre;
bavnosti, glavobola, poliglavobofla, nervoznosti, navadne slabeče, Ikakor tudi v S ^ želodftnih neprilikah, ki rade nadlegujejo žensto ob premembi žitja ali rudarje || g ali d.ruge klelavce, ko deJajo in vidlhavaja plin, če rabite tak Ide, boste našli v |2j njem neprecenljivo vrednost. Ddbite ^e v vseh lekarnah.
I	TRINERJEV LINIMENT	|S
Q prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protlna, a3i revma-JJ tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in ■
najhitrejša pomdo. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteldin itd., tudi ^ za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. 13
I	TRINERJEV ANTIPUTRIN	II
U je izvrstno inprav prijtetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpi- WI
ranje grla Jn> st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Ji) Dobi se v vsefhl lekarnah.
^ Naj novejše nagrade ao dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih rKstavah: SK Sj	Gold Mledal—San F^MciacO 1915, Grand Prix — Panama 1916.
I JOSEPH TRINER, |
g	MANUFACTURING CHEMIST.
t 1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, DI. H
Ž^g^ggMBlaaeiBiv&mm^^Sm
7
"	■ ■	11 ....... ■	' "H
iiiimiiiiiiiiimtniiiiiiHiiiiitiiiiiiviiiiiiiiuiiiiiiiitiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir iHiiiuumntnniiinBMiiiiuiMMHnnmHHMMMMi
OPTIMIZM IN PRILIKA.
OPTIMIZM prevladuje—
Trgovina je zadobila svojo balanco in hitro napreduje. PRILIKA se ponuja
da se udeležite korakanja prosperitete. DELNICE
vi lahko postanete solastnik kompanije in ste deležni zaslužka, če kupite delnice.
BONDI
vi lahko postanete upnik kompanije, ki vam plačuje lepe obresti za j vaše posojilo, če kupite bonde. Stopite v zvezo z našim uradom in mi vam pomagamo, da pravilno vlažite svoj denar.
IMOMMMHMMRMMNHMMHB
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
N~A R O C N 1 N Ai I Za Amsriko ... - $3.00 | Za Clevelaad po pošli - $4.00 feBrropo.....$4.00 | Posamezna številk« - 8c
c I Vm plMMf dofial in dtotr na| m polili« na "Amarllka Domovin*"
«110 St. Člalr A v* W. B. Clavland, Ohio Tal. Cuy. Prinoaton 180
FAMES DEBEVBC. Publish* , _LOUIS /. PIRC, Edito
i	ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAT
I Rui kj*}2S.0M Slowniins in tke City of Clmland and elsewhere. Advertising rites oa reqiest. American ii spirit Foreign in !ta*ni*e
Entered aa aecond-claaa mattor January 5th 1009, at the poat office ai Cleveland, Ohio under the Ao» ef March 3rd, 1878.____
I'tjp^sH	NO. 86. Fri. July 25. 1919.
Razkol v socijalistični stranki
SocijalistiCna stranka v Zjed. državah se je po dolgem in strastnem notranjem boju razcepila v dva dela To razcepljenje v tej strimki so zakrivili pristaši boljševikov, ki tvorijo takozvano levico" v socijalistični stranki. Tednik "Literary Digest" piše o tem vprašanju slede-
1 "Pred nedavnim so bili iz socijalistične stranke v 1 Ameriki izključeni radikalci ali boljševiki. To je pričetek velike borbe med socijalistl samimi, kajti treba je odloČiti, £ ati bo socijalistična ali bo boljševiška stranka. Ta borba je popolnoma enaka borbi v Rusiji, kjer so se socijalistl borili proti boliševikom. Enake stvari opazujemo v Nem-& Čiji in na Ogrskem. Nekateri listi nazivljejo to borbo "pfanje socijalistične hiše", "čiščenje socijalistične stran-* ke" in slično. Neki socijalistični vocjja prerokuje dolgotrajno borbo v stranki za obstanek. Drugi zopet priporoča 1 i popolno razcepljenje, in da dve stranki, vsaka za sebe samostojno delujejo.	j Vsega tega se pa veseli popolnoma nova stranka v ] I Ameriki, ki se je pravkar organizirala, namreč "Ameriška , delavska stranka", ki s socijalistl in boljševii nima ničesar , i Skupnega. Nesoglasje v socijalistični stranki se je pričelo , pojavljati pred letom dni, ko so radikalni člani newyorške- . ga oddelka, med katerimi dobimo ime John peed, in J. J I Urkin, izdali proglas "levega krila", ki je obsodilo socija- j llistično stranko kot deklo kapitalistične vlade. — Glavni [ povod temu pa je bil, ko so nekateri socijalistični alderma- j |ni mesta New'York glasovali za nakup 4. vojnega posojila. , Glavna uprava ameriške socijalistične stranke je svo- ( 1 ječasno izključila, suspendirala, ali pa so dotičhe sekcije , Sme izstopile sledeče podružnice socijalistične stranke: j Spiske, Litvinsko, Ukrajinsko, Letsko, Poljsko, Jugoslo- ( ipnsko in Mažarsko, a potem je bila izključena cela soci- j ferjalistična organizacija v državi Michigan. ( Razcep je razdelil stranko v skoro dva enaka dela in j Krav težko je povedati, če pride do kakega sporazuma. | Ko se vrši prihodnja konvencija socijalistične stranke j | bo prišlo vprašanje prepira med stranko na površje, toda ( | težko je povedati, Če pride do pobotanja. Vsi mislijo, da 1 if i stane razcepljenje v socijalistični stranki trajno. *Oni, ki ^ so ostali v stranki trdijo, da so ravno tako pristaši levega , I krila, kot oni, ki so iztopili iz stranke. , Kaj so glavne razlike med "levim" in "desnim" krilom | |^socijalistični stranki? Na to odgovarja newyorška Tri- , ibuna, ki piše: $
"Levo krilo zahteva "direktno akcijo", diktatortstvo I proletarijata, opustitev vseh delavskih dogovorov z delo- j | dajalci in očiten boj Ameriški Delavski Federaciji.	t
Desno krilo pa želi, da se stranka poslužuje načel s moderne demokracije, da zboljša stanje ljudstva sploh in / delavcev v podrobnem, in da sodeluje kolikor je mogoče z ^ ' vsemi delavskimi organizacijami. Splošno povedano, des- c no krilo želi, da se socijalistično delovanje razvija v sogla- j sju z ameriškimi razmerami, računajoč z duševnim razpo- , loženjem Amerikancev, dočim želi levo krilo, da sledi politiki internacionale. Jasno pa je, da je ta borba konečno s ' upeljana edino iz vzroka* da se določi, ali prizna socializem I v Ameriki boljševizem ali ne.	(
, Upljiven socijalistični list "Call", ki izhaja v New \ Vorku, in ki se drži stranke zmernih, piše:	,
"Ruska revolucija je bila velika tragedija, in ameri-I ško "levo krilo socialistov" je smešno oponašanje ruske re- i l voluciia."	J
V istem listu piše Morris Hillquit, eden najbolj odloč- s nih braniteljev stare stranke: "Pokret levega krila je, ko- 2 likor morem jaz dognati, samo posledica razmer v Rusiji. [ L Glavni greh radikalcev je, ker so začeli revolucijo v stran- r ki na svojo roko. Vodje radikalcev ne želijo, da zboljšajo { I delavcu stanje, ampak da si pridobijo diktatorstvo nad de- t lavcem. Zato pa ustanavljajo nekakšne sovjete. In to je ža- * kstna pojava v stranki. Jasno je, dJ dokler traja razkol, da t bodejo morali socijalisti posvetiti vse svoje moči, ne zboljr r ianju delavskih razmer, ampak prepirom med seboj. Zato c je le eno zdravilo. Naj se vsaka stranka organizira in delu- r je kolikor mogoče. Stokrat boljše je, da obstoje dve stran- | ki, ki vsaka za sebe v svojem notranjem delokrogu složno \ deluje, kot da bi imeli eno stranko, ki je medseboj popolno- , ma razcepljena.	I
Kaj pa pravijo radikalci k temo. Njih glasilo "The I Revolucionary Age", ki izhaja v Bostonu, razmotciva In 1 odgovarja sledeče:	t
"Pripravimo se! Dobro. Revolucionarni socializem v t stranki sprejema izzivanje. Ako smo v manjšini, se ne bojimo ustanoviti novo stranko^jnf se ne bojimo delati tako, r kakor so delali boljševiki in špartakovci. Ameriški socia- k * lizem bo zastopan v komunistični internacionali. Mi ne pri- \ puščamo, da bo socialistična stranka v rokah zmernih." t Delavec, ki čita o tem prepiru med socijalisti, začne z misliti m pride konečno do zaključka, da je vse skupaj f pesek v oči Pod pretvezo, da se borijo za izboljšanje de- t avskega položaja, se v resnici vrši boj med raznimi socija- s ^•tičniini častihlepne*! za prvenstvo, kdo bo imel ve&o be- n gjtdodiktatorstvo, kdo bo upljival z večjim tiranizmom v k Misnki. Prav kakor v kapitalističnem sistemu se razne n Itcanke pobijajo med seboj za prvenstvo, ravno tako je tu- 1] i m pri socijaliftih. Fraze o "zatiranem delavstvu" pri soci- ti j ti istih, boljševiki h komunistih, internacionalcih b osta n , lih socijalpatrijotih, niso druzega kot borb. močnih v h
i; 4*J - .t^J V' "i''až*'*' n^r*'"" tW**- "i 'r ' 'tT*1™^ MLi	j
stranki za prvenstvo. Kdor pogleda v Rust, in dpazl tam gorje siromašnih delavcev, ki je stokrat ju jše forje kot gorje delavcev v "kapitalističnih državah ta bt hitro prišel do tega prepričanja.
V Ameriki radikalni boljševizem sploh Ima pfllike. • če bi delavci v resnici sprevideli, da jim boljtvizenj nudi s nekaj boljšega, že zdavnej bi bili vsi v njegrem taboru.
Toda nasprotno je: pod boljševiško vlado se ilavske raz-, mere stokrat poslabšajo, ker namesto^sebneivobode, za-- vlada tiranstvo voditeljev radikallzma. VsaVbi rad imel prvo besedo in nabasane žepe, vsak bi rad dil povelja in udejstvil svoje ideje. Naravna posledica tega je, da nastane zopet nezadovoljstvo v stranki, ker manj/ voditelji, ki vidijo, da njih ideje nikjer ne prodro, skuiSo ustanoviti f svoje lastne stranke.	[
Ameriški delaVec ni imel nikdar simpfij s socijalistično stranko. Socializem v Ameriki se je opržal in životaril le s pomočjo priseljencev. Nejnci so bilprvi, ki so začeli oznanjevati socializem, a za njimi so cafjali drugi narodi, ne vedoč kam gredo. Nepobitno dervo pa je tudi, da socijalistična stranka od začetka do ddes ni naredila niti najmanjšega dela za zboljšanje delavnega položaja. Kar je ameriški delavec priboril koristi, s ima zahvaliti American Federation of Labor. Zato pa nfcudno, da ameriški delavci puščajo socijalistično stranki Le z jezikom samim se položaj ne zboljša. Treba je del Ustanovili so , "Ameriško delavsko stranko", ki bo pri [rihodnjih volitvah pustila socijalistično stranko daleč zJlaj.
Borisi]
Pariz, 3. julija. Dragi Jože! Še nisem popolnoma umrl, četudi bi ne bilo nobeno čudo. Jezimo se v Parizu toliko, ida se ne bi mogli bolj, če bi celo Rep. Združenje prišlo, da razbija kot so to počenjali nekdaj v Clevelandu.
Mislim, da se v Ameriki mnogo zabavlja na delegacijo, češ, Italijanom preveč popušča. Ali resnici na ljubo moram povedati, da jugoslovanska delegacija sploh nima pri mizi velikih gospodov nobene besede. Mi kričlmb, i protestiramo, zabavljamo ali vse nič ne pomaga. Zaradi i ljubega evropskega miru in | pa zaradi tega, ker ima Italija na nogah še dva miljona vojakov, mi pa komaj štiri- ( deseti del tega, a še brez tnu-nicije, smejo .z nami delati , kar se jim zljubi. Pa da bi ] človek ne znorel! Nemci, Madiari, Rumunci, Bulgari, , Grki in Albanci tudi preži- , jo na nas, da nas okradejo. , Prišli smo do zaključka, da j je najboljše, ako se močno . organiziramo od znotraj, po < tem bo lažje .v na zunaj. V i vseh sosednih državah so i razmere še slabše kot pri ; nas, toraj Imamo upanje, da , bomo rešili, če ne danes, vsaj t v doglednem času kar je na- < še.	j
Drugače sem zdrav, a v l Parizu je vreme, da se Bogu j usmili. V*e nosi' površnike t ali ženske suknje.	j
Čujem, da se Wilson pote- 1 guje za ta "mokre". Bog mu i daj srečo, da ne umrjem 2e- i je, ako kdaj zopet pridem v i Ameriko.	1
Iskrene pozdrave vsem < skupaj vaš stari	:
Drago Marušič. 1 c.o. Jugoslav Delegation of < Peace, Rue Pressbourg, Pa- 1 ris, 'France.
Gorenje pismo je dobil g. i Joseph Zalokar.
Čatež, 8. junija. Draga se- j stra. Prejela sem tvoje pismo 1 za kar se ti iskreno zahva- 1 ljujepi. Vprašaš me kako se 1 mi je godilo zadnja leta, da, draga sestra, to ni mogoče popisati. Najprvo so mi moža ! vzeli v vojsko. Bil je tri le- ] ta neprestano na fronti, a j ni bil nobenkrat ranjen; se- ] daj je prišel domov, pa je pri nesel popolnoma belo glavo, j kakor j6 imajo stara mama. Ko je mož odšel so mi čez 4 | mesece vzeli sina Jožeta, , ki je bil dvakrat ranjen, en- , krat v roko, enkrat v nogo. i Potem so nam vzeli sina Ja- , neza, ki je bil tudi ranjen v j nogo.	<
Draga se'tra, ne veš koliko ( mora mati žalosti prestati, i kadar gredo otroci po svetu. | Vedno sem Boga prosila, ?a ( bi še toliko časa živela, da bi zvedela za sina Franceta. 4 Kako mater žalosti, ko vidi > tako mladega sina ob pro- r stost. Ko bi vedela, kako se ( nam je slabo godilo. Delatt 1 je bilo treba po dnevu in po- i noči. Neprestano sem mora- > la k vojakom pošiljati pake- 1 te, zdaj enemu, zdaj druze- « mu, dostikrat sem bila sama -lačna, pa -em prihranila, ea I
■ ' m fr i ? •
sem k vojaom poslala. Bolna sem zba, da težkih jedil ne morem Ječ prenesti, zato se pa jakcweselimo zabojev ki ste jih bslali iz Amerike.
