Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjey.
IH3RIB0RSRIDELBVEC
*
(
Neodvisen delavski list za mestojn okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva n-lica št. 5.
Telefon 8|V1.
Letnik 2.
Maribor, sreda 22. januarja 1919.
Štev. 17.
Glavne prometne žile v Jugoslaviji.
V. Švajgar.
Ali smo smeli poprej, pod avstrijskim režimom govoiiti o prometno-gospodarskem položaju Slovenije, Banovine, sploh posameznih delov sedanje Jugoslavije ? Ne, ker sploh ni bilo to dovoljeno, pa tudi pravzaprav nikakega položaja v Evropi nismo imeli. Bili smo zakriti pred svetom, saj nas nihče ni poznal. Tujci, Nemci, Lahi in Madjari so vladali našo domovino, mi smo vživali edino drobtinice iz bogato obložene gospodarske mize — tujci so živeli na naš račun.
Z ustanovitvijo Jugoslavije pa je nastala na zapadnem delu Balkana in ob Jadranu, močna, enotna država, ki nastopa napram zunanjemu svetu že kot enoten, kompakten gospo-darsko-političen faktor. O Jugoslaviji že lahko govorimo mnogo, kajti država, ki ima priznano, zajamčeno dobro bodočnost, mora imeti že prav ugoden, važen prometno-gospodarski položaj in pomen, ker brez tega ni gospodarske in politične bodočnosti.
V čem se zrcali ugoden prometno-gospo-darski položaj na splošno? Država 'SHS leži ob morju na celi zapadni strani, meji na jugu na obmorsko deželo Grčijo, na severu pa ima za mejaše celo srednjo Evropo, na vzhodu so ji takorekoč vrata v Orijent odprta na stežaj. Mnogo velikih, do^nh luk in pristanov hrani v sebi Jadransko morje; vse luke pa so vedno večja garancija, da se bo moral prav kmalu razvili velik promet po morju. Ne samo naš Trst, Pulj in Reka, tudi Bakar, Split, Dubrovnik, Kotor in druga mesta so poklicana za važno nalogo uvoza in izvoza naše države. Že samo s tem, da mejimo v dolžini dobrih 2000 km ob morju, se lahko' trdi, da imamo ugodno prometno lego v Evropi. Država, ki ima morje, ne more poginiti, saj morje je prvi in glavni prometni faktor na zemlji.
Drugi, jako važen činitelj, so pa železnice. Samo ob sebi je razumljivo, da železnice lahko uspevajo samo tam kjer so podani tudi ostaii predpogoji za promet. Oglejmo si našo državo v tem pogledu.
V zgodovini naš.h dežela najdemo mnogo primerov, ki govore o potovanjih posameznih narodov preko našega ozemlja, ki pričajo o vpadih tujih narodov nu našo zemljo, da bi si jo osvojili. Najnovejša doba pa nam priča o hudem gospodarskem in političnem boju, ki ga. je bojeval naš jugoslovanski narod za svojo zemljo, za svoj obstanek. Zakaj so silili vedno tuji narodi k nam? Odgovor je kratek: spoz-
nali so važno zemljepisno in prometno-gospo-darsko pomembnost našega ozemlja in so si ga hoteii iz teh vzrokov tudi podjarmiti, da bi oni in ne mi Jugoslovani, bili deležni dobrot in blagostanja.
Pa ne samo ta fakt, še drugi so činitelji, ki pričajo o prometni važnosti Jugoslavije. Na kratko rečeno, leži naša država kot vratar pred vhodom v Orient. Čez naše ozemlje vodijo vsa
ki se je udeležil pogajanjih, ki so bila pred kratkim v Gradcu med koroško deželno vlado in narodno vlado SHS v Ljubljani, je na prošnjo štajerskega deželnega glavarja dr. pl. Kaana posftil Mursko polje, Špilje, Šent lij in Maribor, da bi dobil spogled v etnografske razmere teh krajev. General Maister je še pravočasno zvedel o prisotnosti ameriške misije na slovenskih tleh in se ji je peljal naproti, da bi jo vodil po na-
važnejša pota iz Orienta na evropski sever, ših obmejnih krajih. Sestal se je z njo med
zapad in jug.
