PRILOGA
** ^ DOMOVINI
Leto TIII.
T Lfubljanl, dne 24. marca 1932.
12. štev.
Cvetni teden v Ljubljani
nima sicer nič opraviti s cvetjem in rožicami, zlasti letos ne, vendar je pomemben ter značilen za mesto, že zaradi sejma z butarami, ki napravi posebno praznično razpoloženje na Nabrežju 20. septembra. Ta sejem budi pomladno razpoloženje. Za pestrimi, živo pisanimi butarami, stoji prodajalec. Butare izdelujejo v okolici Ljubljane skoro vso zimo ter se trudijo, da bi izdelali čim lepše ter privlačnejše. Na kmetih je pozimi še posebno trda za denar in izdelovalci butar komaj pričakajo cvetni teden. Letos so nekateri postavili butare na trg že pred tiho nedeljo. Kupčija je bila letos nekoliko slabša kakor prejšnja leta.
Ljubek veli< konočsu običaj
'užiških Srbov, zadnjega ostanka po-labskih Slovanov, ki živijo v severni Nemčiji. Starejši spuščajo pirhe po bregu, mladina pa jih prestreza. Običaj je ohranjen še y okolici mesta Bu-dišina.
Velikonočni običaji v Palestini
<6 ■ i
Slika desno i
Velikonočna molitev Samari-tancev na gori Gariclmu.
Peka opresnih hlebcev kakor jih ukazuje Mozesova postava.
jllS&Mg
IH
Ženske gledajo praznovanje moških od daleč, ker se ga ne smejo udeležiti.
Slika levo:
Železni most čez znamenito reko Jordan v Palestini.
Slika desno:
Pri obrednih kolinah velikonočnega jagneta,
Smrt zaslužnega glasbenika
Ha praznik sv. Jožefa Je po dolgem trpljenju preminul v Novem mestu znani skladatelj Nabožnih pesmi, pevovodja in dolgoletni cerkveni Organist g. Ignacij Hladnik, star 68. let. Pokoj-|llk po rodu od Sv. Ane nad Tržičem,, je že kot |4-leten deček znal orglati in je v teh letih na-
stopil kot organist v št. Jakobu ob Savi. Tu je Ostal pol drugo leto, nato pa je nastopil službo ©rganista v Stari Loki, kjer je služboval celih S let. Iz Stare Loke se je preselil s svojim očetom v Novo mesto, kjer je prevzel njegov oče Blužbo kapiteljskega cerkovnika, a sam službo »rganista, ki jo je opravljal skoro 42 let. Službo V kapitlju je nastopil 1. oktobra leta 1899., ko je »jegov predhodnik organist Kraus opustil to službovanje zaradi starosti in bolezni.
V času svojega službovanja v Novem mestu Je pokojnik poučeval petje v raznih društvih in Vodil številne pevske zbore. Pevovodja Dolenjskega pevskega društva je bil nad 20 let, v Rokodelskem domu je poučeval petje preko 15 let, pev-feki zbor grmske kmetijske šole je vodil 25 let in tia gimnaziji pa je poučeval petje celih 37 let. Tudi v frančiškanskem samostanu je vodil cerkveni pevski zbor polnih 25 let.
Leta 1930. je g. Hladnik stopil v pokoj zaradi bolezni in onemoglosti. Kako nerad se je pokojnik ločil od orgel, se je videlo ob 100-letnici ka-J>itlja, ko je zbral vse svoje moči, da se je udeležil te proslave in sedel za orgle. Pokojnik je bil po svojih glasbenih zmožnostih znan daleč po naši ožji domovini in tudi izven nje. Zlasti mnogo svojih lepih del je pokojnik poslal v Ameriko. Naslov najboljšega organista Jugoslavije si je pridobil s svojimi lepo napelimi cerkvenimi koncerti. Te je prirejal doma kakor tudi drugod po fcaši domovini, časten mu spomin!
Smrt vrlega narodnjaka
Pred nekaj dnevi je zadela kap 66-letnega poljanskega posestnika in upokojenega železničarja g. Andreja Petroviča, ki je bil dopoldne še v Savinjski dolini, zvečer, ko se je vrnil, pa je naenkrat izdihnil svojo blago dušo. Z vdovo, ki je
preživela z njim nad 40 let v srečnem zakonu, žaluje za blagim pokojnikom tudi veliko število prijateljev in znancev, kajti g. Petrovič je bil zelo vnet v vseh narodnih organizacijah in po svojem blagem značaju zelo priljubljen v kraju in širši okolici. Vsa narodna društva je vneto podpiral. Posebno velike zasluge ima za čital-niško, gasilsko in sokolsko društvo. Med gasilci se je udejstvoval že blizu 25 let, član čitalnice je bil od ustanovitve in ko se je pred par leti ustanovil naš Sokol, je bil med njegovimi prvimi člani in je ves čas zavzemal tudi odborniško mesto. Zgledno je bilo tudi njegovo delovanje v občinskem odboru.
Pokojnik je bil po rodu iz Leskovca pri Sv. Andreju v Slovenskih goricah in je po vojaški službi postal železničar ter je v naših krajih služboval do svoje upokojitve 1. 1923. S svojimi prihranki si je na prijaznem gričku uredil skromno domačijo. Velika udeležba pri pogrebu je pričala o njegovi priljubljenosti, nudila pa je tudi dokaz, da vrli pokojnik zaradi svojih zaslug ne bo nikdar pozabljen v domačem kraju.
