ZID. Storilki.
I IMni, t Htm H. ntortn 1911.
U.ltto.
.Slovenski Narod" valja po polti:
«8 Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej. .
pol leta     M      m    • •
četrt leta   m      m    • .
na. tnesec   m      0   • •
K 50*-. 25- -. 13-. 450
za Nemčijo:
celo leto naprej  .... K 55 —
za Ameriko i a vse drage dežele:
-elo leto naprej   .  .  .  . K 60* —
Vprašanjem glede insentov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, firavnlstvo (spodaj, dvorišče levo), banova nlioa it S, telefon it. 85.
lakaja vsak du ivolor tsvaoaali
Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte ta zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insereilah po dogovoru.
Nori naročniki isj pošljejo tiroćalaj reisa 00 makaiaiel.
Na samo pisraeae aaročbe brez soilatre deiarjt se ne morem* sikakor szirati. „Narodna tiskara a" tetaloa it 81.
celo leto naprej pol leta
.Slovenski Narod* velja v Ljubljani
dostavljen na dom ali Če se hodi ponj:
. . .      K 48 — I četrt leta „ .....24*— I na mesec
12,-4--
PosaTiazna Številka velja 30 vinarjev«
Dopisi -naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredaištvo: Enallova ulica it 9 (v L nadstr. levo', telefon it 94
Za našo mladino!
Strahotne so številke o umrljivosti otrok med vojno. Kakor da bi padala strupena slana, tako učinkuj eio voine posledice na našo deco. Oni. ki jim še prizanaša smrt, pa počasi hirajo, njihove odporne sile postajajo od dne do dne manjše. Sveta dolžnost slovenskega naroda je. da skrbi za svoj naraščaj, da mu z združenimi močmi pomaga prestati vojno.
Dne 21. in 22. septembra priredi odbor SMS. žena za siročad po vsem slovenskem ozemlju »Narodni blagdan*, da zbere potrebna sredstva, ki naj omogočijo kar najizdatnejšo pomoč naši mladini. Nabrani denar se ne Dorabi le za presrbo otrok, ki jih sprejemajo Hrvatje tako gostoljubno, temveč pride tudi v prid slovenski mladini, ki obiskuje šolo na domačih tleh. Del nabranega denarja se porabi za podpore dijaškim kuhinjam, za boljšo prehrano otrok, ki obiskujejo ljudske šole. za nabavo obleke in obutve potrebnim.
Naj ne bo 21. in 22. septembra slovenske rodbine, ki ne bi prispevala po svojih močeh za ohranitev naše mladine — naše bodočnosti!
Odbor SHS. žena za siročad v Ljubljani.
Novi davki.
Finančni odsek je sprejel v tem tednu vladne predloge o davkih na premog, sladkor in vino. Zakonska načrta za davek na premog in sladkor sta sprejeta v obliki,kakor ga je predložila vlada, zakonski načrt za vinski davek pa v obliki, modificiran po posebni strokovniaški komisiji, ki jo je sklicala vlada meseca junija vsled odpora kmečkih poslancev proti prvotnemu vladnemu načrtu. Od odseka sklenjeni davčni zakoni bodo prišli na razpravo v poslanski zbornici, takoj ko se sestane.
Davek na premog znaša 20% prodajne vrednosti premoga. Davku je podvržen premog v trenutku, ko ga tu-zemsko premogovno podjetje proda konzumentom ali trgovcem, oziroma ko ga določi za lastno porabo, inozemski premog pa, kadar prestopi državno mejo. Obdačen bo torej ves premog, ki bo porabljen v državi. Posebne ugodnosti so določene za premog, ki se rabi za železnice in ladje, v elektrarnah in tovarnah za olje in mast, dalje ze premog, namenjen za kurivo najubožnej-ših slojev. Davek je določen za enkrat samo za dve leti in stopi iz veljave dne 31. julija 1920. Dohodke iz davka na premog računajo na letnih 140 — 130 milijonov kron.
Sladkorni davek imamo že sedaj; Z vsakim kilogramom sladkorja, ki ga kupimo, plačamo obenem 38 vinarjev davka. Novi zakon bo ta že obstoječi davek povišal za 18 K pri meterskem stotu, tako da bo znašal davek odslej 54 vinarjev pri kilogramu. Donos iz davčnega povišanja računajo na 64 milijonov kron, iz vsega sladkornega davka skupaj pa 216 milijonov. Zakonski načrt obsega tudi določbe, ki naj preprečijo, da trgovci sladkorja ne bodo podražili za več, kakor znaša davčni povišek.
Dosedanji državni vinski davek je razmeroma majhen. Od hektolitra je treba plačati sedaj na Dunaju, v Trstu in Krakovu 8 K, v drugih mestih 7 K 63 vin., na deželi 5 K 64 vin. in to samo za vino, prodano na drobno v obrtni prodaji. Vino za domačo porabo in vino, ki je prodano v množinah nad 56 litrov, državnemu davku doslej ni podvrženo. Prvotni zakonski načrt, ki ga je predložila vlada državnemu zboru že meseca oktobra L L, je hotel uvesti davčno dolžnost na vse producirano vino, razen onega, ki ga porabi producent zase, dalje pa tudi na jabolčnik. Davek za vino naj bi znašal za vse vrste enako 32 K za hektoliter, za sadjevec pa 8 K. Plačati bi ga bilo treba pri produkciji. Donos je proračunala vlada na letnih 112 milijonov kron, dočim je vrgel vinski davek doslej samol4 milijonov na leto. Vladnemu nacrtu so se ostro uprli predvsem kmečki poslanci, ki so opozarjali na žrtve, ki bi lih prizadejal vinorejoem. Predlagali so zato v finančnem odseku, naj se zniža davek vsaj na polovico, torej na 16 K za vino in 4 K za sadjevec v ostalem pa naj ostane pri načelih vladne predloge zlasti pri principu enotnega obdačenja
in obdačenja že pri producentu. Meseca junija pa se je vršila od vlade na zahtevo finančnega odseka sklicana en-keta poslancev, vladnih zastopnikov, strokovnih izvedencev in zastopnikov producentov. Enketa je izdelala bistveno drugačen predlog, ki ga je sedaj sprejel tudi finančni odsek in ki določa v glavnem sledeče: Davka ne plača že producent, ampak šele konsument oziroma trgovec ali krčmar; namesto enotnega obdačenja se vpelje odstotno obdačenje po fakturni vrednosti; le za sadjevec ostane fiksno obdačenje, pač pa se zmanjša davek na 4 K za 1 hI. Socijalni demokratje so predlagali, naj se obdrži tudi za vino princio enotnega davka in se vpelje za Čas vojne še posebna vojna doklada 35 K za hektoliter. Finančni odsek je socijalisti;ni predlog odklonil in sprejel zakonski nacrt v obliki, kakor ga je predlagala strokovnjaška enketa. Naši poslanci so se temu davku odločno upirali, kor bo hudo zadel naše vinogradništvo.