Iz vseh navedenih izvajanj lahko trd;mo, da bodo imele vse jugoslovanske železniške proge dovolj zaslužka od tranzitnega in pa lokalnega orometa, ter ne bodo v breme državi in narodu. Lokalni promet med posameznimi deli držaje bo velik že iz enega samega v zro-ka. Naša država je tako raznovrstna v zemljepisnem in geološkem oziru, da so na podlagi tega tudi živijenski pogoji in življeuske prilike na raznih mestih v državi različne. Diferenca prvim pa vzbuja vedno težnje po izenačenju in zamenjavi raznih prvin in sestavin — iz tega nastaja promet, uvoz itd.
Imamo morje na zapadu, smo na jugu sosedi Egejskega morja, imamo podane vse predpogoje za tranzitni in lokalni promet — razvoj nam je zagotovljen — čas razmaha pa je napočil.
Končno naj na kratko omenimo še glavne železniške proge v Jugoslaviji. Imenovati hočemo vzdolžnicam one linije, ki vodijo od Jadrana na vzhod, prečnice ali transverzalke pa so proge od juga na sever.
Glavna proga v državi SHS začenja v Trstu in konča v Solunu, oziroma vodi preko Niša v Carigrad. Veže Jadran čez kršni Kras z Ljubljano, pelje nato ob Savi do Beograda. Je to glavni; v^.dolžn^a Kofpomožne glavne linije pridejo v poštev proga Trbiž-Ljubljana-karlo-vac - Caprag pri Sisku in proga Beljak - Maribor - Pragersko - Mursko - Mostišče - Barč - Osijek - Vinkovci. Obe pomožni progi se spoje v Capralgu oziroma v Vinko/cih z glavno vzdolžnico.
Prečnih prog' imamo več. h Trsta vodi ena preko Jesenic na Dunaj, ena preko Ljubljane in Maribora na Dunaj, sploh na sever. Važno vlogo imajo odkazarto tudi progi Reka-Zagreb - Pešta in Dubrovnik - Sarajevo-Brod-Vinkovci - Pešta.
Poleg vseh omenjenih prog pa obstoji še mnogo prol lemov in projektov, o katerih hočemo natančn jše poročati drugič. „siov. Narod".
Političen pregled.
Ameriška misija na Štajerskem. Načelnik ameriške misije, polkovnik Sherman Miles,
Špiljem in Stražami, kjer je pozdravil zastopnike velikega ameriškega naroda na jugoslovanskem ozemlju v trenotku, ko so stopili na naša tla.
V	Cmureku in Radgoni se je polkovnik Miles pri občinskem zastopu informiral o etnografskih razmerah, in o dosedanji upravi pod jugoslovansko vlado. General Maister mu je dajal vsa po* trebila pojasnila. Tolmačil je dr. Rapoc iz Maribora. Popoldne se ,je polkovnik Mileš pripeljal v Maribor in konferiral s štajerskim obmejnim poveljstvom in zastopniki obeh narodnosti, z ge* neralom Maistrom, z gerentom mestnega zastopa dr., Pfeiferjem, dr. Hohnjecem, dr. Rozino in prof. Voglarjem. Po tem posvetovanju, ki je bilo docela privatno informativno in ki je seveda brez vsakega vpliva na našo severno štajersko mejo, se je vrnil polkovnik Miles ob petih popoldne v Gradec. Od tam se odpelje v sredo na Ko* roško, do določi demarkacijsko črto v ondotnih prepornih krajih v smislu predloga, sprejetega pri pogajanjih v Gradcu dne 19. t. m.
Uradni list kraljevine SHS. Ministrski svet je sklenil, da preneha izhajati dosedanji srbski uradni list ,;Srpske Novine". Namesto njih začne takoj izhajati »Službeni list kraljevine SHS“. Glava službenega lista bo en dan sestavljena v cirilici, drugi dan v latinici. Tudi v stavku se bosta menjavali latinica in cirilica. Vse važne odredbe bodo tiskane v latinici, cirilici in slovenščini. .
Wilson proti italijanskim aspiracijam. Jugoslovanska agentura poroča: „Daily Mail“ je prejela iz Pariza naslednje informacije: Politične osebe, ki so v zvezi z italijansko delegacijo na mirovni konferenci, izjavljajo, da je bil Orlando po svojih konferencah s predsednikom Wilsonom precej razočaran. Wilson je jasno odklonil priznanje italijanskih aspiracij.— Glasom^ eehoslovaškega tiskov, urada javlja „Daily Mail“: Predsednik Wilson ne pripoz-nava italijanskih aspiracij na Dalmacijo in Reko, hoče pa Italiji prideliti/Trst .in Južno Tirolsko.
Mariborske novice.