Visoka leta zaslužnega narodnega delavca
Vrh prijazne Vinogorice gospodari nekdaj po vsej bivši Spodnji štajerski znani in čislani čebelar in zvezdar, upokojeni šolski vodja g. Josip Topolovšek."
Topolovšek spada v vrsto onih učiteljev, ki so svoje prosvetno delovanje združili tudi z delom na gospodarskem poprišču za osvoboditev našega ljudstva, ki je tedaj vedno bolj zapadalo v odvisnost Nemcev. Kot mlad učitelj se je lotil težavne, za naš rod pa velikopomembne naloge, vzgajati narod tudi na splošno prosvetnem zlasti na gospodarskem poprišču. Služboval je v Zagorju, Žalcu, v Svetini pri Sv. Miklavžu, nazadnje pa v Turju nad Dolom, kjer je vzgojil več generacij, ki jih danes predstavljajo vzorni posestniki in tudi odlični izobraženci. Mladino in odrasle je učil umnega sadjarstva, čebelarstva in drugih panog narodnega gospodarstva ter je bil vsem vedno najboljši svetovalec, pomočnik, mnogim pa tudi skrajno požrtvovalen dobrotnik,
17 let je že minilo, odkar je zapustil svoje Tur-jance ter se odpravil v zasluženi pokoj, vsi v tej hrbovski vasi pa še danes govorijo z največjo ljubeznijo in spoštljivostjo. Kadarkoli govoriš s Turjancem, bo gotovo rekel: Takega učitelja ne bomo več imeli. Radi bi ga še enkrat videli. — Na duhu in telesu čil in čvrst je obhajal ta vzorni učitelj in narodni delavec na Jožefovo z godom vred tudi svojo 79-letnico ter mu ob tej priliki želimo, da bi srečno preživel še mnogo let v zavesti, da je njegovo vzorno delovanje obrodilo za naš rod najboljše sadove in da ga že zaradi njih domovina ne more nikdar pozabiti.
Dva orača pri pomladnem delu
Maroški kmet še danes orje z lesenim plugom, kakor je oral njegov prednik pred 5000 leti
Slika levo:
Napreden farmar orje in obenem vlači s traktorjem
Stoletnica velikega nemškega pesnika
22. t. m. je preteklo 100 let od smrti Johanna Wolfganga Goetheja, jenega največjih duhov nemškega naroda. Poleg krasnih pesniških zbirk in dramskih del je napisal tudi mnogo znanstvenih del iz naravoslovja. Zlasti se je poglobil v življenje rastlin. Rodil se je 1749, v Frankfurtu, umrl je pa 1832 v Weimarju.
Krava
»Koliko je stara vaša krava?« »Dve leti.«
»In kako spoznavate to starost?« »Na rogovih«.
»Saj res, krava ima samo dva roga.«
gmggggjg
JJSSSSKBS
M
□imOdtaiO
Jubilej vrlega Gorenjca
O. Jožef Kunčič, posestnik in lesni trgovec na Blejski Dobravi, je že v torek praznoval svojo 70-letnlco. Njegov lepi jubilej v teh težavnih časih ie od mnogih rojakov spremljan z iskrenimi željami, da bi bilo blagemu možu, marljivemu ln požrtvovalnemu občanu, usojenih Se mnogo srečnih let ln da bi se tudi za ves okoliS povrnili nekdanji časi, ko Je bil vsakdo za pridnost, marljivost ln vestnost tudi deležen svojega plačila. Jubilant Izhaja lz kmečke rodbine prijaznega gorskega naselja Pernikl V občini Gorje. Moral si je že v rani mladosti sam graditi bodočnost. Z veliko pridnostjo, vztrajnostjo ln varčnostjo, pri kateri mu je izdatno pomagala pridna in razumna življenjska družica,- si Je ustvaril lepo domačijo. Iz srečnega zakona je izšlo mnogo otrok, od katerih jih živi še osem.
G. Kunčič je bil vedno zgleden član ln podpornik prosvetnih in narodnih organizacij, zlasti pa Sokola ln Ciril-Metodove družbe. Dolga leta Je bil tudi predsednik krajevnega šolskega sveta v Gorjah. Mnogoštevilni prijatelji in znanci iskreno čestitajo vzornemu možu!
Pri zadnjih predsedniških volitvah v Nemčiji se je udeležilo volitev čez 80 odstotkov vseh volllcev. Slika nam kaže bolnike, ki so kljub bolezni opravili svojo državljansko dolžnost.
Sadovi dobre državljanske vzgoje
Posledice volilne zmage De Valere na Irskem
Po zmag:! republikancev so Izpustili vse politične jetnike. Slika nam kaže prizore pred Jetnlšnlco Arbo« Hill v Dublinu, ko so se odprla vrata jetnlšnce,
železni most med Pančevom in Beognw dom čez Dunavo, ki veže Srbijo i Ba» natom. Most je dolg 1500 m. Gradbi mostu J« bila zelo težavna, ker Je b£Ml treba postaviti opornike 28 m pod reči* ttfe. Karradba mostu Je stala 340 milijo« nov Din,