IMIIii in Jusoslovsnl.
V nedeljo se je vršil v Rimu važen ministrski svet o katerem smo že na kratko poročali. Kakor se zdi, je prišlo na njem do delnega kompromisa ali vsaj začasnega premirja med Sonni-novci in Orlandovci, tako da je za enkrat odstranjena nevarnost preteče ministrske krize. Morda se bo polegla sedaj tudi časnikarska polemika, ki ie razburjala zadnja dva meseca italijansko javnost in odmevala tudi v vsem časopisju srednje in zapadne Evrope. Nas je ta spor še posebno zanimal, ker je bil osredotočen okrog jugoslovanskega vprašanja in nam je posredno koristil s tem. da je poglobil zanimanje za naš problem v najširši kulturni javnosti.
Ko je posegla Italija leta 1915. v vojno, so bile vse italijanske politične itranke več ali manj edine v svojih narodnih zahtevah in so podpirale brez pridržka imperialistične pogoje, ki tih je stavila italijanska vlada ententi in jih jc eutenta pod pritiskom razmer v znanem londonskem dogovoru tudi sprejela. Ta dogovor zagotavlja Italijan, nadvlado v Adriii. priznava in obeta Italiji poleg južne Tirolske in Furlanije tudi Goriško. Istro s Puljem, Reko, severno Dalmacijo z Zadrom in otoki, žrtvuje torej znatne in dragocene dele Jugoslavije italijanskemu imperializmu. V Italiji je vladal in triumfiral sacro ego-ismo in neizprosen anatema je dolete] vsakega, ki bi si upal izraziti svoi dvom o njega upravičenosti. Prvi udarec so mu zadali trajni neuspehi ob Soči in pa reakcija, ki je sledila, kakor povsod drugod, tudi v Italiji pijanosti prvih vojnih tednov. Silne žrtve soških ofenziv in žalostni pojavj nesocijalnih in neide-alnih instinktov, ki jih je rodila vojna mesto pričakovanega duševnega preporoda in moralnega očiščenja, so začeli odpirati italijanskim inteligentom oči. Pripravljali so tla za Wilsonov evangelij novega človeštva, zgrajen na temeljih pravičnosti in skrajnega demo-krstizma ter njeni praktični konsekven-ci. narodni samoodločbi. Ta načela sc našla v Italiji v prvem vojnem letu zelo malo umevanja. Sčasoma pa, zlasti odkar je nastopila Amerika, so si priborila vedno več učencev in pridobila tudi vse uglednejše časopisje.
Podpiral je ta razvoj tudi moralni in morda celo politični pritisk ostalih en-tentnih držav. Jugoslovanska propaganda, ki je naletela v Italiji povsod na nedotakljivo dogmo »Svetega egoizma«, si je s svojim vztrajnim delom pridobila francosko in angleško javnost. Pospešilo in olajšalo je to delo splošno razočaranje, ker so se v Italijo stavljene nade izjalovile in je Italija na celi črti odrekla. In ko so Wilsonove ideje, ki jih je imel sprva pač tudi velik del enten« tine javnosti samo za lepo teorija začele dobivati vedno konkretnejšo obliko, so se začeli oglašati v Parizu in Londonu, SDrva oprezni, potem vedno češči in vedno odločnejši glasovi, da je treba tudi italijanski narodni program prilagoditi tem načelom.
Pod tem skupnim pritiskom so se začeli majati stebri italijanskega imperializma. Velik del italijanske inteligence, vplivni politični krogi in celo nekateri ministri danes že odkrito priznavajo potrebo revizije italijanskih vojnih ciljev in izpremembe londonske pogodbe in zahtevajo zlasti direkten sporazum z Jugoslovani. Prvi korak v tej smeri so storili na znanem »kongresu potlačenih narodove, ki je zboroval letošnjo po-
mlad na rimskem Kapitolu. Italijanska
vlada se kongresa sicer ni oiicijelno udeležila, ali ministrski predsednik Gr-lando je zborovalce pozdravil in izjavil, da se strinja z izvajanji in sklepi kongresa. Ti pa so bili čisto v duhu ameriške demokracije in pomenijo odkrito odpoved imperialističnim težnjam. Kam-pidoljski sklepi so bili svojčas že objavljeni, v natančnejše razumevanje položaja naj jih še enkrat navedemo:
1. Zastopniki italijanskega in srbo-hrvatsko - slovenskega naroda priznavajo, da je ujedinjenje in neodvisnost Jugoslovanov življenska potreba Italije, kakor je na drugi strani ujedinjenje italijanskega naroda življenska potreba Jugoslovanov. Vsled tega se zastopniki teh dveh narodov zavezujejo, da bodo razvili vse svoje moči in sile, da se tekom voine in v prvem času miru popolnoma dosežejo ti cilji obeh narodov.
2. Zastopniki izjavljajo, da ie svoboda Jadranskega morja in njegova obramba proti vsakemu sedanjemu in bodočemu neprijatelju življenska potreba obeh narodov.
3. Obvezujejo se. da bodo na prijateljski način in v medsebojnem sporazumu rešili posamezne obmejne spore na temelju narodnega načela in na temelju pravice samoodločevanja. Onemu oelu naroda, ki bi moral ostati v mejah drugega naroda, bo priznana in zasigu-rana popolna enakopravnimi z ozirom na njegov jezik, njegovo izobrazbo in njegovo gospodarsko vprašanje.
Ta dogovor se ne sklicuje več na sacro egoismo in priznava pravico samoodločbe tudi Dalmaciji, Istri in Goriški S svojim postopanjem ja ministrski predsednik Orlando --pokazal, da ga odobrava in je s tem pristal že tudi na revizijo londonske pogodbe in mirovnega programa sploh. V vladnih krogih pa so prevladovali še vedno imperiali-sti, na čelu jim zunanji minister Sonni-no, diplomat stare šole in predvojnega naziranja, ki za novi čas nima nič več umevanja kakor kak Czernin. Sonnino-va politika vidi samo Italijo in stoji na stališču, da je glavno, da si zagotovi Italija absolutno nadvlado na Adriji. Zato pa ne more trpeti na vzhodni obali mogočnega soseda in se mora boriti proti vsakemu, bodisi potem Avstro-Ogrska. bodisi Jugoslavija; ljubša mu je slaba Avstrija kakor močna Jugoslavija. Zato vztraja na londonski pogodbi, odklanja revizijo italijanskih vojnih ciljev in ovira delo jugoslovanske propagande.