Interniranci in konfiniranci iz Mariborskega okrožja so imeli vpondeljek, 20. prosinca t. 1. v Narodnem domu v Mariboru sestanek ter si izvolili odbor, ki bo ysem prizadetim na ra?.
Maribor, dne 22. januarja 1919.
,     . .....     .
poiago s potrebnimi nasveti. Odbor pa je ob enem prevzel nalogo zbirati vse podatke o preganjanju Slovencev v okrajnih glavarstvih Maribor, Ptuj, Ljutomer in Slovenjigradec ob vojnem času in poziva vse one, ki so bili radi srbofilst-va preganjani, v preiskovalnem zaporu ali obsojeni, izgnani iz domačega kraja ali so trpeli vsled tega kako drugo škodo, da mu vpošljejo vse potrebne podatke s svojim natančnim naslovom ; prosi tudi za podatke v onih slučajih, kjer je dotični preganjani med tem že umrl. Važna bi bila pred vsem tudi imena doličnih lažnjivih ovaduhov, ker si je odbor nadel nalogo, zrak pčistiti teh ljudi. Dopisi se naj vpošljejo na naslov dr. Vladimir Sernec, odvetnik Maribor. Opozarja se pa nadalje še, da je vsakega pri zadetega narodna dolžnost, da oglasi svojo škodo pri pristojnem uradu (okrajnem glavarstvu) kjer so posebne tiskovine pripravljene in sicer to tudi v .tem slučaju, da .ne tirja nobene odškodnine. Te podatke hoče imeti vlada na razpolago za mirovno konferenco in se polaga važnost na to ne samo radi odškodnine temveč tudi iz političnih obzirov. Kakor se je na shodu naglašalo je to živ dokaz za to, da so bila med nami že ob začetku vojske živahna stremljenja za združenje v državo SHS, ki so dovedla do cilja vzlic vsemu državnemu in zasebnemu nasilstvu. Shod je bil ze(o dobro obiskan in se je slavilo marsikatero ganjlivQ svidenje med tovariši iz onih mračnih dni. Predsedoval je shodu na splošno željo dr. Vladimir Sernec, ki je na podlagi tiskovin razložil kako se imajo izpolniti; zelo zanimivega pogovora so se vdeležili zlasti še g. mestni komisar dr. Klopčič, dr. Irgolič, ki je pred vsem opozarjal tudi na to, d» je celo še v naših vrstah nekaj poštenjakov, ki so se udeležili preganjanja Slovencev in bi se sedaj radi kot narodnjaki povspeli višje, in g. nadučitelj Fran Srebernič iz Celja, ki je v živih barvah, naslikal vso bedo preganjanega in njegove rodbine in kako se ga je vsled sumničenja zasledovalo naknadno še pri vojakih. Izrazila se je tudi povsem umestna želja, da bi se rok za oddajo teh prijav razširil in'se bi od okrajnega glavarstva v Mariboru razposlale te tiskovine vsem župnim uradom. Želeti bi bilo, da se zgoraj navedenemu pozivu odzovejo vsi prizadeti, kojim bo gotovo v najlepšo zadoščenje, da bo njihovo drplenje, ki je brez dvojbe povabilo in razširilo gibanje med narodom za samostojno, skupno, svobodno državo in skupnost vseh slovenskih strank v dosego tega cilja, pomagalo udejstviti to novo svobodno domovino na mirovni konferenci.
Potovanja po Sloveniji in izvun nje.
V	snjislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani, z dne 10. prosinca St. 262, zamorejo lastni državljani v inozemstvo potovati le s potnim listdm, veljavnim za 30 dni. Tujci, v Sloveniji bivajoči, ki hočejo zapustiti to ozemlje, si morajo preskrbeti »propustnico* ki velja samo 7 dni. Hotni listi in prepustnice se izdado za mesto Maribor pri mestnem magistratu v pritličju soba $L 1. Imenovane potne listine se pa dobe lena podlagi pismenih, z dvem kronami kolekovanih vlog, v kateri je navesti natančni naslov, rojstni in domovinski podatki, potna smer, namen potovanja, čas, spremstvo (imena in starost) dan nastopa potovanja, in osebni popis Prošnji (vlogi) je priložiti kolek za dve kroni. Tujci imajo za propustnico tudi sliko predložiti. Izgotovitev bo trajala osem dni.
Važno vprašanje o vojaški prehrani.