Pobiti i Mavrov, Rošta-nov, Lenaiov, Piškur, Jerši-nov, dva lasanova, Smukov Kovač, Setec. Za špansko boleznijo ph, je umrlo veliko sami mlai in čvrsti ljudje. Z ljubeqn pozdravom tvoja sestra]
/ Antonija. To pisio je dobila Mrs. Helena fevec, 7504 St. Clair ave.
IZ STM DOMOVINE.
■ * *
i Mesed maja t. 1. (je prišel na Ogrskenidb vlade boljševizem. Na konl >ga je spravil grof Ka-roly Miael, takraittni ministrski prečistilik ogr^e republike, in sicer /amenoma. Hotel je na vsaki [tcin rešiti enotnost Ogr-tske iijner |je'qpo2nal, da se mu diplioniničrti' poti ne posreči, se je pcMUiil strašila (za entoento)
—	jsevizma, mt«k»c, ko bo en tem h videla na Ogrskem boljše izem, bo takoj pritpozna-la njcjio integriteto, samo da se zajez/ ipot boljševizmu. Zakaj nelki fce želel Karoly initegrite-to? II orel) it i, ker je domoljuben ? fe li zavrela v rojem nekdanja aacijonalnO plemenitaBflca kri ?|MoirtRa tudi, toda glalvni nagib te a'kcije je bila njegova bre/mejna častittlepnost. Naci-jomilni 8o ga namreč začasa voljne in še po polomu grozno jvretanjali kot "veleiadajnika". Ki A takemu so mu očitno grozil/ v zbornici, da ga ustrelijo (njalo pred resolucijo). Da M dokazal nacionalnim plemenit-aiin in socijalnim demokra t(iu,da nt izdaijalec, ^Ikakor so .'A nalivali, in pridobil ime rišiitelja Idtomovine, — se je po-V 'gtntl /;a integriteto dežele in predal državo . boljševikom. (Jast si je hotel cihraniti, — pa jo je agiifbi'! — in a njo zapravil blagostanje Ogrs-kem za mnoga desetletja, če ni ipogubil sa-mc>jtojno»ti Ogrske sploh.
V slavensk-am Pre^kmurju je Ip-Usevišiki prevrat začetkoma sla/bo vplival, potem pa vedno ve^je veselje budil med ljudstvom. Zakaj So « mogoče Preikmurci boljševizma radova-li) ViMakor. \ eselili fco^ le, ko so vkltli, da manjšina madjaro-nov, ki se prej ni hotela izjaviti
Juigoslavijo sedaj čaka cxl nje rešitev izpod bol(jBeviških verig. Kakk> se je razširilo srce "Jugoslovanom" (tako ianenmjejo PreLmurce jugtxsJovanskega mišljenja), ko so slišali ttiste ki «so na hmjskanje odvetnika <lr. Ciffraka in judov stirali Ju-rišcdvo pos^diko iz M)urske Sobote, takole govoriti: ,,JBog prinesi Jugoslovane, <vse njim damo, kar imamol"
Boljševizem }e v tem oziru Jqoristil Prekmurcem. Zbudil gc v njfti nardfno zavest. Skoro notl^ena odrefiba boljševiške vlade se ni v Pnelcmurju iztvedla, Prekmurci so raje tnpeli preganjanje, kakor da bi ustanovili * pt> občinah direk*orije. Najjpoglaviflnej1!« uprav* boij-ševisflce vlade —delavski sovjet
—	ne poznamo v PrAmurju. Boijseviš kih načel se je Iji**-
i * *	i	'■•a •* k. ■■."'■^SBb
pli40 «aie ljudi, jih zapirali, preganjali in rtreljalt.
Ljudstvo vse ipretipi, a boljševizma noče sprejeti. Madjatr
sko vojaštvo, ki je držalo in drži Prekmurje zasedeno, je bol^'-ševifiko, — boljševiki so hudi nekateri madjanoni (kto 20 jih je)„ katere imenoma poznamo, a kljub temu je ljudstvo ostalo nedotaknjeno.
Najlepši ddkaz tega je dvoge dejstev: 1. "Novifie", katere so boljševiki začeli izdajati, je ljudstvo oldUočno zafvmUo, čeravno so mu grozili in različne sitnosti delali. "Ni nam jih treba, ni nam jih treiba," je ljudstvo vedno odgovarjalo. Značilno je, da je tednijc ("N6vi-ne") imel za časa vojne 6aoo naročnilkov sedaj tpod boljševiki pa samo 38. Grofi m Ijiid'je so naimetali skupaj veli'kans^e zneske iv denarju za narodno stražo %olj-ševikom" (tako so imenovali z bojišč se vračajoče vojake, ki so tuintam jude pregnali) in proti Jugioslovano-m. S tem denarjem so tiskali <(,Novi-ne", seveda na našem papirju in naiših strojih, katere so zaipleni-li brez odškodnine — ter jih delili gratis,
Pa niti to ni pomagalo. Naše ljudstvo tako solvraži (boljševizem, kPa teh "Novin" sploh pogledalo ni, ampak na koščke trgalo. Kamor so prišle za razdelitev, so ostale; kaijti po nje ni prišel nifliče.
Da boljševizem nima v Prek-murjju nobenih prisltaišev, priča nadalje vstaja proti boljševikom. (Zgodovina te vstaje je sledeča: Črensotvsici zloglasni učitelj in organi&t Viljem Tkalec, 24 let star nadpor, zagrizen madjaron, ki niti s svojo materjo ni hotel nikoli slovenski govoriti, niti z župljani, — ta Tkalec je, po polomu, s puško branil posestva judov in grofov, kila jiih niso vojaki oropali. Tega mu gotovo nihče ne zameri. Ampak njegova grozodejstva, ki jih je uganjal tv Medjimurju in Prekmurju s svojimi mornarji, so averinsska. Streljal, ropal i« na različne druge načine ije mučil nedolžne. (Naravnost ubiti so ga hoteli, (posebno še, ko je izgnal Jugoslovane rz Prek-mu rja: glavni organizator pro-tiorganfzacije je Ibil on, za kar ga je vicežupan komrtata Zala imenoval "zvezdo Ogrske". Po odhodu vladnega 'komisarja Idr. Obala iz M. Sobote je <bila ta "zvezda" imenovana za "političnega poverjenika za Slovensko krajino".
>Ma*ljarski nacionalec Tkalec je postal pozneje bopevik; rp-pati se je naučil v Medjimurju; da bi /pa tudi na zunaj pokazal svoj fboly'sevislki VPuh, se je začel česati po boljševiško, to je, pustil si je rasti kar naijdaljše lase in jih počesal na levo stran glave (desne strani se boljševiki bojijo).
Vzel je ("vse naše" ) avtomobil grofa Zichyija in se vozil po Prcktmity'u gori in doli. Dnevne je imel 500 (kron plače, ki mu je bila dovoljena. Kako tudi ne! Saj ima prostalkrJbolijševik na dan 50 K. menažo in podpore za družino. Ka'ko naj bi somišljenik Tkalec, njih vod'ja, ne imel ene ničle več. Zraven tega si je hotel kdt največji 'boljše-vik še nekoliko življenje »bolj 'šati. Preskrbel si je take dokod-•ke, da je za to izvedela vlada ^ Budimpešti in je odposlala vo jake, da zgrabijo velikega bolj še vika. Tisti Tkalec, (kii je v te kupol leta lb«il tnald^arski nacigo nalec. kršč, tfo.cijalec^ socvaln demokrat in boljše vik, ije seda naenkrat postal slovenski soci alni demokrat. -Svojim vojakon je obečal, da vzame duhovni kom, grofom in j udom vsa po sestva in jih med nje porazde li, le lak ga samo rešijo.
Tkalec se zagovarja*pred via do, ker pa ta njegova timivan ja prav ne upošteva, si pomags sam na drugi način. Pridotoi s nekaj Slovencev (Prefcmuccev — razglasi "slovensko samo stoyno republiko", kattere prv diktator in predsednik <bi bi sam. Obrne se na Nemšrtoo Av strijo, odpre proti nji mejo in obrne obenem 1J0 Italijanov tei prosi pomoči. Nemci so mu ob ljubili 500 mož in strelivo. Stre tivo je ddbil, vojakov pa sam( 50 (prostovoljcev-Nemcenr) 1 nekaki častniki. Madjarsiti bolj šehrflci so gakJeloma izdali, neka
I ■	awpi alnai.
' .';.; • r •	' 'V p 'i» i : \ '•;fl ■ : ■ ;.•!
uLahek Jdenar*' a« poniga ImtmU^m v mnogih bmU&h oglasih »Jantih prodajalcih.
Kadar je denarja dovoft m intrigant! jako ^ zaposleni.
Se dobijo postarne prilike za{[denar, pa tudijmnogosleparij.
Molj«, Id niao izkuieni v denarnih stvareh bi morali biti previdni.
. Nai orad vam bo s veteQem dal sanea|jive podatke.
riDCT TRUST ^SAVINGS CO rllVjl NATIONAL BANK
247-303 EUCLID AVE.	BLIZU SQUARE
Skupno premoženje nad^ $230.000.000.
I	y
Najboljša prilika Slovenci!
se vam nudi sedaj, da pridete da svoje lastne hie. The R. P. dark Land Co. vam daje priliko da začnete s $5.00 in pridete na lahek način do svojega lastnega doma.
Ne plačujte velikih rentov tujcem, kupite si najprvo . avoj sastni lot na mala odplačila. Kakor hitro imate lot, vam družbe postavijo hišo tako, kakor sami hočete, po vaii lastni volji. Svetujemo, da tudi oni, ki že imajo svoje hiše pridejo pogledat. Kupite posestvo, lote zaradi svojih otrok, ker to bo največji spomin otrok na svoje stariše.
NE ODLAŠAJTE
sedaj, ampak pridite si ogledati to lepo zemljo, ki se prodaja sedaj po. tako nizki ceni. Reiite se večnega plačevanja renta, kupite svoj lot, postavite si hi&o in bodite svoj gospodar.
Za vse podrobnosti zveste pri
f 1	IT <	V»y
John ivovacic,
1060 EAST 61st STREET Glavni urad je:
THE R. P. CLARK LAND COMPANY
500-501 BANGOR BLDG. 94s PROSPECT AVE. Tel. Prospect 316
' -m
Napredne Slovenke,!
žt 137 SNPJ priredijo	m
27. JULIJA [
/	.. /M
na Jos. Kastelcevih farmah I
VELIKO	i
Vrtno Veselico 1
PROGRAM:	1
K
1.	Godba pod dobro znanim špehkom.	M
2.	Za moške — zbijanje lončenega za lepo darilo.	W
3.	Za ženske dirka v vrečah — najhitrejša dobi lepo	m darilo.	■
4.	Kranjska ohcet s "pork and beans".	M
5.	Poroka za lepe luštne pečlarje in pečlarke.	«
6.	Srečolov in licitacija lepega pujska.	K Cenjeno občinstvo je ie vedno bilo naklonjeno te-	M
mu društvu, s tem, da se je odzvalo kar v največjem ste-	m
vilu. Zato upamo, da ne bodete prezrli te naše priredi-	K
tve. članice so pa uljudno prosene, da prinese vsaka en	f
f dobitek k tajnici 6615 Bonna ave. ali pa k sestri predsed-	M
niči. 6iai St. Clair ave. Vabljeni so tudi vm Jakati in	■
Anice, baš v lepi prosti naravi pri mrzli pijači in dobrem	M
prigrizku »e najbolje obhaja vaš god.	1
Za dobro postreJbo jamčijo.
CLANICE DR. NAPREDNE SLOVENKE. 1
Is
Cm je skoro prišel ko snidejo zastopniki, katerim •ste poverili odgovornost svojih društev. Dek>,ki aeima vriniti ni tako težavno kakor važno, priporočati je le složnost med delegati. Uverjen sem, da so društva gledala nato, da ipoSljejo zastopnike na konvencijo, Iti so zmožni svoje na-loge in jim je blagor organizacije pri srcu. S tem imamo I zagotovljen sporazum. >
Slovenska Dobrodelna Zveza temelji na podlagi ne | -oziraje se na levo in desno. Temelj nam jasno kaže, da f ima vsak delegat-inja eno in isto moč, da se ne sme prezi-l&ati nikakih predlogov, ki so po mišljenju delegacije koris-l^i Zvezi. Večina jih sprejme ali zavrže. Priporočal bi le, ! -da niste trdovratni pri svojih nagibih, to je tista zagonet-I ka, ki zavlačuje prekoristno delo nad teden dni in radite-I ga se mnogokrat pripeti, da so važne stvari prezrte, ker t <£as poteka, na katerega smo računali, da mora biti delo > dovršeno.
Kar se tiče pravili si ie vzel glavni odbor nalogo, da vse točke spopolni, ki so bile pomanjkljive, doda točke, ki jih v pravilih ni. Upam, da bo cenjena delegacija sledila I temu delu, ker vrhovni odbor je imel v teku treh let pro-\ bleme različnih vrst, da si jih človek Se misliti ne more v tem delokrogu.	<Tl V"
S tem pa ni rečeno, da bodo pravila samo predložena i delegaciji, ki jim mora pritrditi. Vsak delegat in delegati-f Tija se ima pravico baviti s pravili, in kar bo konvencija
sklenila in odobrila, tako se bo ravnalo. 7 , Priporočila in pritožbe naj posamezna društva ma \sfojih sejah temeljito preiščejo, ali je stvar za konvencijo yPine. Mnogo zadev je, ki jih društva lahko sama rešijo, l in na konvenciji vzamejo take zadeve mnogo časa. če se f lavnamo po tem nasvetu, bo delo prikrajšano in mnogo Časa prihranjenega.