Večina velikega italijanskega Časopisja je spoznala, da bi imela Sonninova politika za posledico popolno moralič-no, polagoma pa tudi politično izolacijo Italije. Zato plavajo danes razpetih jader v demokratični svetovni struji. Postali so — Jugoslovanom prijazni in po-vdarjajo, da jim je treba priznati pravico samoodločbe, tudi če bi bilo to v nasprotju z italijanskim egoizmom, in da jih je treba podpirati v boju za svobodo in samostojnost, čeprav bi italijanskim interesom navidezno bolj odgovarjala oslabljena Avstrija kakor pa konsolidirana Jugoslavija. Ta struja, ki je postala jako močna, zagovarja za to direkten sporazum z Jugoslovani in prijateljsko rešitev prepornih točk. zahteva izdatno podporo jugoslovanskih stremljenj in stremljenj drugih >tlačenih avstro-ogrskih narodnosti«.
Zanimivo bi bilo raziskovati, koliko je iskrenosti v tem italijanskem obratu in v koliko ie ta obrat le posledica hladnega političnega računa. Negotovo je tudi še, ali se je na nedeljskem ministrskem svetu vdal Sonnino Orlandu ali Orlando Sonninu. Tozadevne vesti si še nasprotujejo. Za nas to nima nobenega posrednega pomena. Važno in ve-lezanimivo pa je, da je jugoslovanski problem izzval v Italiji tako hudo politično krizo. Mi vidimo, kako Je naše vprašanje stopilo skozi vrata velike svetovne politike m vsi taki pojavi nas zrova potrjujejo v prepričanju, da je ni več sile, ki bi ga mogla odstaviti z dnevnega reda.
Parlamentarne vesti
Sklicanje poslansko zbornice.
Dunaj, 14. septembra. Današnji listi poročajo*: Predsednik poslanske zbornice dr. Gross je imel včeraj daljši razgovor z ministrskim oredsednikom baronom Hussarekom. Dr. Gross je povdar-jal, da hočejo vse parlamentarne stranke vedeti, kdaj se sestane plenom zbornice in je prosil za to ministrskega predsednika, mi pojasni svtjfe fftallftf*
napram sklicanju poslanske zbornice. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada za zasedanju ne dela nikakih ovir in da se to lahko začne v najkrajšem ča-sn. V konferenci je bil dosežen sporazum, da se skliče poslanska zbornica dne 1. oktobra.
Finančni odsek.
Dunaj, 14. septembra. Finančni odsek je nadaljeval v včerajšnji seji debato o predlogu poslanca Mastalke glede preskrbe sladkornih tovaren s premogom. Po dahši debati, v katero je ponovno po:egel tudi minister za javna dela, vitez Homann. je bil Mastalkov predleg skupno z drugimi resolucijami sprejet Odsek je prišel na to na razpravo o vladni predlogi glede zvišanja zemljiškega davka za davno leto 1918/19. Razp/ava pa ni bila končana, ampak se je odsek odgodil in se bo vršila prihodnja seja še le en dan pred prvim plenarnim zasedanjem državnega zbora. Odsekov načelnik dr. Lowen-stein je pozval v svojem zaključnem govoru vlado, naj do prihodnje seje predloži vsaj finančni program, ako že ne more izdelati natančnega finančnega načrta.
Jugoslovanski poslanci o vojnem gospodarstvu.
Dunaj, 13. septembra. Danes dopoldne ob 10. uri je bilo posvetovanje komisije, ki je sestavljena iz prehranjevalnega odseka za vojno gospodarstvo in članov gosposke zbornice. Poslanec Go-srinčar je izjavil, da posvetovanje nima nikakega pomena, ker se ne more nič sklepati. V parlamentu ni časa za to, da bi porabili dobljene informacije, ki so navadno netočne in dvomljive. Ljudstvo se upira in zabavi^gg^rse centrale, med vsemi še najbolj cez centralo za usnje, ker ne dobi najpotrebnejšega usnja; če bo to šlo tako naprej, bodo ljudje hodili bosi na delo, otroci bosi v šolo. cerkev itd. Ljudstvo ima pravico zvedeti polno resnico, kako je s celo upravo, saj ono tudi vsa bremena nosi; tudi po vojski bodo vsa bremena zadela najhujše ljudstvo. Naj bi se skrbelo za to, da dobe sunjarji na deželi dovolj kož v strojenje, da se prepreči pokvara take mase kož, kakor se sliši sedai. Čevljarska obrt gineva, ker ni materijala. To povzroča neznosne cene čevljarskih del. Načelnik centrale za razdeljevanje usnja je poročal, da je prišlo pred vojno na vsako osebo 80 dkg usnja, sedaj pa 10 dkg. Kakovost usnja pa je vrhu-tega taka. da odgovarja sedanjih 10 dkg komaj enemu dekagramu usnja mirnega časa. — Delavstvo po tovarnah dobiva čevlje z lesenimi podplati, kar je v mnogih obratih nevarno. Potreba je v takih obratih odpraviti lesene podplate.
Obnovitveni odsek.
Dunaj, 13. septembra. V nadaljevanju debate o državnem gospodarstvu z gozdovi ie sklenil odsek na današnji seji, da imenuje poseben preiskovalni odbor s pravico zaslišanja strokovnjakov in prič. Vlada se poživlja, da omogoči preiskovalnemu odboru vpogled v vse tozadevne listine. Minister za javna dela je izjavil, da vlada pozdravlja namero in da bo šla preiskovalnemu odboru v vsem na roko. Poročilo o preiskavi mora biti predloženo obnovitvenemu odseku tekom treh mesecev. K sklepu je sprejel odsek še soglasno naslednjo re-soluciio polsanca Schopferja: »Povrnitev vojne škode in obnovitev razdejanih pokrajin je splošna državna dolžnost, ki io mora izpeljati celo monarhija in ne samo ona država, v katere ozemlju leži poškodovani kraj.
Vojnogospodarska komisija.
Dunaj, 13. septembra. Komisija ie nadaljevala danes razpravo o delovanju centrale za usnje in kože. Dr. Hodac je naznanil, da odda centrala v promet mesečno 240.000 kg podplatov, tako da pride na vsakega prebivalca 18 dkg proti 80 dkg v mirnem čau. Član gosposke zbornice baron Freudentfral je opomnil, da je glavna napaka pri vseh centralah v tem, ker je prepustila vlada financiranje privatnemu kapitalu. Poslanec Gostinčar je povdarjal, da bi pomanjkanje usnja takoj ponehalo, ako bi vlada poskrbela, da se predelajo v usnje vsaj one kože, ki se sedaj pokvarijo. Izvedenec Zessewitz je valil krivdo za grajane nedotastke na voqško upravo. Za čevljarja ne preostaja usnja, ker ga vojaška uprava preveč razmetava. Oficirji n. pr. ga dobe kolikor ga hočejo, ne samo za sebe, ampak tudi za svoje rodbine. Prihodnja seja komisije bo v torek. Na dnevnem redu bo razprava o kovinski centrali.