Zadnja vojna je na vseh poljih vsakdanjin potreb in za vsako stroko rodila toliko preizkušenj, da se v naši novi državi pri vsakem vprašanju lahko odločimo : to je dobro, to pa slabd. Ideali in utopije so se pretopili v gole realnosti, stvar-jjostj in naša naloga je, da iz suhih realnosti vstvarjamo ideale, torej, da tudi to, kar smatra*.
Mariborski delavec.
mo za preizkušeno kot dobra, ne izvršujemo po šabloni, ampak da se skušamo prilagoditi dejanskim razmeram. Eno takih preizkušenj smo doživeli v prehrani .vojaštva med več ko 4 letno vojno, iver je prehrana vojaštva zadela ne samo našo armado, oziroma vojaštvo sploh, ampak ravno radi vojaštva tudi vse doma ostalo civilno prebivalstvo in ker — kakor smo že zadnjič na kratko omenili — se tudi naša sedanja,, ali bolje rečeno, dosedanja vojaška uprava ravno glede
prehrane nahaja zopet na izgrešenem potu, se izplača, nekoliko se ozreti nazaj. Ob izbruhu vojne je bilo vsega dovolj. Večina vpoklicanih se prve dni splošnega vojnega razburjenja niti brigala ni, za menažo Jedli in pili so po gostilnah. One čete, ki so takoj odhajale na bojišče ali ki so bile premeščene v daljne garnizije, so bile spotoma skoro na vsaki postaji naravnost pceobležene z darili v jestvinah in pijači. Ako avstrijska uprava na to razpoloženje ni vnaprej računala, morala bi bila to storiti vsaj takoj prve dni, ko so ji bili dokazi povsod očiti, da je vsaj polovica za vojaštvo določenega “živeža takorekoč proč vrženo. In dalje, da so bile tudi res zaužite porcije, n. pr. pri mesu po 40 dkg, torej skoro po pol kg za moža, pretirane. Saj se je še tistim ustavilo meso, i so ga v civilu vživali le ob velikih praznikih. Ta prvotni greh smo motali občutiti vsa naslednja l»ta, ko smo za par dkg mrševine na teden morali čakati in prezebati cele ure po dnevi in noči. In prav ta greh moramo občutiti še danes, ko so se razmere z drugimi živili vendarle že deloma izboljšale. Že v prvih mesecih vojne se je samo pri nas najmanj 40 odstotkov naše najboljše živine pobilo — prav po nepotrebnem. In takrat se je zapravilo prav po nepotrebnem dobrih 60 odstotkov našega žita oziroma, moke. Kdo se še danes.ne spominja, koliko dobrega kruha je ležalo razmetanega po vojašnicah in okrog taborišč, ob vseh železniških postajah, koder so se prevažali vojaški vlaki. Nekateri, ki se jim je to lahkomiš-Ijeno zaprayljanje najpotrebnejega živeža smililo, so prosili in opozarjali vojaško upravo, naj se namesto kruha ta pristojbina izplača v denarju vsaj deloma, so dobili v odgovor — dolge no. sove. Uprava je sicer to škandalozno gospodarstvo videla, toda vztrajala je kljub temu prt svojem, ker je bilo od zgoraj doli tako ukazano in že vnaprej na papirju določeno. Spominjate ..se še gotovo vsi, kako se je tudi ta drugi greh šablonskega gospodarstva že nekaj mesec.ev pozneje grozno maščeval, posebno ravno pri vojaštvu in ravno ob času, ko bi bilo dovolj kruha najbolj potrebno, to je bilo ob času začetka vojne z Lahom. Takrat je vojaštvo v visokih gorskih postojankah dobivalo na drobce zdrobljen, za polovico manji kruh iz koruzne moke. Fa še huje se je ta greh maščeval. Tista uprava, ki je ob začetku vojne zaničevalno zametavala prošnje in nasvete za izplačevanje kruha, in je ljudem naravnost vsilj- vala polne porcije kruh v naravi, je zdaj morala sama prosjač ti in vsiljevati denar namesto kruha, ker ni naš namen, se na tem mc^tu opoglabljati v sicer izredno zanimivo zgodovino o preskrbi vojaštva za časa vojne, bodi s tem pogledom nazaj za enkrat za doščeno. Obdržite si pa te kratke odlomke dobro v spominu. Služili nam bodo kot vodilne smrti v našem pogovoru o sedanji — kakor sm■> z videli, tudi izgrešeni — vojaški prehrani
Izvoz živil iz države SHS se dovo i le če se napravi pismena prošnja, navedena z natančnim itastovom prosilca. Na ustmene prošnje se ne ozira.