Prosil bi tuai ostale odbornike kakor delegate in de-legatinje, da se javno pokažejo v našem glasilu. Boljša je pnprava, boljše je delo, pride sporazum in bratska sloga, se poznamo med seboj.
Do svidenja pri tretji redni konvenciji S. D. Zveze.
P. Kogoj, predsednik.
IZJAVA.
Podpisani se čutimo dolžnim izjaviti, f	da nima in tudi noče imeti direktorij Sloven-
skega Narodnega Doma nobenega stika s prepiri po slovenskih časopisih, kakor tudi I • ne s posameznimi strankami v naselbini. Načelna izjava naših pravil natri ne dovoljuje vtikati se v strankarske boje.
Vse slovensko časopisje prosimo, da ne
I	Eli spravljajo naše korporacije v osebne ali čas-lf -nikarske spore. Kot direktorji moramo varo-[J. vati koristi vseh prizadetih društev in po-[/ sameznih delničarjev, ki bi vsled vmešava-w nja našega podjetja v časnikarske prepire m lahko veliko trpeli ne samo na ugledu, ampak tudi v denarju. Edino s složnim delovanjem in s sporazumom z vsemi časopisi, ki
' imajo dobro voljo, nam bo mogoče postaviti !?, dostojen Dom «a elevelandsko naselbino.
Za direktorij S. N. D.: . Dr. F. J. Kern, predsednik, Frank Cerne, podpredsednik, Ludvik Medvešek, tajnik,
II	*	John Gornik, blagajnik.
PRIPOMBA:- Govorica o detektivih, ki ?o p- prišli na Semenj dne 4. julija, je pretirana. Se na vsak semenj je prišla gledat policija, da se vrši v pravem redu in miru. Prejšna leta smo imeli v tem oziru še več sitnosti. Za-r to ne moremo sumiti, da bi jih bil kak Slo-p1 venec namenoma klical. Obžalujemo, da je prišfa taka malenkost v javnost in povzročila toliko hrupa in škode Za S.N.D.
(To je odgovor Direktorija S. N. D. na napad v listu Enakopravnosti na našega ure-I	dnika, češ, daje on poklical policijo na pri-
reditev Slov. f^ Doma. —Op. ured.)
I	Jfc	V
I	—.
! ' LJ	--' '	■
\ Dalj« a* trtfjl rtmat V
...... ............ ......... 1 1 —
i Pridružili so se mu tudi Sloven-| /pi iz pkfelice M. Scfodte. V»eh ^ skupaj je naibral do 300. ID& bi I se otresli boljševilkega jarma, Ulo nskateri Slovenci Or civilni Hble^zgrcfrtili za orožje in napadli fooJjševike, meneč, Idajim »pride Jwgoslaivija pomagat, i Tlc&lčeve sebične akcije niso poznali. Borili so se za sloveji-L slo* pravice; »njjih namen je bil t otresti se Mfladja^v in priti j'pod Jugoslavijo, — ce bi j Si pa ta ne sprejela pod Nemško Ay-| strijo, — 'ker na vsaki način ' hočejo .proč od boljševikov. Tkalec je veJed fooljsemške premoči -pobegnil v Gleirfieriberg I z ugrabljenimi milijoni; zapelj-§ ano ljudstvo je pa izročil grozo-' tam zmagovalcev. Crozno je trpek) IJiiifetvo, zlasti v zupaniji ! Zala, kjer je Tkalec rojen, mis-^ lili so, da je tam zarota. V res-( niči se nihoe iz tte župani je ni i pridružil Tkalcu, ker so ga dobro poznali.
Mtadjarska i« madjaronska . "narodna straža" je sedaj tudi Islovenska /postala . Predcmurct t so spoznali, da so Slovenci in I vsi želijo priti pod Jugoslavijo;
ne vemo pa, če ^ih ta mara. A "ftaWce prinesite, bratje Ju-i^oslovani. in mi grdmo a vami, ■s rešimo Prekm-urje!" To je |V*k> Prekimircev. Bodo-li vbo~ L# Prekmurd še dolgo čakali na
^vojo rešitev ?
Prekmurec.
Zapenili so tihotaipcu Ivanu Mallerju v Mariboru, Nagvje-tva ulica 13 — 239 k\g mattti. (100 kg slanine. 372 kg zaseke in 28 kg loja, ket je hotel to,blago vtihotapiti v Nemško A/vstrijo. Zaplenjene stvari so 'bile odane mestni aprdvi-zacijj.
Umrla je v Ljubljani ga. Jo-sjpkna »Bregant, roj. Sere. računskega nadsveitnika tktova.
N. v. m. p.!
V vojaški uniformi.
Bivša avstrijska »vzgojevalna metoda je res vcepila silen reš-<pekt pred vojaško uniformo. Vsakem« kmetu in priproste-ma človeku je bila vojaška uniforma božanstvo. Tega psiho-kagično vzgojevalnega momenta se poslužujejo ur velenjski okolici razni razbojniki, ki se dati pojavljajo.
Dne 1 a It. m. je prillo po noči k kmetu Francetu Pečnfcku v P<*?kraju pet rojaško oblečeni! mož s ipuškarni osoitio zah-te\*ayoč: ,4Čje jc sin Vai, ki mora takoj k vojakom?. Odprite vrata!" Pečecnik )im je odgovoril da nima nobenega vojaško cfJvezanega sina in da ue odpre •vrat. Raabojniki so s puškinimi kopiti šiloma odriifv Hišo, pričeli hiši streljati in izsiljevat}
niso m aadgwoljtri! Začeli so 11 prebrafkavati po hiši in od* nesli dve hrantkiični knjižici za 26oo K in 2500 K.
V	NAJEM m ds Stanovanje S sob, kopalitte, zgoraj. Vpraša to v uprav-niitvu.
NAPRODAJ le nemika harmonika, 3 vratna in trikrat uglaftena. 1234 Norwood Rd.	(88)
NAPRODAJ Jo reatavrant, ra-di odhoda iz Clevolanda. 0000 St Clair ave	(88)
FRONT SOBA ao odda v najom, kuhinja, elektrika, plin in kopaliite. Vpra-ša ae na 15704 Calcutta ave. (88)
\ DAROVI
Za Slovenski Narodni Dom v New-burgu so Varovali: Anton Peakar $20, Rev. J. J. Oman, Jak, Reanik, J. U-kan 80. cesta, J. Lekan 81. oeata, Mike Vrtek, Anton Erjavec po $10.00; Florjan Cesar, Ant. AJdoviček po $5. A. Skerl, L. Perhne po $1.00; Jos. Ozi-mek in G. Rus po 25c.; skupaj $112.50. Za ta velikodušni dar ae izreka vsem darovalcem iskrena zahvala. Nadal|e so obljubili prispevke v denarju v znesku blizu $400. sledeči: L. Cliha, L. Godec, J. Mauer, A, Kovač, F. 2elez-nikar, J. Fiiipovlč, po $25. J. Rogel, F. Snoj, F. Godec, po $15.00; Gabriel Rus, Mary Filipovič, F. Ločniškar, itd. za kar se vam izreka zahvala v upanju, da svojo dolžnost in obljubo v kratkem izpolnijo. Kakor hitro naraste svota na $15.000, bodete videli svojo stavbo ponosno se dvigati proti nebu. Le z vnemo naprej za S. N. Don\. čimprej bo narejen, tem prej bodejo nasprotniki imeli zavezane Jezike in le- ' po slovensko stavbo, katero se branijo ^ zidati in tako podpirati slovensko narodno podjetje.
Direktorij S. N. Doma.
LEPA ČEDNA SOBA se odda za enega fanta, brez hrane. Vpraftajte na 1032 E. 70th St.	(88)
DVE SOBI se oddajo v najem za 2 ali 4 fante, brez hrane. 0005 St. Clair ave. zgoraj._______(88) ;
.	DAROVI
Pri rodolubql Lauachetovi mata i se ] Je nabralo za Cankarjev spomenik na Vrhniki in sicer Je Mrs. Lauache -darovala $3j00, Frank Arhar $1.00 Fr. | Kunstel $1.00, skupaj $5.00._
VELIKA, čedna in čista soba se odda v najem, z vodo, sinkom kopali- I iče, prost vhod. Za dva fanta. Vpraiaj- 1 te na 994 E. 7flth St._(89)
NAZANILO
Naznanja ae vsem Članom, d s se go-	1
tovo udeležijo vsi seje v nedeljo, 27.	t
julija, ker imamo več važnih stvari na	j
programu. Frank Vlrant, 909 Addison	i
Rd. tajnik dr. Dosluiencev.	i
r	I
V	uredništvu "Ameriike Do- J movine" dobite knjigo "Kako i se postane ameriiki državljan", j To je edina knjiga te vrste, na i katero se lahko zanasete, da je v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo potrdila zvesina sodnija v Clevelandu in jo pri- \ poroča vsem
Slovencem. Tu I dobite vse postave o državljan- i stvu, celo ameriško ustavo, pro- j glas ameriške neodvisnosti vsa , vprašanja in odgovora, katera morate znati, če hočete postati državljan, poleg mnogo dragih ; važnih podatfcov.Cena samo *sc \
FANTJE se sprejmejo na atanovanje J in hrano. 1160 Norwood Rd. (85)
SOBA. se odda v najem za 1 fan- s ta. 5351 Standard ave._(85) !
KAJ JE Z VAŠIMI SOBAMI J
Ali nameravate dati vaSe stanovanje papirati? Ali že J veste, kdo vam to v vašo za- « dovoljnost naredi?
Nikar ne pozabite, da sem i jaz edini Slovenec, ki sem v j tej stroki izučen in diplomiran. : Anton Colaric, i Expert Paperhanger, 6034 Carry ave. suit No. 2. ____(87):
DELO DOBIJO! PREMOGARJIi
Najboljše jaa*. Plata od tone. Za po-JMirila ae obrnite na lil Soperior-av. N. W. Cleveland, O. igoraj.
POZOR! PLUMBING! «
Ako rabite' v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vaSem sta- 1 rem, dobro znanem prljate-
Geo. A. Lorentz,
6203 Superior ave.
:
Sprejemam vsakovrstna | popravila, postavljam kopa- i liSča, vsakovrstne sinke, boiler je na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste ' fornese.	<
CENK NIZKE IN DELO GARANTIRANO!
Bell Phone Htadale 5224 |
i Case Auto Repair Co. |||
ill	C? S di ■mu mm m ^mmm M e MVM^kftM lil
a tem naananjamo vsem ni Slovencem fri Hrvatom in lil Srbom, da smo o tvorni no- ||} vo podjetje sa popravljanje avtomobilov na 3855 St Clair Ave. to je ravno j nasproti 39. ulice, lli vam popravimo vse kar se tiče avtomobilov, nobeno delo ni premajhno ali preveliko. Popravljamo fendčrje, ra- Iji diatorje, zravnamo "body". Ill Vse delo je garantirano pr-ve vrste, ker s tem vam bo-demo zadovoljili Če vaš avtomobil ne dela dobro, pridite k nam, mi vam povemo vzrok in povetno koliko stane, da se popravi. Vsem onim, ki nam dajo avtomobile popraviti, damo tri mesece prosto postrežbo.
. Pridite in prepričajte se sami.
lli ANTON PODPADEC, f CARL EHLINGER.
(Wed. Fri. 85)
ČEDNA SOBA za enega ali dva fanta se odda v najem. Električna lufi in kopaliifie. Vprašajte na 1364 E. 05. St. Norwood Rd. £ez Superior. Front vrata.__(87)
PROTI VROČINI!
Otvoril sem novo KOPALI&ČE, z vročo ali hladno vodo, kakor tudi "shower baths", kakor želite. Brisače i milo20c za kopeljL 921 St. Clair ave. blizu 9. ceste.	(101)
NAPRODAJ je Overland avtomobil, leta 1010, v jako dobrem atanju. 1426 E. 45th St._(87)
POZOR ROJAKU Lepa prilika za Slovenca te nudi, katerega veseli kupiti dobro in lepo urejeno farmo. Farma obaega 80 akfov zemlje, 38 akrov poeejane zemlje z najboljšimi pridelki, drugo je pa pašnik in gozd, zraven tega vaa priprava, to je vse orodje, kar spada k farmi. Imam tudi 5 glav goveje iivine, 2 konja in štiri prasce, 150 kokoši. Prisiljen sem prodati to re* lepo farmo, ker sam ne morem obdelovati vsega. Farma ae proda po nizki ceni. Vprašajte pri Martin Poljanec, R. F. D. No. I. Huntsburg Ohio, all pozvejte za podrobnoati pri Jobn Kramar, 5301 St. Clilr »ve. (90>
NAPRODAJ je hiša, ima 9 aob škriljeva streha in furnea. Samo $4500. Vprašajte na 1017 E. 72nd Pl. (87)
MESNICA na prodaj z jako do-brim prometom, zelo pripravna za Slovenca, blizu 5«. ceate. Proda ae radi bolehnoati gospodarja. Več se izve na 1065 E. 66th St.	(90)
HUE .NAPRODAJ
Hiša za 2 družini na 68. cesti, oepa $430 ). Hiša II aob na Standard ave. cena S5500. Proda se radi odhoda na farfett. Dve hiši na 64. cesti, lot 50X150 cena $7560. Hiša z 11 sobami, na 64. cesti. Cena $6000.
Hiša z 9 sobami, na 70. cesti, cena $4200. Takoj samo $1800. Hiša na 49. cesti rent $60 na mesec, cena $5400. Takoj $1900. Hiša s 5 sobami na 45. cesti, cena $2100. Tri hiše akupaj na 68. cesti, cena samo $6200. ■■
Hiša z 8 sobami na Prosser ave. elektrika, kopališče, škriljeva streha, cena $4600. Zidana hiša na St. Clair ave. 12 sob in trgovina. Cena samo $9500. Hiša 16 sob,, na Bonna ave. rent $70 na mesec, cena $6500. Hiša na School ave. v Coilinwoodu, elektrika, dvoje kopaliič, cena $5100. Tako) •amo $1000.
Hiša s 6 sobami na Schawnee ave. vse moderno, lot 120X420, cena $66 0. Takoj samo $2000. Dve hiši na enem lotu na E. 60. ?eati, rent $67, cena je $6200. Hiša za dve družini na Spencer ave. cena $3500.