Nemšbi umih pri Verdunu.
Avitro-ogrtke Cete na zapadni fronti.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. septembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Kuprehta in go. v. Bohna. Blizo obali in severovzhodno od Bixschoote smo uspešno izvršili manjša podvzetja. Med Y preso m in Armentieresom so se ponesrečili sovražni izvidni sunki. Jugozapadno od Fleurbaixa smo zavrnili deln! napad, severozapadno od Hullucha pa močnejši angleški sunek. Med cestama iz Arrasa in Peronna proti Cambravu ]e sovražnik včeraj ziutrai pod najsilnejšo ognjeno zaščito nadaljeval svoje napade. Ponesrečili so se s težkimi izgubami za sovražnika. Dobro naperjen artiljerijski ogenj je imel svoj posebni delež pri uspešni obrambi. Kjer so Angleži vdrli v naše črte, jib je naša pehota v protisunku vrgla zopet nazaj. Havrin-court je ostal v sovražnih rokah. Zvečer smo zavrnili sovražne napade, ki so se izvršili med Moeuvresom in Gonze-aucortom. — Skupina nemškega cesarjeviča. Med Ailetto in Alsno je bii artiljerijski boj samo včasih stopnjevan. Manjši pehotni boji. V Cnam« pagni so pripeljale čete s sunkov v sovražne črte pri Le Mesnilu vjete nazaj. — Skupina generala v. G a 11 -w i t z a. Francozi in Amerikanci so napadli včeraj lok pri St. Mihielu, pri višinah Combres in južno od tam ter med Cotes Lorraines in Moslo. Pričakovali smo ta napad. Vsled tega je bil umik iz tega .'oka. izpostavljenega objemu z obeh strani, že pred leti določen In že več dni pripravljen. Zato nismo bojevali boja do odločitve ter smo izvršili nameravano gibanje. Sovražnik tega gibanja ni mogel preprečiti. Francozi, ki so izvršil sunek na višinah vzhodno od M ose, so bIH zavrnjeni Višine pri Com-bresu, ki smo jih začasno izgubili, so domobranske čete zopet zavzele. Južno od tam so avstro-ogrski polki v močni obrambi skopaj s četami, ki se bojujejo med Moso In Moslo, krili umik pri St Mihielu stoječih divizij. Med Cotes Lorraines in Moslo je pridobil sovražni napad tal proti Thiaucortu. Rezerve so vjele sovražni sunek. Jugozapadno od Thleaucourta in zapadno od Moste smo zavrnili sovražnike. Cez noč smo nemoteni od sovražnika končali umik iz loka. Sedaj stojimo v novih pripravljenih črtah. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolln, 13. septembra. (Kor. urad.) Na bojnih frontah miren dan. Tudi med Moso in Moslo sovražnik dosedaj svojih napadov ni obnovil.
Razgibana je vsa fronta od morja pa do Moselle (nemški: Mosel). dolga 420 km zračne črte. Izvzet je le kakih 60 km dolgi odsek od Champagne   pa do vzhodno od Verduna,  kjer  orožje  še  miruje. — Vas F 1 e u r b a i x leži ob veliki cesti La Bas-see - Armentieres, 4 km južno - zapadno od Armentieresa. — Vas Hulluch   leži tik vzhodno od velike ceste La Bassee - Lens, 5 km južno od   La Basseja. — Vas Ha-vrincourt  leži ob železnici Bapaume-Cambrai, 12 km zračne črte južno - zapadno od Cambraija ali 28 km naravnost proti jugu od Douaija. Torej stoji nasprotnik še 12 km pred Cambraijem. — Vas Moeuv-r e s Ježi ob včeraj   imenovanem potoku Agache, 7 km severno od Havrincourta aft 11 km zapadno od Cambraija. — Vas G o u-zeaucourt leži ob veliki cesti Peron-ne - Cambrai, dobrih 6 km južno - vzhodno od Havrincourta. — Vas Le Mesnil leži v Champagni, 3 km severno od Stare rimske ceste, ki poteka iz Reimsa v južno-vzhodni smeri prek Champagne proti Argonom, 11 km severo - vzhodno od mesta Suippes. — Mesto S t Mihiel   leži ob vzhodnem bregu reke Moze (francosko: La Mense, nemško: dle Maas), 31 km zračne črte Južno - vzhodno od Verduna. Nemška fronta ie tukaj potekala   tako,  da so bile severno, oziroma severo - vzhodno od St Mihiela ležeče vasi. kakor tndi "mesto samo. v nemških rokah, potem pa se je tik pod St. Mihielom obrnila proti vzhodu in v dokaj ravni črti stekla k mestu Pont a Mousson ob Moselli, ki pa je bilo in je v nasprotnikovih   rokah.   Vas Combres leži 2 km vzhodno od ravne črte, Id si jo potegnemo od St. Mihiela v severo-vzhod-nl smeri do mesta Etain, ležečega približno 20 km vzhod, od Verduna. Od St. Mihiela je vas Combres proti severo - vzhodu oddaljena 19 km zračne črte, od vasi Apreraont najjužnejše od Nemcev dosežene točke, pa 23 km povsem ravne, proti severu potegnjene črte. Torej so se Nemci v tem odseku proti severu umaknili za najmanj 20 km. — Cotes Lorraines  .U^orunska beda)'
imenuje gozdnato, do 400 m visoko pogorje, Ja se na Mozinem vzhodnem bregu vleče od Verduna do vzhodno od St. Mihiela. —Trg Thiaucourt leži ob potoku Rupt de Made, ki izvira vzhodno od St Mihiela In se kakih 12 km severno od Pont a Moussona izliva v Mosello ter hkrati ob veliki cesti Etain - Pont a Mousson, od poslednje imenovanega mesta proti severo - zapadu oddaljen 14 km.