O Vandalih. Vašemu članku o vandalizmu se popolnoma pridružujemo. Seveda pa -e ugašajo ljudje, zlasti nemšxi šovinist:, ki str šno vpijejo proti naši kulturi, prod takemu jugo-s.ovanskemu demokratizmu. Ti ljudje pač ne
Štev. 17;
bi smeli tako glasno vpiti, kajti tedaj ko je nemško vojaštvo, zlas i rajhovsko popolnoma izropalo in uničilo Srbijo in Italijo do Pijave, tedaj ni nihče teh ljudi zinil. To je bil pač vandalizem v najvišje potencirani meri! Tudi vojaške operacije ne bi mogle opravičiti takega roparstva. Pa kljub vsemu temu pa hočemo mi tem glasneje klicati: proč z Vandali in pokažimo, da smo mi, mali narod, vendar še toliko kulturni kakor so naši oholi sosedje! Proč z vandalizmom tudi zato, ker ne bomo mirno nosili soodgovornosti radi tolpe pijanih ali neizobraženih, divjih tolp! Takih ljudi niti na Koroško ne bi želeli poslati, ker bi celo kot vojaki v obrambi za domovino našemu ugledu več šk dovali, kakor koristili z osvobojeno zemljo.
Ameriške lekcije našim pangerma-nom. Tudi zadnji svetovni preobrat naših Nemcev in nemčurjev še ni izpametoval. Pri komisijah, ki zdaj pod vodstvom ameriške posebne misije ugotavljajo državne meje med nami in Nemci, nastopajo še vedno po svojem starem predvojnem programu. Še vedno šo zatelebani v svojo domišlijo, da imajo opraviti s avstrijskimi hofraii, ki so vsaki renegatski budalosti verjeli Se ^vedno so prepojeni z duhom umrlega Habsburžana, starega slovanožrca, ki je dospe.v-ši pred Celje, čuvši slovenske pozdrave, začudeno in zlovoljno vzkliknil: «\Vas schon vor Cilli hort man so viel vvindisch ?« Ampak Ameri-anci so čisto drugi ljudje. Verujejo lastnim ušesom in očem in pogubno nemško izdajalsko propagando poznajo tudi iz lastne izkuš. je. V poučenih krogih se govori, da Nemci pri teh komisijah dobivajo nepričakovano dolge nosove. Tako so v Cmureku ameriški misiji hotel natveziti čisto nemški značaj okraja Nemški vojaški zastopnik je to skušal posenno drastično dokazati s tem, da je svojega kolega iz Amerike opozoril na pokopališče, češ, glej, tu počivijo samiNem-ci. Kolega iz Amerike pa ga je dobrohotno posvaril, češ, ljubi kolega: pusti mrtve počivati. Cmurek ostane slovenski. Kakšne nosove so Nemci v, Radgoni dobili o tepi upamo naravnost od tam zvedeti.
Prepovedan izvoz živeža. Listi poročajo, da je minister za prehranp brzojavno ustavil nadaljno izdajanje izvoznic za živila iz Jugoslavije. Listi so mnenja, da je ta piepoved v zvezi z vednimi pritožbami iz S ovenrje.	k
Krompir in aprovizacija. Dobili smo danes sp^t krompirja in sicer za krušni- od I el ek št. 1 na Stolnem trgu št. 8 koiikor ga hočeš. Vzeli smo ga 5 kg — a vrgli smo ga več od polovice proč. Bil je na pol gnil, na pol plesniv. Drugi, ki so k sreči pri kakem drugem krušnem oddelku, ga pa lahko dobijo pri tr. oveu Seveda tam dobijo lepši krompir. Zakaj torej ta neenakost in krivičnost. Prosimo pomoč.
Več-žalostnih gospodinj.
Ukraden petrolej v v-ečji množini so v jaki predavali v neki-m dvorišču v Vitri jski u ici. Pii tem se je en škaf pe.roleja užgal. Tatove se zasleduje.
Moka za bolnike se izda le proti izkazu zdravniškega spričevalu.
Cnbanor /mirni tani5e Jtevilke za šivalni str°i>
JUIMIIICI \I.VIII|/ črni in beli, je v večji množini na razpolago v trgovini Vilko Weixl, Glavni trg 22.
Jural Gredlii* brivec
v Tegetthoffovi cestf 22 se priporoča Jugo* slovanskemu občinstvu.
A. Vertnik
trgovina s mešanim blagom in premogom
Sadnijskd ulica 17
p ipoiuča se občinstvu.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.