Hiša z 10 sobami na 53. ceati, velik lot, cena $5100. Hiša na E. 111. cesti, blizu Superior ave. vse v najboljšem stanju, cena $7600, zidana hiša za 2 družini na 92. ceati, cena je $8000.
Imamo še doati drugih hift naprodaj. Preaferbimo denar po 6 proc. obresti. Poizve ae na 6106 St. Clair ave. . ■ '_ (86)
POZOR!
Rojaki, tem potom ste prošeni, ako kateri ve kje ae nahaja Franc Muhifi, doma iz 2dlne vase, občina St. Peter pri Novem mestu. Naj naznani eden ali drugi glade nujne stvari tt stare-ga kraja. F. Praznik, 1245 E. 55th St. Cleveland, Ohio.	~ (87)
? ZOBJE! ^
Kadar zgubite en zob, zgubite rabo dveh. In ali veste, če zgubite dva zoba, da vam' primanjkujejo Štirje. PogreSani zob v spodnji ust niči uniči rabo zoba v gorenji ustnipi in narobe, to je velika nevarnost za vaše zdravje, kajti brez dobrih zob ne morete imeti dobrega zdravja. Jaz vam naredim pogrešane zobe;' da se počutite kot bi jih nikdar ne manjkalo.
Dr. F. L. KENNEDY,
5462 Superior ave. vogal 55. ceste.
^ Uradne^ ure ^od fj do 12.
j Semoluna* i
O. D.
; SPECIALIST ZA OČI. jj |
i SU5 ST. CLAIR AVENUE. I I	2. nadstropje.
jj Zdravilno oči in jih preiš- I I čemo.	i '
jj Preskrbimo prava očala. !
llIlIllllIIIIIITIlMlIIlP
Najboljši ekstrakt hmelja in sladi.
Doma narejeno pivo ZA MANJE KOT S CENTE STEKLENICA.
Ml prodamo dovolj hmelja in sladl, da naredite ZA fl.50 NAD 60 STEKLENIC DOBRE PIVE.
Po naših priproatih navodilih dobite pripravo kot aamaške, kapice, gumijevo cev in atopperje po eeni na debelo.
Home Brew Supply Co.
1105 WALMUT AVE. blizu E. 9th St. Zastopniki ae iščejo. Prospect 2768 Tudi v grocerijah in lekarnah.
♦♦♦♦♦♦HMMMMII I I M >t44
Dr. S. Hollander, I
ii zobozdravnik jj
'ErHR
< ► <1
:: 1355E.554St.?af.StGiiir:: j; Vstopu 55. cesti sad lekarno ;:
Ure od 9. %iutr«y ;;	do 8. zvečer.	;!
•m^—mmmmmmmmmmm
;; Zaprto ob sredah pop. j I tudi v nedeljo zjutraj.
. i———i. ■■ ■■ i
PODPIRAJTE DOMAČINA.
Spodaj podpisani Jugoslovan ae priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo iz-vriujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega človeka, ki vam pošteno postreže.
NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair ave.
Tel. Princeton 1173 W.
EN MILIJON ZASTONJ.
Tri dnevno zdravilo z
LAXCAR1N
Onim, ki trpijo na zaprtju, diapep-siji, kislem 2elodcu, neredih v obia-tih je Laxcarin dragoceno zdravilo za slabe živce, zgubljeno iivahnoat, moč in energijo, glavobol, brezapa> nje, nefiiato kri, splošno slaboat, ne* vraatenijo.
Pošljite 10c v znamkah za stroške zavijanja In poštnino.
LAX AL MEDICINES COMPANY Laxal Bldf- Dept. 18
435— 4th Avenue, Pittsburg, Pa.
^ POZOR!
Ako hočete kupiti ali prodati hišo ali zemljišče, oglasite se pri
Jakob Tisovec, Ako potrebujete odvetnika,/da se pogovorite v slovenskem jeziku, oglasite se pri Harry F. Glick, odvetnik.
Jakob Tisovec 1366 Marquette Rd. nasproti Lake Shore Banke.— Cen-tral 6026 L._(105)
LIBERTY. BONDI Mi jih kupujemo in prodajamo za gotov denar po tržnih cenah. S. T. Bom Ca Posredovalci « držav, dovoljenjem. Mi kupujemo tudi deloma plačane bonde in vojno hranilne znamke. 816 American Trust Bldg. 8. nadstropja.	j Odprte zvetar de 8. ure. <x85)1
POZOB Naprodaj je hiša v jako lepem kraja slovenske naselbine, za dve družine. Škriljeva atreha, v kleti vse moderno ta pranfe. elektrika la plia, garaža, velik llev, lot 40X150. Prods ae poceni. Vprašajte v uredništvu. (88) .... i« ■ -' t „» , ,
avtomobil! mStela 1818, a?JS*'V
|| • " "	«i rXSBSBSSS^^Smi
H
H	i - - • ••	ii
Lake Shore Banking I & Trust Co. H
ST. CLAIR AVE. VOCAL 55. CESTE
Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljate? je jamčena. Prodajamo iifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite za na« aljne informacije slovensko ali hrvatsko.
J. B. MIHALJEVIČ, upravitelj inozemskega oddelka.
i—r 9
Imejte s-Voj urad htaden
z eleKtričnim pihalniKpm
*
Slabo gospodarstvo je, če vam vroče vreme ovira delo v vašem uradu. Nihče ne mote opravljati dobro delo, če kaie termometer blizu sto stopinj.
Električni pihalnik ohrani vai urad hladen skozi celo poletje, Hladne sapice bodejo povzročile, da delate udobno celo v najbolj vročih dnevih.
BJektrični pihaloiki se prodajajo v vseh električnih prodajalnah, razae pere in cene. Umestno je za vas, da naročite danes.
THE ILLUMINATING CO.
ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE
'	I
^	=sac	■ 11 ■ ,	as
SO ODPRTE. ,
' . ^Jiifpgplp
Vi lahko poiiljate sedaj denar direktno svojim pri- ^ jateljem jn sorodnikom v Jugoslaviji skozi naš tujezem- ' ski oddelek, na £. 79th St. in St Clair Ave. Temu uradu načeljuje M. C. PETRICH, bivši uradnik državljanske ' sodni je. On se pomeni z vami v vašem jeziku.1 INFORMACIJE O POTNIH LISTIH Mr. Petrich bo zveseljem dal vam informaeje o pot- < L nih listih brezplačno.	<
\ The Garfield Savings lank :
►	^	ST. CLAIR AVE. IN E. 79th ST.
r Uradne ure so ob torkih in četrtkih od 9. uri zjutraj do ' P 3. popoldne in v soboto zvečer od 6. do S. ure. '
I Vabilo na VelFU
>	—■
►	KATEREGA PRIREDI	<
E DR. SV. ANE,
►	itev. 150 K. S. K. J.
I ob priliki blagoslovljenja novega društvenega •
I	BANDERA.	;
[ DNE 27. JULUA, 1919.
\	PROGRAM
TdeftO OB I. URI POPOLDNE	\
naj se zberejo društva v M. Plutovi dvorani, kjer zbrana	^
društva odkorakajo v cerkev. Po blago«lovljenju novega	J
band era odkorakajo društva in udeleženci iz cerkve po	<
Union Ave. na Mr. GRAWUNDE PROSTORE, kjer	<
se vrši piknik.	<
Spored korakanja:	i
x. Godba pod vodstvom Frank Melichar.	1
a. Uniformirano društvo sv. Antona Padovanskega. J 1 3. Društvo sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ.
4.	Društvo "Mir", št. 10. SDZ.
5.	Društvo sv. Ane, št. 150 KSKJ.
, Pozdrav predsednice dr. sv. Ane, sprejem društev,
pozdrav prve družice Agnes Bobnar, poje slovensko pev-	\
sko društvo "ZVON", pozdrav druge družice Doroteje	4 Pucel.
Lepo darilo je pripravljeno za društvo. Vri&l se bo *	*
tudi srečolov, licitacija za m dobrote tega svata, goske,	\
purmane, kokoši, petelini. Za žejne in lačne bo obilno	i
preskrbljeno. Za obilno udele&o vabimo vse prijatelje	i
; in znance, stare in mlade, daleč in blizu, sploh vse "kar	*
HANS IZ ISLANDA
ROMAN
spisal victor hugo,......za "a. d." priredil p.
"Hej," ponavlja rabelj, "ali vam ime stražnika v Trondhjemu v resnici ni znano? Ali pa vas je vaša lasulja naredila gluhega, da ne sliSite vprašanj, na katera bi morali odgovarjati?"
"Da, gluh sem nekoliko, gospod rabelj," konečno za-jeclja Spiagudry, toda povem vam, prisegam vam, da mi ime stražnika mrtvašnice ni znano."
'He, neznano, kaj?" se o-glasi se zdaj dozdevni menih s strašnim glasom. "Mož vi krivo prisegate, Ce to trdite. Ali ril res, da se imenuje stražnik mrtvašnice v Trondhjemu Benignus Spiagudry?
"Oj groza, to je moje ime! ! Moje ime!" zakliče prestrašeni stari mož;
Rabelj pa se na ves glas j zasmeje.	i
"Kdo trdi,da je to vaše imel Mi govorimo o pasjem j stražniku v mrtvašnici, ne pa i od vas. Vraga, ta učeni Ca- 1 rovnik se pa res ničesar ne boji, Kaj pa če je njegov s strah upravičen in ima kos- < mato vest? Ha, kak smeh bi imeli, ko bi obešali stare kos- I ti! Torej, častiti doktor," : pristavi rabelj, ki je bil silno i vesel radi strahu, ki se je pojavljal na celem telesu Spia- i gudrya, "vi v resnici ne poznate Benigna Spiagu- j drya?"
"Nikakor ne, mojster," i odvrne stražnik mrtvašnice, i ki se je že neekoliko pomi- j ril, ker je videl, da ga nihče < ne pozna, torej mu ne preti < nevarnost. "Zagotavljam vas, da ga še nikdar videl nisem, < kako naj ga torej poznam? i In ker je dotični človek tako < nesrečen, da vam ne ugaja, ! tedaj mi je v resnici žal ker 1 g« ne poznam kajti rad bi < vam storil uslugo in bi ga vajn natančneje opisal."
"In ti, brat puščavnik," i reče rabelj Orugix — "Zdi i se mi, da je tebi znan ta člo- < vek?"
"Da, res je," odvrne puš- i čavnik, "kot sem čul in koli- i kor sam vem, je on visoke < postave, precej suhljat, jako plešast — "
Spiagudry, katerega je to pripovedovanje in opisovanje znova spravilo v velik i strah, si hitro začne' popravljati svojo lasuljo.
"Spiagudry ima," nadalju- > je puščavnik z nekakim zadovoljstvom, "dolge roke, < kakor tat, ki ni videl potnika I Že cel teden, roke, ki so precej nazaj pomaknjene — " 1 Spiagudry se kolikor mo- \ goče ravno vsede na "vojem ; .. Stolu.	'	1
"Toda kljub temu bi ga marsikdo smatral za mrliča, katerim je bil postavljen za 1 čuvaja, da nima tako ostrih, < prodirajočih očij."
Spiagudry se udari z roko ; po glavi.	i
"Hvala lepa, častiti oče," i pripomni rabelj. "Spoznal bom starega žiaa, kadarkoli i mi pride na pot."	<
Spiagudry, ki je bil izvrs- i ten kristijan, je bil jako ne- j voljen radi te pripombe, da < nečuvene razžalitve, in dasi je bil v velikem strahu, da se ( ne izda, pa si ni mogel poma- c gati, da ne bi vzkliknil: "Kaj, s žid, mojster?"	\
Potem pa hitro potegne I jezik za zobe, t strahu, da ni i j mogoče kaj preveč povedal.
"Naj bo kar hoče, Žid ali c pogan,v*eeno je, če je resni- r ca, kar pripovedujeejo ljudje, a da je s hudičem v zvezi."
"Tudi jaz bi vrjel to prav- \ ljico," pripomni zdajci navi- i dežni puščavnik s precej ve- i selim nasmehom, "toda mo- I goče ni, kajti Spiagudry je < prevelik bojazljivec, da bi le i mislil na hudiča, kaj šele, da i bi občeval z njim. Toda kako h £jiai on sklepa ooeodBe s sa-
K: v	I
tanom? On je ravno tako strahopeten kot je pretkan. Kadar ga. strah prevzame, tedaj pozabi na samega sebe, in neve ali je Spiagudry ali ne.
Puščavnik je govoril počasi, razločno, povdarjajoč vsako besedo namenoma, in ravno ta počasna govorica je podajala veliko moč njegovim besedam.
"Včasih sam na sebe pozabi," ponavlja Spiagudry nehote.
"Pes naj povoha slabega moža, ki je bojazljivec poleg tega," reče rabelj, "kajti v tem slučaju niti vreden ni, da bi ga preganjali ali sovražili. Mi se borimo s kačo, toda kuščarja pogazimo z nogo."
Spiagudry dobi toliko poguma,, da zine nekaj* besed v svojo lastno obrambo.
"Toda, gospodje, ali ste prepričani, da uradnik o katerem govorite je v resnici vse to, kar pripovedujete? Ali je njegov značaj tako slab, da se ga lahko nekaznovano povsod opravlja?"
"Njegov značaj!" ponavlja puščavnik, "on je na najslabšem glasu, kar poznam moških oseb v tej okolici."
Benignui je zopet postal 'moker na čelu od strahu. Prezre meniha in se obrne proti rablju.
"Moj8ter, kaj ste vi napačnega našli pri njem? Zdi se mi, da ga vi ravno tako poznate in sovražite kot naš častiti puščavnik v naši sredini." ,
"Prav imate, starec, brez dvoma je, da ga dobro poznam. Njegov poklic je skoro enak, in pfepnčan sem, da je Spiagudry se mnogokrat vtikal v moje poale in mi škodoval kolikor je mogel."
"Oh, mojster, nikar ne vr-jemite vsega! Ce je mogoče napram vam, škodoželjen ali vam dela škodo, je mogoče le raditega, ker vas še nikdar ni videl, niti mu ni znano, da imate tako krasno ženo in tri tako ljubeznive otroke, kaj šele, da ob nevihti tujce gostoljubno sprejemate pod svojo streho! Če bi ta Spiagudry kdaj okusil vašo gostoljubnost, kakor sem jo jaz, tedaj sem prepričan, da vam ne bi nikdar skušal Škodovati pri vašem opravilu."