Dunaj, 13. septembra. Prvič poroča danes nase uradno poročilo tudi z zapadnoga bojišča, prvič se omenjalo danes tudi v nemškem armadnem poročilu avstro - ogrski polki na zapadu. Avstro - ogrska artiljerija je posegla že početkom svetovne vojne in pozneje opetovano na zapadni bojni fronti v boj, sedaj pa se prvič omenja in naglasa, da je nastopila avstrijska infante-rija. Lz današnjega uradnega noročila izhaja, da je bila naša pehota podrejena armadi Gahvitz, ki je že delj časa bojevala hude boje na svoji fronti. Ves čas, ko so se vršili veliki boji na zapadu, je imela armadna skupina Galwitz samo nalogo, da drži svoj odsek v Alzaciji - Loreni. Južno od Verduna se nagiba nemška fronta v velikem loku proti Mosi. Osnovnica tega loka je črta, ki gre nekako od Fresnesa do Vilceva. Lok je segal nekako 20 km iz ostale fronte ter je bil na svoji osnovnicl nekako 20 km širok. Kakor namigava nemško armadno vodstvo, ni bilo mogoče takega odseka frote, ki je bil izpostavljen na obeh straneh napadu, držati. Zato je sklenilo nemško armadno vodstvo .zapustiti ta o'dsek ter je izvršilo to skrajšanje fronte takoj, ko so pričeli Francozi in Amerikanci napadati. Umikanje, ii obsega teren, se opira, če naj nimajo umikajoče se čete pretežkih izgub, popolnoma na one čete, ki morajo držati zami-sčene pozicije do zadnjega trenutka ter tako zagotoviti večjemu delu čet varno umikanje. Ta častna naloga je ena najtežavnejših In najbolj odgovornih. To nalogo so prevzele skupaj z nemškimi četami tudi avstro - ogrske čete. Armadno poročilo naglasa, da so naše čete izvršile svojo nalogo popolnoma po načrtu.
Dunaj, 13. septembra. Na zapadu se je pričelo včeraj prvo večje delovanje Ameri-kancev. Nemško armadno vodstvo je bilo že deli časa tudi iz izpovedi vjetih Ameri-kancev podučeno, da Je izrekel \Vilson željo, da se uporabijo ameriške čete na francoskih tleh v poglavitnem za zapetno zavzetje In osvoboditev Alzacije - Lorene. -Vseld tega ni mogoče govoriti o kakem presenetenju nemškega armadnega vodstva. V Alzaciji - Loreni stoječa armadna skupina von Galvvitza je imela že delj časa prideljene avstro - ogrske divizije. Njih sodelovanje pri obrambi proti Francozom in Amerikancem od Severnega morja do Adri-je naj bi obenem dokazalo enotnost na^c obrambne fronte. Objemalni napadi sovražnikov proti St. Mihielu so bili sunek v zrak, ker so branitelji že prej preložili svoje pozicije, kakor je bilo to v načrtu določeno. Tudi podvzetje proti odseku Thiacourt se je kolikortoliko ponesrečilo. Uspeh prvega "bojnega dneva je za Amerikance razmeroma majhen ter na tem tudi zmagoslavje ententnega časopisja ne bo izpremenilo ničesar. Ker so se branitelji umaknili na črte, ki so bile že dolgo pripravljene, bo zadela sovražna ofenziva na prav občuten odpor. Na fronti ob Sommi se je delovanje Angležev in Francozov proti odseku Cambrai-St Ouentin močno ojačilo. Vsled tega je ■pričakovati že v prihodnjih dneh zopetnega pričetka velikih sovražnih napadov.
Haag. 12. septembra. V uvodniku o dogodkih šesttedenske ofenzive zaveznikov pišejo »Times«: Kar smo doživeli zadnjih ^est tednov, je priprava za odločilen napad. Nobenih znakov ni, da bi bile priprave .že končane. Izvršene so bile zelo spretno ier so imele važne uspehe. Ko smo nadaljevali priprave do zaželjenega stadija, je načrt maršala Focha, kakor je sam povedal, ta - le: V zadnji odločilni boj. pri katerem ne bomo niti trenutka mislili na to, <ia bi štedili z moštvom, bomo postavili v bitko vse razpoložljive sile. Ta bitka bo Itako silna, kakor še nobena v celi vojni. Za ta napad treba treh faktorjev; presenete-nje, mase in hitrosti. Na ta dan naj se svet pripravi.
London, 13. septembra. (Koresp, ur.) Poročevalec »Morningpost« na ameriški fronti poroča, da je izvršila ofenzivo, ki se je pričela včeraj, prva ameriška armada pod poveliništvom generala Pershinga. Med ameriškimi četami se bojujejo tudi francoske čete, velika večina pa je Amerikancev in tudi vodstvo je v ameriških rokah. Ofenziva ima popolnoma krajeven značaj.
Ženeva, 13. septembra. Ofenziva Amerikancev se je izvršila na fronti, široki 20 Jolometrov od St. Mihiela do Pont a Moussona. Kakor poročajo listi, je šlo za to, da ;se kot pri St. Mihielu izravna. Današnje poročilo Agence Havas* pravi, da ofenziva inemških čet nI presenetila. Nemški odpor je ,bfl vsled tega zelo silen. Bližina trdnjave Metz Je tudi ovirala napadalce.
New York. 12. septembra. (Kor. ur.) iGeneralprofos Zedinjenih držav Chrowder >$e izjavil danes: Z današnjim dnevom je i)flo vpisanih 13 milijonov ameriških vojakov za vojno proti pruski avtokraclji. Štirje Itnilijoni teh vojakov bodo že v kratkem na Doti, da se pridružijo zavezniškim četam Ina zapadni fronti. Z več kot 10 milijoni vojakov med 21. in 23. letom, ki so bili že prej ;vpisani v vojaško službo, narašča ameriški {materijal na vojakih   na   število 23,400.000
<jnož.
f Fotterdam, 13. septembra. »N. Rott v^Courantc sodi, da se bodo morali Nemci rtnnikati še naprej. Pričakovati Je kmalu ^taČi angleškega velcnapada na severnem 'Odseku fronte. Ententa razpolaga na fronti jfc 18.000 novimi tanki. Nemci so uničili <znane francoske rudokope, ki so Jih imeli Tdosedaj zasedene, kar znači, da računajo B njihovo opustitvijo.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO. ;r 12. septembra popoldne. Vče-fraj zvečer so zavzele naše čete Atillv, Ver-puaial m Vendele ter napredovale ponoči rna zapad, robu hoJmenskega gozda. VCe-\ni popoldne so angleške čete krajevno na-•predovale v odseku Moeuvres fn rfavrin-feourt Svoje podvzetle so izvršile uspešno Ifrer so premagale močan sovražni odnor. fMaSe Čete so prekoračile Kanal du Nord iSeveirozapadno od Havrincourta ter so ae fpstalile na nasprotnem bregu kanala vzhod-rao in severno od Moeuvresa. Naše čete so 'napadle močno utrjeno križišče, katero te •znano kot železniški trlkot severo - zapad-^m> od La Basseeja ter so to križišče za-Ivzele in vjele pri tem več sovražnikov ter ^Uplenile številne strojne puške.
AMERIŠKO URADNO POROČILO. /      12. septembra. Danes zjutraj so ftevršile   naše čete v odseku   St Mihiele Mm imun il r kj » uspešno in močno na-
predovali. S podporo francoskih enot to zlomile sovražni odpor ter so na nekaterih točkah prodrle do globine petih milj. Dose-daj smo našteli preko 8000 vjetih. Operacije stalno napredujejo.
Nemško • Španski spor poravnan.
Dunaj. 13. septembra. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da Je pričakovati v najkrajšem času popolnega sporazuma med Nemčijo in Špansko.
Petrosrnd v rokah proti-revolucllonarp.
Ženeva, 13. septembra. Pariški listi potrjujejo na podlagi direktnih poročil, da gori Petrograd na 12. točkah in da se še vedno vrše po cestah boji. Nadaljna poročila pravijo, da so protirevolucijonarji mesto popolnoma zavzeli.
Dunaj, 13. septembra. Z ozirom na poročila, da so protirevolucijonarji zavzeli Petrograd, pravijo tukajšnji politični krogi, da so dospele iz Petrograda še zadnji čas brzojavke, kar bi ne bil^> mogoče, če bi bilo prišlo v Petrogradu do prevrata.
London, 12. septembra. (Kor. urad.) Angleška vlada ie dobila iz \Vashingtona potrditev vesti, da gori Petrograd na dvanajstih točkah in da se vrše tam po ulicah strašni boji.
Petrograd, 13. septembra. V Petrogradu vlada do sk^ainega napeta nervoz-nost. Vlada je storila vse. kar ie v njeni moči. da bi preprečila protirevoluciionarne napade. Po cestah se vozijo oklopni avtomobili in na raznih točkah so postavi lene strojne puške in tonovi. Rdeča garda kontrolira ves promet. Dostikrat pride do streljanja. Prebivalstvo se skriva v svojih stanovanjih.
Teror v Rusiji.
Moskva, 12. septembra. (Koresp. ur.) Streljanje protirevolucijonarnih zarotnikov in pristašev protirevolucijonarnih strank je nekoliko poDustilo, vendar pa se še vedno vrši. Tudi žene so bile aretirane kot tali. Mnogo premožnih ljudi je bilo izgnanih, njih pohištvo pa proglašeno za državno last. Pohištvo si je, večji del proletariiat, razdelil med seboj. Stranka mednarodnih sociialistov, ki je vedno hodila skupaj z boljševiku je protestirala pri cetralnem komiteju proti terorju. Švicarski konzul je v uradu za zunaje zadeve protestiral proti streljanju talov. Dobil je samo nedoločen odgovor. Sklenjeno je bilo, informirati člane Rdeče garde in uvesti odlikovanja z redovi in kolajnami.
Za r«sJ;o • nes^Sko zvezo.
Stockholm, 13. septembra. Ljenin je poslal sovjetom izjavo, ki pravi: Ceho-slo-vaška fronta vsak dan bolj ogroža revolu-cijonarne pozicije. Dan na dan se lahko prepričamo, da smo sami brez moči. Za sovjetsko oblast obstoja samo en izhod, in to ie, zveza s kako drugo silo. Da rešimo oblast delavcev in kmetov, se ne smemo strašiti niti zveze z imperijalisti.
Kijev, 13. septembra. -Kijevska Misel-poroča, da je prišlo v Voronežu do velike eksplozije, ki je razdejala 6 železniških vlakov, kolodvor in bližnja poslopja. Škode je 30 milijonov rubljev. 350 oseb je bilo ubitih, 1500 oseb je bilo aretiranih.
Petrograd, 10. septembra. (Kor. urad.) Časopisje poroča, da je prišlo v Kazanji do vstaje delavcev v praharni. Bela garda je vstajo Rdeče garde popolnoma potlačila.
Petrograd, 10. septembra. (Kor. urad.) Sovjetska vlada poroča, da prodira Rdeča garda južno od Samare, na severu pa se umika pred Čeho - Slovak] v smeri na Perm in Bosuminsk. Glasom nadaljnih poročil so pri Volsku v guberniji Saratov prišle čete Bele garde sovjetskim četam za hrbet ter korakajo proti Atkasku.
Kiiev, 13. septembra. Brezžična brzojavka sovjeta ljudskih komisarjev vsem gu-bernijam in okrožnim sovjetom ukazuje, da se s 5. oktobrom po vsej Rusiji vpokličeio 201etni moški brez ozira na njih socijalno stališče. Izvežbali se bodo pod imenovanimi, torej ne več izvoljenimi poveljniki ter bo vežbanje trajalo pod naisirožjo disciplino pol leta. Ko bodo izvcžbani, bodo prevzeli vse dolžnosti in pravice ruskih vojakov. Najbolj zmožni pridejo v vojaške šole za specijalno službo. Novačenje naj bo končano do 1. oktobra. Naloga nove armade je zavarovanje sovjetske republike proti zunanjim nevarnostim. Sprejeti bodo ruski državljani in tujci, ki so si pridobili rusko državljanstvo. Obenem bodo vpoklicani 25—301etni specijalisti za brezžično brzo-javljanje, artiljerijo, gradbo mostov, letalstvo, brzo javljanje in hidrotehniko, ki so služili v demobilizirani vojski.
Kijev, 13. septembra. Brezžična brzojavka lz Moskve poroča, da ie Rdeča garda dne 10. septembra opoldne zasedla Kazanj. Čeho - Slovaki so se morali umakniti za mesto.
Rotterdam, 13. septembra. Reuter oo-roča iz VVashingtona, da so dospele ameriške čete v Arhangelsk, da pomagajo zavezniškim četam pri obnovitvi reda v Severni Rusiji.
Rotterdam. 13. septembra. Angleška vlada Je dovolila naknadni kredit 2!/= milijard šilingov kot predujem za nove zavez, nike v Sibiriji.
I italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj. 13. septembra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. Južno od Novente so skušali italijanski Izvidni oddelki dospeti na vzhodni breg Plave. Zavrnili smo jih. SIcer na več točkah artiljerijski boj. — Zapadno b o j i -5'č e. V odseku pri St. Mfhielu so av-stro-ogrski polki v močni obrambi zavarovali južno od višin pri Combre*u načrtoma izvršeni umik nemških čet. — Albanija. Položaj nerz premen len. Cetovodja Greslovič le včeraj m«d Dračem zbil tri sovražna letala« — š. g. št
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
12. septembra. Zapadno Morija so predrle drzne patrulje več ovlrajočlh Črt, presenetile sovražno postojanko, vjele 12 mož in vplenile orožja in materijala. Ob izlivu Piave je prišel oddelek mornarjev Is
vojakov na levi rečni breg. vjel v naglici t oficirja in 11 mol ter vplenil 1 strojno puško. V dolhri Ornio, pri f ornem in ob Plavi so nadaljnji oddelki in patrulje učinkovito napadli sovražnika, mu prisadjali izgube in odvzeli materijala. V Vailarsi, na asialki visoki planoti in v okolišu Asolona so s« vršile pogostoma živahne artiljerijske akcije. Tri sovražna letala so bila sestreljena v zračnih bojih.