Komaj je Spiagudry končal svoj važni zagovor svoje lastne osebe, ko se dvigne rabljeva žena, ki je dosedaj ves čas molčala, in reče z ostrim, kričečim glasom: "Je zik gada ni nikdar tako strupen in nevaren kot tedaj, kadar je namazan z medom."
Potem se pa ženska zopet vsede na svojo mesto ter nadaljuje s svojim opravilom — spirala je namreč kri od železnih* klešč, katere je potreboval rabelj pri mučenju svojih jetnikov.
"Ženska je prav gotovo neumna," misli nekdajni mrt vaški stražar, ki nikakor ni mogel pogoditi, kaj pravzaprav rabljeva žena misli s svojo opombo.
"He, Becky ima prav, moj dobri prerok," vzklikne zdajci rabelj. "če boš tega Spi-agudrya še nekaj časa zagovarjal, tedaj bom pričel misliti, da imaš ti v resnici gadji jezik!"
"Bog mi oprosti, mojster!" odvrne Spiagudry. "Za vse na svetu ne bi zagovarjal Spi agudrya."
"Dobro torej. Ti ne veš kako zelo nesramen je on. Ali vrjameš, da se je lopc|v tako daleč razkoračil in je nekoč trdil, da ima on pravico do Hansa iz Islanda? On trdi, da ko bo Hans iz Islanda ubit ali sicer mrtev, da po
h® ,r*|M®i' m	nimam |
I	> .
,	4	S	*	f
mtmmmmmmmmmm^mmm^mmmm
i pravice obesiti tega lopova." . "Hans iz Islanda?" vzklik-, ne dozdevni puščavnik. .
"Da, prav njega! Ali vam i je mogoče znan slavni pute-puh ?
"Da," odvrne puščavnik.
"Ali ste že kdaj slišali pre-> govor, da vsak tat je lastni-! na rablja? |n kaj trdi ta pro-kleti Spiagudry ? On je šel k državnim oblastem in prosil, da se razpiše nagrada na glavo Hansa iz Islanda. Kakšna predrznost! Kako si more mrliški stražnik lastiti truplo tega razvpitega roparja?"
"Nesramnost je v resnici mojster Orugix, kdorkoli
oporeka vaši pravici do Han-'»»
sa.
Te besede so bile spremljane s škodoželjnim smehom, ki je našemu Spiagudryu pretresel vse kosti.
"In sicer bi se ne zmenil za Han*a," nadaljuje rabelj, obrnjen proti puščavniku, toda Hans je znamenita oseba. "Če se po deželi naznani, da sem jaz oni Človek, ki je obesil Hansa in tako oprostil ljudi strahu, tedaj se bo moja slava raznesla na v*e kraje, inprišel bom do zasluženega mesta, katero sem zgubil tedaj, ko so mi prepovedali obesiti Schumacker-ja"
"Tako je, mojster Nyc-hol."
"Da, brat menih, na dan ko bo Hansa iz Islanda aretiran, prosim vas, da me obiščete v moji hiši. Zaklati hočem pitanega prešiča v proslavo moje bodoče slave in Sreče."
I "Da, rad bom prišel," odvrne dozdevni menih, ki ni bil nihče drugi kot Hans iz Islanda preoblečen, "toda kdo more garantirati, da bom jaz isti dan še živ? Toda, prej ste omenili, da je Spiagudry prosil, da *e razpiše nagrada na glavo Hansovo. . Ali je resnica?"
Ta glas se je zdel Spiagudryu enako kakor se zdi ptici pevki oko krastače. Drh-. tel je po celem telesu. . "Gospodje", se oglasi Spi-! agudry, "zakaj bi tako hitro sodili Spiagudrya. Mogoče - pa ni resnica, mogoče je kdo nalašč razširil govorico, da škoduje Spiagudryu in mu . nakoplje jezo Hansa na glavo."
"Kaj,lažejo ljudje?" zakriči i Orugix. "Sam na svoje oči ! sem se prepričal, da je resnica. Mestna zbornica je do-; bila prošnjo, podpisano po i mrliškem pazniku v Spadge-, stu. Mestni svetovalci v Trondhjemu so mi pripovedovali o tem. Sedaj čakajo samo še odločbe generalnega guvernerja, ki bo razsodil"
Očitno je bilo torej, da je bil rabelj tako dobro o vsem poučen, da se Spiagudry ni drznil več zagovarjati, ker se je bal, da pride še kaj hujšega na dan. Zadovoljil *e je torej s tem,- da je natihem preklinjal rablja in Hansa, toda kdo bi popisal njegov strah, ko je zaslišal puščav-nika, ki je bil nekaj časa ves zatopljen' v misli, nenadoma vzklikniti: "Mojster Nychol, kakšna kazen zadene onega, ki onečasti mrtva trupla?"
Te be"ede so tako strahovito upljivale na mojstra Spiagudrya, kot bi mu kdo lase in brado hkrati spulil iz kože. Ves tresoč je čakal, kaj odgovori rabelj Orugix, ki je medtem nastavil vrč k ustom in požiral pivo v dolgih požirkih.
"To je odvisno od dejstva, kako je bilo truplo onečaš-Čeno," odvrne rabelj ne da bi se mnogo brigal za vpra-
"isecimo, da je kdo mrtvega z nožem rezal?" vprašuje
RJ	f
I PUPo*tefcf. beseph si /e Spiagudry tinsel tako, da je grd-zllo vsak čas njegovo truplo razpasti na Stotine kosov. Bal se je; da ca bo nesrečni menih izdal celi zbrani družbi.
"V nekdajnih časih," odvrne Orugix, "so takega zločinca živega zakopali "kupaj s truplom, katerega je one-častiL"
"In kakšna je kazen danes?"
"Ah, danes je kazen veliko milejša."
"Milejša!" vzdihne Spiagudry, ki se je komaj drznil dihati.
"Da," odvrne rabelj z zadovoljnim in brezbrižnim glasom umetnika, ki dobro razume svoj doselj; "danes pravi postava, da ®e mora takega človeka najprvo nazna-movati z razbeljenim železom. Vtisnite se mu mora črka S v meso, in sicer na levi nogi."
In potem ?" se vmeša zdajci v pogovor nekdajni stražnik mrtvašnice, ki je kar umi ral strahu, ko je pomislil samo na prvi del kazni.
"Potem," odgovarja rabelj, "potem ga pa enostavno obesijo.'
"Milost!" zakliče Spiagudry, "obesijo ga?"
"Hej, kaj pa je z vami!" zakliče rabelj napram Spiagudryu, "gledate me, kakor gleda žrtev vislice."
"Me jako veseli," pristavi zdajci puščavnik, "da so ljudje v današnjih časih postali bolj usmiljeni."
Medtem se je nevihta zunaj potolažila, dež je nehal padati, in iz daljine se je lahko čili zamolkel odmev lovskega POga.
"Nychol," reče zdajci rabljeva žena, "možje postave iščejo nekega zločinca. To trobentanje prihaja od kraljevih strelcev."
Trobentanje kraljevih strelcev!" ponavljajo go®tje, dočim se i Spiagudryu stemni pred očmi.
In komaj so izustili zadnje besede, ko se začuje močno trkanje na vratih.
Trinajsto poglavje.
Mesto Loevig je precej obširno mesto in se nahaja na severni strani Trondhjem-skega fjorda. Cela vrsta nizkega hribovja ga čuva od severne strani. Hribovje obstoji večinoma iz samih ska-lin, le redkokje se pojavi majhna zelena ruša, da pokrije kot mozaik horizont. Mestno samo nudi jako žalosten pogled. Tu vidite ribiške kabine, delane z res-ja in korenin, majhne kolibe, zmetane skupaj s prsti in kamenja, kjer bolehni premo-gar preživi kratke dneve večera svojega življenja od bornih prihrankov, ki so mu ostali in tako na starost prvič v življenju uživa radost sol-čnih žarkov. Tupatam se nahaja kaka koča, namenjena lovcem, ki so pokrili te koče s slamo in obesili po stenah v notranjosti raznovrstne kože divjih živali. Na glavnem trgu v mestu se nahajajo "a-mo še ostanki ogromnega stolpa kjer je stala nekdaj ogromna trdnjava, postavljena od Horde, imetnitnega strelca, ki je bil gospodar v Loevigu in tovariš" v orožju pagan'kega kralja Halfdana. V tem stolpu je leta 1698 stanoval mestni župan, ki bi imel gotovo najboljše stano-vanjev mestu, da ni srebrna štorklja se vselila vsako poletje na vrh cerkvenega stolpa, prav kot dragocen biser na visoki mandarinski kapi.
Zjutraj istega dneva, ko jc Ordener dospel v Trondh-jem, se je izkrcala neka druga oseba, tuai inkognito, v Loevigu. Njegova pozlačena nosilnica, dasi ni imela .nobenih grBov naslikanih, njegovi štirje lakaji, ki so bili oboroženi od pet do glave, vse to je nemudoma vzbudilo splošno zanimanje, povzročilo splošne govorice v mestu. Gospodar gostilne pri "Zlatem galebu", kjer se je nepo^ znani tujec ustavil za prenočišče, je še povečal skrivnost
>
(ki je obdajala tujca s tem, da je na i vsako radovedno Vprašanje odgovarjal: "Ne vem", in vsem se je zdelo, da je hotel reči: "Vse vem, toda ne povem ničesar." Moč' ni lakaji so bili mutasti kot ribe in temnega pogleda kot rudar v rudniku.
Mestni župan se je zaprl v svojem stolpu in Čakal z velikim dostojanstvom, da ga skrivnostni tujec prvi obišče, toda kako so bili prebivalci mesta pre*enečenl, ko so vide li župana, da je dvakrat šel v gostilno pri "Zlatem galebu , zaman, ne da bi kaj opravil, in da je proti večeru čakal prfcd mestnimi vrati ter se oziral na okno v prvem nad stropju, kjer je tujec sedel. Najbrž je župan spremenil svoje misli in zalezoval tujca ter tako pozabil na syoje dostojanstvo in čakal, kdaj se tujcu lahko pokloni. Ljudje so sklepali iz tega, da je skrivnostni tujec razodel županu, kdo je. Toda motili so se. Tujec je poslal k županu svojega poslanca, ki se je oglasil v županovem uradu, da podpiše župan njegov potni list. Župan je pri tem opazil na zelenem pečatu dve prekrižani roki, ki ste držali hermelinov plašč, na vrhu katerega se je nahajala grofov*ka krona na grbu, ki je nosil ovratno verižico najvišjih redov, Slonovega in Danebrog. To je zadostovalo županu, ki je silno želel, da dobi od lord kanclerja mesto velikega župana v Trondhjemu. Toda zaman se-je župan približeval velikemu tujcu. Izjavil se je, da ne želi nikogar sprejeti v svojo sobo.
Bilo je drugega dne proti večeru, odkar 8e je skrivnostni tujec mudil v Loevigu, ko je stopil krčmar v sobo tujca in z globokim poklo-nom naznanil, da poslanec, katerega je njegova milost pričakovala, je dospel.
"Izvrstno", odvrne njegova milost. "Pripeljite ga sem!"
Trenutek pozneje stopi v sobo poslanec, potem ko . skrbno z^prl vrata za seboj, se poklonil skoro do tal tujcu, ki se je napol obrnil proti njemu in ponižno čakal, dokler se mogočnemu gospodu zljubi, da ga ogovori.
"pričakoval 8em vas danes zjutraj", reče tujec, "kaj vas je zadrževalo na potu ?"
"Interesi vaše milosti, grof; saj vam je znano, da nimam drugih misli kot kako vam morem pos-treči."
"Kako je ElfegiH Kako je s Frederikom?"
"Oba sta zdrava."
"Dobro, dobro", ga prekine mojster. "Ali nimaš drugih intereBantnih novic za mene? Kaj je novega v Trondhjemu?"
"Ničesar, razven da je prišel včeraj tja baron Tnor-wick Ordener, podkraljevi sin."
"Da, znano mi je, da se je hotel posvetovati s starim Mekleburžanom, generalom Levinom, glede bližnje poroke. Ali ti je mogoče znan uspeh njegovega pogovora s starim generalom?"
"Danes opoldne, ko sem jaz zapustil Trondhjem, Ordener še ni videl starega generala."
"Kaj! In prišel je y mesto sinoči? Čudim se, Musde-mon. Ali je Ordener mogoče govoril z grofico, mojo soprogo?"
"Tudi ne, gospod".
"Ali si ga videl?"
"Nisem, plemeniti mojster sicer pa mi je nepoznana njegova oseba."
"Toda, če ga nihče ni videl, kako moreš potem trditi da se nahaja v Trondhjemu."
"Tako mi je povedal njegov služabnik, na katerega sem včeraj naletel v guverner jevi palači."
"Toda on — Ordener — kam je odšel?"
"Njegov sluga mi je povedal, da kakor hitro je dospel v Trondhjem, se je nemudo-
hoteTte1 v SjavoMSb£
ffKBL. ,4 a?!?; -
I, kal .mrtvašnico.'
0
Žarek nevolje *e posvet y e kanclerjevih očeh. j n a "Podal seje vMunkbolml
-	V zapor kjer se nahaja Schu mackerl Ali govoriš resnico,
t aH
si prepričan o tem? Ha, t neprestano sem bil prepričan da je stari pošteni Levin iz-v dajalec. V Munkholm! Kaj
-	neki ga vleče tja? Mogoče je a šel tudi k Schumackerju po s, nasvete? Ali je —?"
1	"Plemeniti lord," ga prekine Musdemon, "nikakor
il
ni ugotovljeno, da je Orde-ner v resnici šel tja." j ' "Kaj! Kaj pa govoriš poli tem! Ali se hočeš morda ša-r liti z menoj-?" d "Oprostite mi, vaša mi-[. lost! Jaz sem samo ponovil il besede, katere je spregovoril
-	služabnik Ordenerja. Toda e gospod Frederik, vaš sin, ki j je bil
včeraj v službi v trd-
-	njavi Munkholm, pravi da ni e videl barona Ordenerja."
il "To ni noben dokaz! Moj i sin n epozna sina podkralja.