Albanska fronta. Bojno delovanje je omejeno na pokrajino med Osu-mom in Tomorico, jugo - vzhodno Berata. Tekom včerajšnjega dne so bili živahni boji med sovražnimi silami te našimi albanskimi pomožnimi četami. Na izpostavljeni zoni v Makedoniji so poskusili močni sovražni oddelki s pomočjo artiljerije vdreti v naše pozicije, vzhodno točke 1050. Bili so zadržani s tenkimi svojimi izgubami, predno so mogli doseči naše črte.
Odmevi Paverjevega govora.
Dunajsko mnenje.
Dunaj, 14. septembra. Tukajšnji politični krogi smatrajo podkanclerjev govor za politično izjavo prav posebne važnosti. Prvikrat je predložen javnosti jasen in določen program nemške vlade o vojnih ciljih. Program, ki se ne odreka samo teritorijalnim osvojitvam in vojnim odškodninam, ampak se izrecno priznava k zvezi narodov in k ideji razorožitve. Posebnega pomena Je tudi pasus, ki govori o radikalni demokratizaciji Nemčije in poudarja, da bo sklenjen mir od naroda do naroda in ne samo med vladami. Časopisni komentarji izbiralo iz Paverjevega govora samo tiste stvari, ki se Dunaju dopadajo, izvaianja o narodnostnem vprašanju pa prezirajo.
Vsenemško besnenje.
Berolln, 13. septembra. Govor pod-kanclerja pl. Paverja je izzval v vsenem-ških krogih In njih časopisju vihar ogorčenja. Aneksljonistična »Tagliche Rundschau* piše: Navajeni smo, da jo podkancler Pa-ver vedno polomi, kadar govori. Vendar nas je sedaj še vseeno presenetil. Takšnih kozlov bi ne pričakovali niti od navadnega pastirja. Ali si je mogoče misliti nečastnej-šo ponudbo, kakor je najnovejša podkanc-lerjeva mirovna ponudba. Ta gre še dalje, tfakor je šel svoj čas v svojih ponudbah Kiihlmann. Belgijo naj izpraznimo in Flan-drijce naj prepustimo »oravičnosti in pameti- belgijske vlade? Sramota za nas! Paverjev govor pomeni velik poraz v govorniški tekmi vodilnih državnikov.
Konservativna »Deutsche Tageszei-tung« pa toži: Podkanclerjev govor preveva duh trudne rezignacije. Nikjer ne poskuša dvigniti razpoloženje, nikjer ne apelira na bogate moči nemške duše. V nobenem svojem delu nas ne krepi, ne hrabri, ne podpira.
Podkancierjev govor v sporazumu z državnim kanclerjem.
Berolln, 13. septembra. »National Zei-tung« poroča, da je sestavil podkancler pl. Paver svoj govor v popolnem soglasju z državnim kanclerjem grofom Hertlingom. Njegova izvajanja je torej smatrati za oficijelno izjavo nemške vlade.
Politik! lz B»ine o
JUiOSlBviji.
Med Številnimi razgovori z banovinskim! politiki, ki so jih objavili zadnje dni razni nemški in madžarski listi, zasluži pozornost serija interviewov, ki jih objavlja budimpeštanski »Neues Pester Journal«. So to razgovori z banom Mihalovičem, predsednikom hrvatskega sabora dr. Medakovičem, posl, dr. Budisavljevićem in frankov-skim prvakom posl. dr. Horvatom.
»Za božjo voljo, le ne interviewa«, je zaklical ban, ko mu je urednik »N. P. J.« prišel z jugoslovanskim vprašanjem. »Moje stališče je težje, nego stališče odgovornega urednika. Zato imejte usmiljenje z menoj.« Končno se je ban le spustil v razgovor, ter je na vprašanje, kaj je resnice na vesteh o diferencah med njim (banoirO in We-kerlom, odgovoril sledeče: »Meni ni o tem ničesar znano. Ne vem za nobene diference. Na službeni poti v Ogulin sem izvedel iz oficijalnega poročila, da nameravam odstopiti. Jaz o taki nameri ne vem ničesar. Ako o tem v Budimpešti več vedo, nisem jaz kriv.« Ban je izbegaval odgovor na vprašanje, je li že konferiral o jugoslovanskem vprašanju z ostalimi vladnimi mesti. Poudaril je, da bo historična zveza med Ogrsko in Hrvatsko pač trajala še dalje. Hrvati žele z Midžari živeti v miru *n zajednici. Pri reševanju jugoslovanskega vprašanja se hočemo držati tega, kar nam predpisuje ustava in ves naš historični razvoj. Tako je moje stališče, ki ga zavzemam kot ban.« V nadaljnem razgovoru ie ban obžaloval, da madžarsko časopisje piše o Hrvatski z omalovaževanjem ter je izrazil nadejo, da sc bo Ogrska čuvala igrati napram Hrvatski vlogo tlačitelja.
Predsednik hrvatskega sabora dr. M e d a k o v i ć je poudarjal, da stoji glede rešitve jugoslovanskega vprašanja na stališču koalicijske adrese, ki zahteva ujedinjenje hrvatskih dežel: Hrvatske. Slavonije, Bosne in Dalmacije v habsburški državi v zajednici z Ogrsko. Ta adresa tvori naše narodne težnje in označuje naše državnopravno stališče. Mi smo smatrali, da bo to naše stališče odobrila tudi Ogrska — toda pretekli sta že dve leti in nikdo še ni v ogrskem parlamentu spregovoril besedice o tem vprašanju. Naše mnenje je, da se naj to vprašanje uredi v popolnem sporazumu z Ogrsko. Mi stojimo na stališču historičnega razvoja dežel sv. Štefana, naša želja po samostalnosti ne znači, da se hočemo odvojiti od Ogrske, toda bilo bi potrebno nekoliko manj tutorstva: ne želimo, da se z nami mačehovsko postopa. Ako se želi srečno in uspešno rešiti jugoslovansko vprašanje, se na smejo delati pogreške* *
t Dr. Srgjan Budisavljević Je I prišel takoj in medias res. »Mi Jugoslo-, vani.« — »Preje se je reklo: Mi Srbi,« je pripomnil madžarski žurnalist »Jugoslovani, to je nova beseda.« »O ne.« i ga je zavrnil dr. Budisavljević, »pojem jugoalovanstva je tako star, kakor jugoslovanski narod. Srbi, Slovenci in Hrvati smo eden narod. Strossmayer je ustanovil jugoslovansko akademijo in ne hrvatsko. Vojna je izbrisala rivalstvo med Srbi in Hrvati. Med Jugoslovani ni geografičnih mej. Povsod, kjer živi naš narod, ga preveva ena in ista želja, da se zedini in da ne živi več pod raznimi žezli. Razen male skupine stoje vsi politiki na stališču, da se morajo Jugoslovani združiti v eni državi. Jugoslovanska država Madžarom ne bo zaprla pota na morje. Tudi Srbija je imela po balkanski vojni pristanišče v Solunu. Ako bodo skušali rešiti jugoslovansko vprašanje, ne da bi vprašali narod, bo to zelo opasno. Danes ni več razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi. Vsi smo en narod, smo samo še Jugoslovani.