-	Ordener je lahko prišel v tr-e dnjavo preoblečen."
-	i 'Da, gospod, toda Mr. v Friderik trdi, da sploh niko-i gar ni videl."
i Grof se je pomiril, e "To se glaBi drugače. Ali a je moj sin v resnici tako re-a kel?"
i "Zagotovil me je o tem trl-
-	krat na prav poseben način, i In zdi se mi, da so interesi
-	gospoda Friderika enaki va-l, šim v tem slučaju, toraj ne a bo govoril neresnice."
v To ponovno zatrdilo je po-e mirilo grofa popolnoma.
"Ah!" reče, "sedaj razu-b meq). Ko je baron Ordener a prišel v Trondhjem, se mu je najbrž zahotelo, da gre s i čolnom vozarit po fjordu, in
-	njegov sluga je menij, da je i, sjosjDod namenjen v Munk-3 holm trdnjavo. Sicer pa če _ premislim celo stvar, zakaj ;f naj bi hodil Ordener v Munk t holm? Bil sem v resnici nespameten, da se kaj tacega mislil. In dejstvo, da moj
a bodoči zet ni obiskal starega Levin a dokazuje, da mla-v denič nima toliko ljubezni do njega kot sem si mislil, j Težko vam bo vrjeti, moj 1 dragi Musdemon," pristavi grof, "toda res je, da se mi je I dozdevalo, da je Ordener ža-l ljubljen v Schumackerjevo hčer, Ethel, raditega sem ta-s koj bil "prepričan, da je ho-s dil Ordener po ljubezenskih potih, ko sem slišal, da se je [ podal v Munkholm. Toda, I hvala Bogu, Ordener ni tak i norec kot sem mislil. Sedaj . pa dragi Musdemon, mi razloži, koliko uspeha je imel e moj sin Friderik z mlado hčerjo -Schumackerja?"
Dalje prihodnjič.
TPEČE ŽENSKE.
š
c Potrebujejo zdravila, ki v pomaga naravi povrniti pravo delovanje njin slabega si-. stema, da jim prinese novo življenje, živahnost in zdra-j v je. Tu je naš nasvet trpečim ženska: Vzemite Severov re-e gulator (Severas Regulator) 1 in prejmite dobrote tega , zdravila. To je pravi prijatelj » vseh trpečih žensk v slučaju ! bolehnosti. Cena $1.25 in 5 a centov davka, po vseh lekarnah. F. Severa Co. Cedar ! Rapids la.
" IME SE 4 ali 5 lepih sob s kopa-
-	I iščem za malo družino, spodaj. Najra« jc med 60. in 65. cesto, med Superior ave. in St. Ciair ave. Vprtia se na 1030 E. 64th St.	(87)
3 —---;-
Dr. J. V. f
:zupnik,:
SLOVENSKI
i i, ZOBOZDRAVNIK,'!
, , 6127 St Ciair Ava. < !
1 ' Knansovo poslopje nad Grdi-p	novo trgovino.
j , NajMfe^aoboadrav- 1 '
i	klh cenah.	,
■ ^ ^
9f ^^ i«»pkiB»p»htfi»fcirtl. r
T IfOfr (T* 'i /Tki/n) ržfTmn 'I r
®f mw&
■RpJ	nepvekosljiv.
B^Vl	Pulte na mak
■ \1	SIDRO.
V . 1\	Po vseh lekarnah
W	35o in 66« aH pa
P ^	pilite na P. AO. aiCHTEa * OCX.
MS »0 Broadway, Nn* York
I (	'||	1 1 j'^'^l
I FRANK I WAHCICH
Slovenska trgovina
Z ŽENSKIM BLAGOM IN OPRAVO.
746 E. 152nd St v Collinwoodu,
DRUŠTVO SV. ANTONA, PADOVANSKEGA, fi St. 13#C. K. of O. f'l
Ima sejo vsako 4. nedeljo ob 2. popoldne v stari šoli sv. Vida. Predsednik: Anton Skulj, 1139 E. 74 St. Podpredsednik: Jos. Glavich 6210 Shade ave. Zapisnikar: Anthony Skulj, 1139 E. 74th St. Finančni tajnik: Josip Perko, 828 E. 76 St. Blagajnik J. Odrine, 6026 Glass a.
Bolniška podpora $5.00 na teden; posmrtnina $500.00r $1000, in $2000.
Sprejemajo se praktični katoličani, društvo si je omi-slilo tudi uniformo. (Fri)
FRANK RUSS, Javni notar 6104 St. Clair ave.
Izdelujem vsa notarska opra-
-	vila v slovenskem in angleSkem t jeziku, tudi v zadevi odikodni-
ne sem vedno pripravljen vse t potrebno ukreniti. Ako potrebu- i
-	jete tolmača za razne zadeve ' na sodniji, sem pripravljen po i vaši lelji narediti.	(Fri)
^iiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiitiiHiniiiniiuini^ 1
1 "AMERIŠKA DOMOVI- | I v JUGOSLAVIJO. I
i-g
5 Cenjenim Slovencem pri- |
S poročamo, da naročijo naš |
I list za svoje sorodnike in S prijatelje v domovini. Po- § sebno tisti, ki imate' tam s
■ sorodnike in prijatelje, ki g so bili že kdaj v Ameriki. | Nič druzega jih ne bo ta- K g ko razveselilo kot čitati | I novice o gibanju Sloven- s I cev v Ameriki. Razveselite | E svoje domače s tem, da jim 1
I" naročite naš list, ki se je 1 vseskozi potegoval za svo- 1 S bodno Jugoslavijo. Cena § s listu za staro domovino je: | = $4.00 za celo leto, $2.25 za E I pol leta, $1.25 za tri mese- | = ce. Mi garantiramo, da do- S = bijo naročniki točno in §j 1 najhitreje list. .TiHiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimil
*" * m	.j. 1 ^
mmii *
PREMOG ARJI.
Hazel Premogovnik, v mestu Canon-sburg, Pa, s 15.000 prebivalcev in s«- i mo 29 milj od PHtaburga, potrebuje ^ takoj 100 nakladalcev. Mnogo SlovafeHf cev je v tem mestu. Potrebuie saneslji. 1 ve moie, ki hočejo stalno deio. Neb«) 1 iobrih hiš s 4 ali 5 sobami ja za r ijem po $7 $9 na mesec. Vzemite Panhandle vlak do Canonsburga ali Washington Street karo, kfgre iz Pittsburga vsako i uro. Izstopite na Ashland and Pike St. Vprašajte za Richard Wilson, formal* premogovnika.
HAZEL MINE,
Canonsburg, Pa.
POZOR ROJAKI!
Naznanim vsem Slovencem, da strižemo v naši mo* derni brivnici z. električnim strojem lase. Nadalje imamo fino sredstvo proti prah-Ijaju (Dandruff) in izpadanju las. Ne zamudite te prilike. Sedaj je čas, da si prihranite in ohranite vaše lase.
Prodajam tudi raznovrstne ne-alkoholne pijače, tobak, cigarete, cigare. Cigare prej 15c. sedaj 10c. Se pri-^^a ^j^jil^jn otjislc
is
i <ouis Lipanie.
Tclcfoiiskl	T Cleveland Telephone Co. da je lahko nadalje- D
vala z dabro telefonsko službo clevelandskimpre ^jgjg^biialcem, kljub poskusu uprizoriti štrajk v njih
30 VSI	Clevelandčani odobravajo dejstvo, da je kompa-
# nija poslovala tekom nesporazuma, čut ljudstva
- organizirani * M dober in nam je pomagaL Občinstvo bi bilo |||
O	# tudi potrpežljivo z nami, če bi bili prisiljeni neko- |
liko odnehati. Toda prestali smo skušnjo z uspe-
--hom. Veseli nas, ker smo občinstvu lahko povrnili ||
naklonjenost in generoziteto z dobro službo, ne
•	/	samo z "lepa hvala".
Um so	1
#1#	To je raditega, ker je armada telefonskih usluž-
tO StOinll	bencev trainirana armada in lojalna. Vsega sku-
paj je bilo na stavki kakih 20 procentov ushžben-
lami z a m' up^vanih ^zuna^ ^^ ^ ^
odgovornost na ostalih 80 procentov, toda ska-
I CAnA	zali so se. Dali so Oevelandu, kar je od njih priča-
oCUC*	koval-Dobro službo
Cleveland jimje dolžan zahvalo, in to naznanja- | mo, da občinstvo ve, da smo našim uslužbencem I hvaležni. Mi tudi naznanjamo, da so naši uslužbenci organizirani, da imajo popolnoma vse osebne pravice, da so zadovoljni in srečni, da se vladajo tako kakor sami hočejo in želi jo. Ustanovili so med seboj demokracijo, in srednjeveške^tav-ke jih niso mogle odgnati od svoje zadovoljnosti.
?	Vsa stvar je jako priprosta v principu, in to je
tudi vzrok, zakaj so naši uslužbenci tako zado-voljni, in Clevelandčani so spoznali, da se lahko Hm zanesejo na to v slučaju nevarnosti. Princip je | organizacija. Telefonski uslužbenci imajo popolno organizacijo. Ona je tako perfektna, da vsak, tudi zadnji uslužbenec, ima takoj sredstva pri I rokah, da se pritoži radi krivice, plače ali okoliš- II čin, kar se tiče njega in njegovih tovarišev, in to se tiče mnogo stotin naših deklet, ki so telefonske uslužbenke pri nas.
Njih se prav nič ne ovira, ampak njih se pomaga pri njih delu in v njih industrijski sreči. Naši uslužbenci vsi lahko spadajo k uniji, kadarkoli hočejo
♦	ne da bi jim kdo kaj nagajal ali zameril. Za sedaj, v tej neprijetnosti, ki pa hitro zginja, se ushižbenci niti enkrat niso prtožili radi plač ali delavnihokolšcin.Kompanijai^njeniuslužbenci 11 so dobri prijatelji, boljši prijatelji kot kdaj prej. Kompanija jim je z veseljempomagala, in pripravljeni so ničesar narediti, kar bi ne bOo v njih
<	blagor in napredek ter zadovoljstvo.
.Kompanija in njeni organizirani uslužbenci so eno za napredek Clevelanda.
The Cleveland Telephone Company J
M O flfiAfflfTAAtl A ,
I Dr. Vladimir Ravnihar:
Male države, ki jim pripadamo, ne smejo biti denar, ki naj služi za poravnavo računov med velesilami.
Nikita, knez Črne gore.
Besede, ki sem jih napisal I na Čelo temu sestavku, si je I izbral za geslo svoji knjigi "Le Balkan Slave" naS prija-H telj Charles Loiseau. Dober I poznavalec naših razmer, ki I je sam prepotoval ves Bal-I kan, je prepoznal veliki po-I men slovanske družine, pre-I bivajoče kompaktno na oze-I mlju od Beljaka do Črnega I morja. Vnanji svet, ki nas, I razen njegove diplomacije I in razen nekaterih prosvi-I tljenih mož, ni niti od daleč I spoznati poskusil, seznanja I v svojem (Jelu z veliko in I mlado silo jugoslovanskega I naroda. Kaže na važno vlogo I ki naj jo igra ta Bila v druži-I ni narodov za ohranitev ev-I ropskega ravnovesja in traj-I nega miru. Prvi pogoj temu I je, da otmemo ta narod je-I robstva velesil, osobito da ga I rešimo gospodstva Avstro-Ogrske, Turčije in NemCije.
Knjiga je pisana v letu 1898 pod vtisom avstrijskih kriz, povzročenih več ali manj vsled naraščujičega odpora avstro-ogrskega Slovenstva proti vladajočemu režimu. Pisatelj prorokuje osvoboditev tega Slovenstva, ako bodo ostale velesile, razen "prizadetih" spoznale politični pomen započete emancipacije. Ostro se obrača proti berlinskem kongresu, iz-vivšemu Rusiji iz rok sadove njenega zmagovitega pohoda proti Carigradu irv do-volivšemu donavski monarhi ji okupacijo Erceg, Bosne. | Razcepljeni južni Slovani smo bili tedaj "sitni novac", ] ki so velesile ž njim plačeva- , le svoje račune med seboj. i j In danes, več kot pol stole- . tja po berlinskem kongre- j su? Stojimo na isti mrtvi to- ] čki. Osvobojeni smo. V svo-bodnem razmahu ponujamo , vso svojo mlado energijo, da \ I se vpotrebi za vresničenje j I idealov človeStva. V Parizu j z nami ne vedo kaj početi. , Postali smo jim otrok zadre- j ge. Med vojno so proglašali j enakopravnost velikih in ma j lih narodov; ozemlje narodo- < vo naj se krije s teritorijem | države. Danes so narodi zo- j pet stopili v ozadje, države, j med njimi "velesile" obvla-Jdujejo vse javno življenje, j One naj dajejo "njer vodeči ( politiki. Inieiesi velesil mo- | zadoščenje, potem stoprav, i ako Se kaj ostane, pridejo na i vrsto mali narodi, prav: dr- i žavice. Docela a la Meter- j nich.	s
Ne čudimo se temu. Prav i iste gibalne aile so povzročile i svetovno vojno, pa rtaj jih ] iščemo na strani Nemčije ali j na strani njenih rivalinj—iz- 1 vzemši Ameriko. Predsednik
j
Wilson stoprav je dal svetov- i ni revoluciji etnično podlago. < človečanstvo — "amoodloč- ] ba narodov — zveza narodov j —trajen mir. Ta gesla si je j osvojila Ententa. Kdo bi da- , nes trdil, da se je to zgodilo ] z iskrenostjo! Bila so jim po- j litična sredstva, da Ž njimi tr i dneje navežejo nase Ameri- j ko, da ž njimi izolirajo Nem- | čijo in z njo Avstro-Ogrsko, t da# pridobe za se ves svet, zlasti tudi —■ male narode. 1 V Parizu so ta gesla dogra- < dili na puhlice, več ali manj j so jim le še. balast. Wilson i sam občuti to, na obrazu mu ] je bilo čitati mučno razoča- i ran je ko smo bili .pri njem v < avdijenci. Vendar ne obupa- j va. Trdno veruje v zmagovi- i tost svojih načel. Danes ho- j če rešiti, kar se rešiti da. Ve, ^ da bo v Parizu komaj na pol c storjeno delo opravljeno, bo- r doči razvoj mora prinesti Se j drugo polovico. Do svetovne fc vojne se je vse Človeštvo gi- r balo v smeri stare politike, i Tisočletja. Prenagel je bil d pokret, ako naj bi trenutko- a ma, če tudi s silno revoluci- i jo svetovne vojne, postalo'2
drugače in boljše. Dobra n stvar potrebuje gotove dobe,
0	da se razvije in prodre. X* :i doba bo mnogo krajša nego v ona do svetovne vojne. Nesmrtne ideje so bile vržene med narode, v človeštvo. U-
il glušiti jih nihče več ne mo-e re. Ne samo, da se razpra-;i vlja o njih v resnih krogih, i- velike sile v narodjh so si r jih osvojile, delujejo v njih
5	imenu. In tO že je velika pri-i- dobitev. Vladajoči državniki f- se ne bodo več dolgo mogli
upirati vojli svojih narodov.
Kaj sledi iz tega? De sme-» mo mirno zreti v bodočnost.
Ta bodočnost je naša, ker e smo najčistejši, najvnetejši - nositelji^ onih idej. RazoČara-
6	ni smo "danes, ker smo bili a naivneži, ker smo druge sma
1	trali za ravno tako poštene a in iskrene. Pravilno nas oz-3 načuje znani hrvatski politik " F ran ko PotoČrijak v sv6jem " delu "Iz emigracije" ko pra-' vi: "Mi smo otroci svojih 1 očetov. Pošteni, lahkomi^el-" ni, naivni, za druge vse, za 1 sebe nič. Kakor neizkušeni " otroci se damo varati na vse
•	strani. Čim se nam kdo pri-1 bliža smehljajočega obraza, \ ga že smatramo za prijatelja. ' Nesmisel bi bil zapustiti " Pariz ali ne podpisati onega " inštrumenta, ki bo v zgodovi-' ni nosil blesteči" napis "Pa-
*	riški mir." Boriti se moramo 1 do zadnjega, da svojim de-1 mokratičnim načelom, zlasti ' narodostnemu načelu priborimo čim več uBpehov. Čim
" več dosežemo danes, tem laj-še bo naše delo v bližnji bo-■ dočnosti. Ako prepustimo teren popdlnoma svojemu nas-' protniku, bo zopetna osvojitev tem težja. Naš podpis ne bo imel drugega pomena, kakor da konštatuje, da smo bili navzoči in da se ob našem naj resnejšem protestu "ntfr" sklenil tako, kakor so hoteli —drugi. Danes je menda pač za vse udeležence pariške konference jasno, da je ona le epizoda v zgodovini narodov. Podpišemo z mentalno reservacijo., ali pa z glasnim izrekom, jla *i priborimo svoja prava v bližnji dobi po — sklenjenem miru. Ne želimo, da bi se to zgodilo z vojno, z moritvijo in požigom, ker upamo rešiti in to doseči v sporazumu z demokracijami narodov. Istega mišljenja bo podpisal Wilson prgv tako pa tudi — Nemci.
Nepreračunljiva zmota je, ako mislijo državniki, da bodo s svojim vetom mogli preprečiti skupnost nemškega naroda, da bi utegniti zabra-niti spojitev avstrijskega nemštva z materjo Nemčijo. Kakor vsak drug narod, doseže tudi nemški svojo združitev na svojem ozemlju. In nemški še prej, kakor drugi. Kdor pozna njegovo žilavost in njegovo discipliniranost ta ve, da to niso prazne besede. Zakaj bi toraj njegovi mandatarji ne podpisati od entente predložene listine? Kar pa more človeštvo, recimo da j združeno v ligi narodov, preprečiti je, da *e nova Nemčija zopet ne poizkusi udati imperialističnim težnjam, ki bi ^hotele gnati za gospodarstvom preko njenih naravnih mef. V tem pogledu se moramo zavarovati.
Ententa je bila za trenutek mnenja, da bi bilo eno izmed sredstev proti morebitnemu germanskemu navalu podonavska konfederacija. Stara misel je to. Francija n. nr. Andre Cheradame vsvoji izdani knjigi "L' Europe et la question d' Autriche au heuil du XX. e siecle.', ki je \ pisana v našo korist, s tesga vidika zagovarja obstoj fe-derativne avsfro-ogrske mo- j narhije. Misel ie danes postala obsoletna. Toda, Čemu "0-koli" života v žep. Med volno je stalo na programu, da krepka jugoslovanska dr-da ubrani nemškemu imperializmu zmagoviti pohod na iztok. Danes so gospodje pozabili na to v nadi, da bodo
'•	n- ' :V K'1® .^ik-M.*- tsr:, i
i nemštvo na drug, na pariški
, način uklonili k tlom. Naj se 1 ne udajajo iluzijam. Nemči-> ja bo šla takoj po podpisu na
-	delo. In iskala bo zaveznikov
s Rusija! Kdo bo njen zavez-
■	nik? To je vprašanje neiz-
•	merne politične važnosti;
-	vsekakor večje, kakor pa, j je li more imperialistični i londonski pakt danes še ime-1 ti veljavo.
Naravnost čuditi se je, ka-i' ko podpira ententa — neho-i [te tudi Amerika — Italijo v .'njenih gospodarskih težnjah
■	Pa kaj bi se čudili, ko pa . obremenjajo slični grehi An-
*	glijo in Francijo. Italija je v 1 najsrečnejšem političnem po-; ložaju, ki ga seveda izrablja 1 do neverjetnega apetita. Italija v svoji megalomaniji no-
■	če nič več in nič manj, kakor da je na^Jadranu in na Balkanu ter v Mali Aziji sme-joča se dedinja Avstro-Ogr-ske in Nemčije. Ti dve velesili ste bili samo v ta namen izrinjeni iz navedenih ozemelj, da se na njih mesto postavi — Italija. Mi Jugoslovani pa, ki sipo bili v preteklosti objekt nemške eksplo-atacije, smo le poklicani, da menjamo svojega gospodarja. ■Za Pariz smo zopet drobiž s katerim plača ententa Italiji njeno heroično udeležbo na svetovnem metežu.
Toda napram Italiji moramo še danes prav posebej povedati, tako da ne bo dvoma da Pariz za nas ne ustvari ni Česar dokončanega. Celo o kakem provizoriju govoriti nočemo. Gorico, Trst, dalmatinske ofoke, Reko ali pa reški etat tampon in vse drugo, kar je danes pod blagohotno upravo laških karabi-nerjev, smatramo kratkoma-lo za svoje. Le vprašanje časa je, kdaj napoči trenutek revindikcije. Svojih rojakov onkraj demarkacijske črte ne pustimo niti minute v dvomih, je li v nas najresnej-še volje, izvojevati njih osvoboditev. Nič več nočemo igrati nehvaležne zgodovinske vloge "drobiža". Samosvoji in samopravni smo. Smatramo se enakovrednim velikim narodom. Čutimo se silne in jake, tem močnejše, ker imamo ob svoj istrani zvesta zaveznika — pravico in resnico.
-o-- .
Iz zgodovne zlata. Pridobivanje zlata potom pranja in topljena (je bilo v navadi že pri Egipčanih za časa četrte dinastije, tedaj leta 2000. prod Kristusom, in sicer v nubijski po-krajni. Pri Gritih je fcilo za časa trojanske vojsike zJato še nekalj zelo redkega. Za časa klasične dobe je (bila Španija najbogatejša na zlatu. V predrimšlcem času zmami rudniki v naših deželah so bili v prvi dobi po Kristusu propakNi, pozneje paso se dvignili zopet in so dosegli v 15. iii 16. stoletju ivfcek. Češka jc imela v sedmem i&toletju po Kri*-usu bogate (pralnice zla/ta, in je veljala pozneje v srednjem ve-kiti 'kot najbogatejša dežela na zlatu. V Rusiji <0 zaceli pridobivati zlato feele v iS. stoletju pri Jekaterinebturgu in na UTaJti V sredi devetnajstega' stoletja so odkrili kalifornijska ici avs-itUHka jtlatu*'polja, t? i«&4. So dobili gtužnoafriikaiiska zlata polja.
Neprestana žetev. Na atvetu
je neiprestana iete»v. V januarju žanjejo v Argentiniji. Cile, Avstraliji, Novi Zelandija, v februarju v Irtdiji, v marcu -v Gornjem Egiptu V Meksiki, na Kubi, v spetem Egiptu, S«-T^ji, Perzfji, MaJi Aziji ižanjejo
iv	aprilu-, v naslednjem mesecu
v	severni Ameriki, nekaterih južnih delih Amerike, na Japonskem in- Kitajskem, v juliju v Italiji, južni Afriki in zapa-dnih delih Zedinjenih kfržav, v juliju v podonavju, severni (|Mni Rusiji, Kanaidi; v Nemčiji in Angliji ižanjejo w avgustu, enako »v Belgiji, Holandtfi. V sej>temft>ru žanjejo v Rusiji in Skandinaviji, meseca oktobra v južni Afriki, v decembru pa rj južni !Avstral»j&. Taloa ni kfcreig||| 4* bi srh ne pe). Le fo
'i t	ffRž:* -1
Siromašni mužlk je sklenil, da bo oral drugo jutro. Brez zajtreka je Sel na polje in vzel je s seboj skorjo kruha. Krepko potegne mužik pljug, potem ko je spravil skorjico kruha na varno stran. Delal je in delal, da mu je pot lil po celem čelu in telu. Konj se je utrudil in mužik je postal lačen. Mužik potegne pljug iz zemlje, iz-preže konja, spusti ga na pa-§o, a sam se napoti proti grmu, kjer je spravil skorjico kruha. Mužik dvigne svojo mt0 — toda kruha ni nikjer. Išče in išče, obrača ruto in vejo, toda kruha ni nikjer. Mužik se začudi. Čudna stvar je to. Nihče ni bil v bližini, toda nekdo je vseeno moral odnesti kruh. Kdo drugi je moral biti kot vrag. Ko je mužik oral, je vrag prišel za grm, zagledal kruh in ga pojedel, dočim je skrivej poslušal mužika kako preklinja njega, vraga. Mužik
se pomiri.
"No, ja — reče — od lakote tudi tudi ne bom umrl. Kdorkoli je pojedel moj kruh, je bil gotovo lačen bolj kot jaz. Naj mu tekne!"
In mužik gre k studencu, kjer se napije hladne vode, vsede se v travo in senco, potem pa napreže konja in začne zopet orati. Vrag pa je bil jezen, ker ni mogel napeljati kmeta, da bi klel, in šel je v peklo k poglavarju vragov, in povedal mu je, kako je ukradel mužiku kruh, a mužik, namesto da bi preklinjal, je dejal: "Naj mu tekne!"
Poglavar vragov pa se je razjezil.
"Sam si kriv, ker ne poznaš mužika, toraj si bil premagan. Kam pridemo mi Če nas bo vsak mužik za nos vlekel, in kaj bo šele, kadar se tudi ženske naučijo od njih. Pojdi, in povem ti, da moraš zaslužiti mužikov košček kruha. Ako ne zapelješ mužika tekom treh let, se boftjnoral kopati v blagoslovljeni vodi."
Ustrašil se je vrag teh besed, in nemudoma vzame rep med noge in pobegne na zemljo, kjer začne razmišljati kako bi zapeljal mužika. Konečno sklene, da se udinja B pri mužiku za hlapca. Kakor je rekel, tako je storil. Pi vo leto je naučil mužika naj v suhih letih pose je pšenico na močvirnata tla.
Drugo leto je vrag naučil mužika naj poseje žito po hribih in planotah. Prišlo je deževno leto. Pri drugih kmetih je žito zagnjilo, črvi so pojedli korenine, a mužiku je žito na hrbih in planotah dobro pognalo in dozorelo. Mužik je pridelal veliko žita, tako da ni vedel kaj naj naredi z njim.
Vrag pa je bil bistre glave in naučil je mužika naj pusti Žito nekoliko časa ležati, potem pa naj začne variti žganje. In mužik je naredil mnogo žganja. Sam je začel piti in tudi druge je vabil. Vrag si mane roke, ker je dobro pogodil in podal se je v peklo, da naznani svoj uspeh poveljniku generalnega štaba vseh vragov. Gener hu-dirjev pa ni vrjel, ampak je odšel sam na svet, da se prepriča na lastne oči.
Poglavar pride k mužiku in tu vidi vse, kar je vrag povzročil: mužik je pozval bogatine na gostijo in napajal jih je z žganjem. Tudi mu-žikova žena je pila žganje in je začela plesati. Pri tem pa je bila nerodna in je prevrnila steklenico žganja. "Ajdi, vražja baba," zagrmi mužik, Vkaj misliš da so to pomije? Kaj te vrag moti, da polivaš tako dobro stvar na zemljo!"
Vrag pa sune svojega poglavarja pod rebra. "Le glej kako preklinja! Ali nisem zaslužil one skorjice kruha?"
Pride z dela siromašni mu-* žik, nepozvan prisede k mizi in gleda: ljudje pijejo žganje; tudi njega se prime radi utrujenosti želja, da spije en kozarec, a ko mu gospodar na zahtevo ne prinese nl-
SnrjeSmsVupaj omotiTo?"
Poglavar vragov Je bil nezadovoljen ker mužik nI začel preklinjati, toda njegov podložni vrag ga potolaži rekoč: "Počakaj, boš videl kaj, še pride!"
Pili so bogati mužiki in pil je sam gospodar; eden drugega začnejo objemati, laskavo govoriti, eden druzega hvaliti in govoriti največje laži in neumnosti. Predsednik peklenske republike posluša, obraz se mu raztegne na smeh in pohvali svojega podložnika.
"Ko jih bo ta pijača premotila," reče poglavar vragov, "da lažejo eden drugemu, tedaj so vsi v naših rokah.'
"Le počakaj," reče vrag, "kaj še pride., Počakaj, da spijejo vsak še en kozarec. Goljufali bodo eden druge kot lisice, in medtem se bo-deio spremenili v hudobne voTkove."
In zopet so mužiki praznili kozarce, njih govorica pa je 'postala bolj ostra, neotesana. Jezik se je zapletal, pamet je odpovedovala. Namesto prijaznih besed, polnih hvale, začnejo psovati eden druzega. Kmalu se spri-mejo, vlečejo se za brade, za nosove in lase. V tepež so potegnili tudi gospodarja, katerega so nošteno premlatili.
Gledal je vse to glavar vi a-gov in jako mu je ugajalo.
"Dobro je" reče in pomiga z repom.
A vrag pa pdstavi: "Le počakaj, kaj bo še: čakaj da izpijejo še tretjič."
Že so pobesneli mužiki, bili so kakor volkovi, toda ko izpijejo tretji pot tedaj postanejo kakor prasci.
In mužiki so tretjič izpraznili kozarce.
Sedaj so bili popolnoma divji. Kričijo, klepetajo, da sami ne vedo kaj, eden druzega ne more slišati. Začeli so se razhajati, posamič, po dva po trije skupaj, valjajo se zunaj po cestnih jarkih. Za njimi gre tudi gospodar, da jim pomaga, toda telebne z nosom v lužo, da ne more več vstati. Tudi to je ugaja-lu glavarju vragov.
"No," reče glavar, "dobro si zaslužil svojo skorjico kruha. Toda povej mi, kako si na redil to vražjo pijačo? Drugače nisi mogel narediti, kot da si dal v žganje najprvo lisičje krvi. Od nje je postal mož priliznjen in zvit kot li-
I ALI at« *e pridružili legiji S kadilcev, ki kadijo cigarete • m i LIBERTY CLUB papir-
■	I
m Najfinejši in najbolj čisti m S papir ta dober OKUS in M
■	RAZVEDRILO.	■
S ZAHTEVAJTE, da ga ima ■
■	vaš prodajalec v zalogi.
B . Cena aavojtku $4.25.
100 kosov v zavojčku. S
Edini razpošiljale! £
M National Importing A 2 Company Inc.
717 FIFTH AVE. M	Pittsburg, Pa.
S POPUST PRODAJALCEM ®
•» •	S
iiiwwiiiail
POCENI
je naprodaj posestvo na St. Ciair ave. in 55. cesta, na vogalu. Posestvo obstoji: Zidana hlia za 12 družin, lesena hila a prodajalno, 3 lesene hiše. Vse zrentano. Se lahko kupi akupaj ali posebej. Nekoliko plačate takoj, drugo na odplačila. Vprašajte pri Alert Clothing Co. 5703 St. Clair ave. (86)
~ T* •
NAZNANJAM. DA PRODAJAM ROZINE
kitere imate lahko za različno uporabo. Rozini so zmljeti v 25 funtov za-bojčkih, funt 13 centov, fine velike rozine pa po 17c. funt. Ne oddajam manj kot 100 funtov skupaj.
Priporočam se tudi za naročila za Californljako grozdje. Oglasite se pri
Geo Tramikir, 19112 Shawneo-av. Stop 125 Shore Li-J ne, Cuy, Wodl 803 W.	<03>
fi : % tk" i « . • Lt........
-	.	-.r.	. •	.. . V
je krvi, da so ljudje postali podobni volkovom, a kone& no<si prilil svinjsko kri, da so se ljudje valjali kot prasci po blatu."
"Ne, ne," odvrne vrag, "nič nisem storil, kakor govoriš, glavar moj. Povzročil sem samo, da je vzplamtela kri, kajti zverinska kri je neprestano v človeku, toda se ne pojavlja, dokler uporabljajo žito samo za hrano. Dokler je kruha dovolj samo za potrebo, človek ne bo divjal
čne človek misliti kako bi se veselil. In naučil sem človeka, da pije ?g?nje. ! nkakor hitro 3e Človek začel variti vražje darilo za svojo naslado, se je v njem pojavila lisičja, volčja in svinjska narava. In dokler bo Človek užival Žganje iz naslade, ne za potrebo, bo vedno zver. "
Poglavar vragov pohvali svojega podložnika in v plačilo mu da pošnovati svoj rep ter ga imenuje za "ober-vra-ga v svoji peklenski armadi.
■ ■"	I I I ■ I I H	■ ■	—————
I BOLNI MOŽJE IN ŽENSKE
I PRIDITE K MENI! ^
CE SE VAM NI POSREČILO DOBITI
OLAJŠANJA ZA VAŠO BOLEZEN, PRIDI- V	_
TE IN PREIŠČEMO VAS ZASTONJ. IMAM \ ^ ifi^^N— MNOGO LET SKUŠNJE PRI ZDRAVLJfi- Vs/ki I /\ NJU KRONIČNIH IN NERVOZNIH BO- . f	) if ,V1
H LEZNI	t 1 : 7
I CE VI BOLEHATE NA KAKI KRONI- /	f '»
CNI, NERVOZNL KRVNI, KOŽNI ALI / , .,	^
KOMPLICIRANI BOLEZNI, ALI CE STE ' c \ Vf BOLNI NA ŽELODCU, OBISTIH, ALI CE ^ IMATE REVMATIZEM, ZCUBO APETITA, GLAVOBOL, VPRAŠAJTE MENE.
Pomnite: Nasvet in preiskava je zastonj. Odlašanja zdravije-■ nja postanejo lahko nevarna. Pridite k meni takoj, Ce potrebujete nasvet skrbnega in izkušenega zdravnika.
I vjt,:Z HR KFNFAIY - "H.h
8. zvečer. 1/lla llLjIlLlrtL 1 d° 2. pop
647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio.
j Tay,NQ;SPXde. Republic" Bldg.
y»MinintiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiniM»ii»iiiiiiniimtiiiiiiiiMiiiitii»tiiMtitmiiu
PRI NAS ODPRTO VSAK VEČER OD 7. URE DO 8. URE ZVEČER.
TU DOBITE VSA POJASNILA. MI KUPUJEMO IN PRODA JEMO LIBERTY BONDE.
TO NAZNANILO VELJA, DOKLER NISO NAŠI PROSTORI PREUREJENI
LEO. SCHWALB,
6131 St. Clair Ave.
mtmtttt»m»»mt»nuimiimini!ii»mm^
SEDAJ LAHKO POŠLJE^'DENAR VJUGOSLAVLK
Glavni urad	popolnoma varno, hitro dostavljeno in po naj
American Express Co.	niijih cenah potom 05 Broadway, New York.
t	American Express Companj
GLAVNICA $18.000.000.00
Pošljite svoj denar potom stare poštene tvrc ke. Ta velika družba fe bila vstanovljena leti 1841, ima veliko glavnico, agente in urade > vsakem delu sveta ter pošilja v evropske držav< veliko vefl denarja kot vsak drugi odpošlljalec V svoji trgovini je popolnoma poštena. Vsal odjemalec dobi isto ceno izmenjave.
Cene izmenjave so sedaj nizke. Ce pošljet< sedaj svoj denar, bodo vaši domači dobili vd
DANAŠNJA CENA (se lahko izpremeni) je 2( kron za $1. Poštnina 25c za naroČila.
Vi nam lahko pišete v svojem maternem je ziku, ail pridite v katerkoli American Express
VarnoHt	Hitrost	Nizke cene
s Izpolnite to denatno nakaznico, prideniti ekspesnl Money Ordef, poštni Money Order al gotovino v registriranem pismu in pošljite na:
Foreign Money Order Departmenl
AMERICAN EXPRESS t OMPANY ----- »t	65 Broadway New York all 2048 E. 9th St.
To veliko in krasno po-	Clevel«»d, Ohio
slopje je zgradila Ameri- Agentje in dopisniki povaod. Kadarkoli odpošlje can Express Company in je te denar glejte, da dobite American Expres njena last.	Company potrdilo. 5
—--/ "	11	■ "T"' ' ' * '" ""T"
NDE............19....
ZNESK
IME, KOMU NAJ SE IZPLAČA, CtffNAR.......r ,
KJE PREBIVA...............I.'/.."."..........:..........
POSTA........................................................
OKRAJ.................................i.,............j....
DEŽELA ...................................................
IME ODPOŠILJALCA ..................J..............!....
P. O. B................ŠTEVILKA........CESTA............
MESTO .....................................................
DRŽAVA ....................................................
■ - .--—■ 1 .....—11
n i ' '	I ■	Ml I ■	II ..i I
Vsak mož, ki drži na sebe*
ima vet! ali manj prihranjenega, katere prihranke bi rad vložil >	v podjetje, kjer ni samo zagotovljen, da mu nosi dobre obresti 1»
je popolnoma varno, ampak tudi, kjer svoj denar lahko dvigne ob I	vsagem čanu kadar ga potrebuje, in to je vz^ok, zakaj bi morali
vloliti svoj denar v
THE LORAIN ST. SAVINGS & TRUST CO.
KJER LAHKO DVIGNETE SVOJ DENAR VSAK ČAS. Naš tujeiemski oddelek pošilja denar v čeho-Slovakijo. Jugoslavijo, Transilvanijo, Banat. Avstrijo in Nemčijo po najniijih dnevnih cenah, in je vsaka pošiljate* garantirana od banks.
Mr. JOSEPH FAREL, ki lahko govori z vami v vašem jeziku, js načelnik tega oddelka.
The Uraio SL Saviigs S TkistCu.
Vogal Lotain St. in Fultoo Rd.
Kapital $200.000.	Preostanek $206.015.39.
II	III
II m« *	1
■1 ^^ g	■
Ako so Vam ranjena noge »H se Vam pote Ur na ta način povzročajo občutna bolačmns. ki igo in ustvarjajo arbljenje, »ko nabreknejo noge v čevljih in rane povzročajo pri hqji trpi o nje, ne cagajie, Dobite pri Vsiemu lekarnarju
Severa'* Foot Powder
(Severov Prašek za nogs) In kom-fort za Vaše noge bo zagotovUen. To je prijeten prstek za noge. Malo posutega praška med prati m na vrti ter podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak čeveU ali nogovico povzroči čudeže. Cans SI oanfci in le davka.
Central 4058 W	Prospect 2690
M. Jung
AGENTURA ZA PAROBRODNE LISTKE IN POŠILJANJE DENARJA.
2403 ST. CLAIR AVE.
Pošiljsmo denar na vse strani sveta po najnižjih dnevnih cenah. Zastopnik za The First National Bank, Cleveland. Ohio.
-	*	1
SOBA se odda v najem za enega fanta. Vse moderno urejeno. Prost vhod. 16007 Saranac Rd. Collinwood. _(86)
NAPRODAJ je hiša, po jako zmerni ceni. Vpraiajte pri H. Križnik, 1239 E. 175th St.	(86)
|y A /lil /lliiI II i
Ilrlf Jlrlllllill	L
11I1UI i iti llJU v •	c
jcnriz j?, ** 1	(.wis
> SPODAJ PODPISANI NAZNANJAMO, DA BODE- <
MO ODPRLI	f
• V SOBOTO 26. JULIJA, 1919 f
i	SLOVENSKO TRGOVINO ^
f- ''i-j
z najboljšim candy, sladoledom in drugimi slaščicami, i Poleg tega bodemo imeli polno zalogo najfinejših cigar, k 1 cigaret in tobaka. Trgovina se nahaja na
,	6206ST.CLAIRAVE.
takoj zraven Norwood gledališča.
, Cenjenemu občinstvu se uljudno priporočamo za 9 obilno udeležbo in jim garantiramo vselej prijazno, to- * čno postrežbo prve vrste.	\
Glicker Bros.
po domače Gomilarjev,-	\ t
6206 ST. CLAIR AVE.
C Opravljamo tudi vsa notarska dela in sprejemamo -1 zavarovalnino proti ognju in za avtomobile.
i	r
— flfe	^^ - - -	**•	—------*	------—------ —^------^^----------— ^---- -A
NAPRODAJ je skoro nova hi-da za dve družini. Moderna v vseh ozi-rih v bližini Slovenskega Doma na 15626 Holmes ave. Cena $5050, takoj $1(«00, ostalo kot rent.	(80)
NAPRODAJ sta dva dobra bi-ciklja, ki se poceni prodasta na 14606 Thames ave. Collinwood.	(86)
-	IŠČE SE ŽENSKO za hišna dela ali
-	gospodinjo, četudi ima enega ali dva i	otroka. VpraSa se na 1150 E. 58th St. j	Prank Suhadolnik. (87)
ISčE SE stanovanje s 3 sobami, ko-
•	pal išče, od 53. do 65. ceste, med St.
3	Clair ave. in Superior ave. Kdor ima
I	kaj naznani upravništvu tega liata. (86)
j VAŠ DENAR
i
!i je popolnoma garantiran, kadar ga poiljete preko tvrdke Goldman in Zupnick Co. Ta tvrdka je pod ^ kontrolo dršavnega bančnega oddelka.
Mi pošiljamo denar v sledeče kraje: Hrvatsko, Slavonijo, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, Kranjsko, Primorsko in Avstrijo.
Ne odlašajte. Sedaj je čas da pošiljate. V-slučaju, da se denar ne more izplačati onemu, kateremu se je poslal, se vrne pošiljatelju.
Prodajamo šifkarte, naredimo prošnje za potne liste onim ki želijo potovati v staro domovino.
Goldman & Zupnick Co.
6024 St. Clair Ante. - - - Cleveland, Ohio
II PRODAJA PAROBRODNIH KART in MENJAVA DENARJA
■ ^B	------------------—------—^———--
o
'" "fr.fiirfH'jt* *tX'^Kf—^—---------- * "	.........* —r—~	-
Denar v Evropo.
? ' ' . » ' T .
Mi pošiljamo denar v JUGOSLAVIJO in vse druge dežele po najnižjih cenah.
t f Kadar vidite, daje potrebno, da pošljete denar v Evropo, pojdite v naš najbližji urad ali'v naš glavni urad.
Splačalo se vam bo poslovati s to veliko, zanesljivo banko, ki je poznana po celi deželi radi svoje moči in varnosti.
Trodajamo parobrodne listke {n posojamo denar jf.a zida.*)o. Totni tisti presKrbtjeni. 4% no hranilne •Vloge.
Zbc Cleveland Ztmt Company
Premoženje nad $68.000.000.00 GLAVNI URAD EUCLID IN E. 9th ST.
4008 St. Oair Ave.	752 E. 152nd St.
8436 Broadway,	Lorain, Ohio,
* 2203 Woodland Ave.	Bedford, Ohio,
Eucli in EX 105th St	Willoghby, Ohio,
IN SEDEM DRUGIH URADOV.