Frankovski kolovodja poslanec dr. Horvat je dejal: Naš problem ni jugoslovanski, temveč je hrvatski problem. Kdor trdi, da ni razlike med Srbi in Hrvati, laže. Strastno je dr. Horvat protestiral proti temu, da bi se Identificirale hrvatske težnje s srbskimi in s slovenskimi. »Jugoslovansko vprašanje« je šlager, s katerim za-struoUajo hrvatsko mladino. Dr. Horvat si re upa več pošiljati svojih otrok v javne šole. Merodajni faktorji so sarajevska atentat že oozabili in danes favorizirajo Srbe. Oblast na Hrvatskem imaio v rokah kompromitirani srbski voditelji. V avstrijskem parlamentu pa daje dr. Korošec izjave, ki so identične s proglasi srbske vlade na Krfu in s propagando entente. Mi želimo urediti svoj odnosa j v okviru monarhije in torej v okviru sv. Štefana pošteno in bratsko. ■— »Pa to je Čisto unionistično (madžaronsko) stališče!« je vzradoščen zaklical madžarski žurnalist. »Ne, to je povsem hrvatsko stališče,« je resno odgovoril hrvatski Šu-steršič.
Mtm nafišRofa 110 ML
H. Praga, II. septembra,
>Vojaki, boiuiete se hrabro! Tudi iaz bi se šel bojevat, ali iaz sem ... v drugem stanu!« Tako ie nedavno nagovarjal naš nadškof Pavel grof Huvn vojake in res, navdušenie ie bilo velikansko, ne sicer, ker ie eminenca tako hraber, nego ker ie >v drugem stanuc! Na pridige praškega nadškofa ie bilo opozorjeno ljudstvo in že dolgo ni bil noben škof ali nadškof tako popularen, kakor naš grof Huvn, dasiravno naši ljudie iz dna duše mrze vse errofe in ne hodijo na kralievske Hradčane k pridigam pri Sv. Vidu od tedai. ko sme biti na Hradeanih le kak erroi. Grof Huvn pa ie govoril tako češtino. da ie vzbujal v teh težkih časih splošno veselost, in hram Sv. Vida ie bil zopet poln.
Imamo torei popularnega nadškofa. Prišel ie k nam iz Brna. Prišel i© v času najhujših persekucii. ker ie to zahtevala — ne verska korist, ne duša ubogega naroda, — marveč klika a la V\Tolf in generali. Bilo ie to. kakor stereotipno pišeio cenzurni odloki, v interesu mini in dobrega izida voine. Zato ie bil izbran za voditelja Čeških duš trd Nemec, dosedai škof v Brnu. Tam ni bil do volii vplivnim voditeljem čeških klerikalcev: germaniziral ie, motil ie njih delovanje in kvaril ie klerikalno stvar na Moravi. Zato so era izbrali za praski stolec, za oni nadškofovski stolec. na katerem so sedeli Drei. ko jo bila Češka še svobodna, velika in slavna država, sami Čehi, in odlični Cehi katerih glas je šel po vsem svetu. Na ta stolec so posadili sedaj grofa Huma, ki niti ne zna eeško govoriti in pripoveduje ljudstvu, >da ie v drugem sta-nti«. Češki duhovniki so bili v časih, ko ie prišel nepopularni grof Huvn. razdeljeni. Del češke duhovščine ie bil. kakor so ie to pokazalo iz Bjelikove relacije na vojno ministrstvo, pristen svetovalec dunajske vlade. Iz mržnje menda so širili v narodu gnusne, neresnične in tendenciozne vesti ter so pomagali sesati iz naroda kri. Druui del češke duhovščine in to večina, je čutila z narodom, ni mogla zatreti. v sebi češkega srca in češke duše, ni mogla, cledati, kako je narod bil po krivici zatiran, preganjan in oersekviran. Po vojni se pokaže, kako so se mnogi duhovniki ponašali junaško kot pravi vitezi naroda, kako so nu pomagali, kako so ž niim trpeli. Sedai se moremo spominjati tega le na skrivaj Take duhovnike bi Huvn preginial. In kako bi jih preganjal!
Ko ie erof Huvn prišel na staro-~!^\ni nadškofovski stolec na kraljevih Hradeanih, niso bili ž niim zadovoljni niti oni maloštevilni >Rakoušani<. niti seveda naši ubogi hodni siromaki. In tudi ne oni. ki so hoteli obnoviti svoičas •taro češko klerikalno stranko, ki ie že pred vojno popolnoma propadla. Sat so se po pravici bali. da bi v prvi vrsti nadškof kvaril niih delovanje, ker bi dobili nasprotniki z njim naiboliše orodie v roke proti klerikalni stranki. Nič ni pomaeralo. Pavel grof Huvn ie moral v Prago. In zato imamo sedaj takega nadškofa na mestu, na katerem ie bil prvi naš Arnošt s Pardubic. Široke plasti občinstva so kmalu hladno zrle na to dejstvo, nasprotniki pa so sklepali iz tega, da ie Čeh neprijatelj vere. Tudi to smo pretrpeli. Naš človek ie globoko religiozen in na vse take govorice ima edini odgovor: Vera ie moja sveta stvar! Tako se ie dogodilo, da za naše preproste liudi nadškof ne ekzi-ptira: narod ga ne potrebuje, a rudi Pavel grof Huvn ne potrebuje naroda. On ie na Hradeanih po želji drugih in iz drugjh razlogov.
Drugačna ie stvar z duhovniki. Nezadovoljni so in nezadovoljnost narašča bolj in boli. Časniki prinašajo češtokrat izbruhe elementarnega nezadovoljstva duhovščine s poglavarjem na Hradeanih. Omenil sem to že večkrat t avoiih donialh.  ^-JMri   -Hcica i
naj pokaže, kako ffrofovako, nepopularno škoduje Pavel grof Huvn ugledu
duhovščine.
Nadškof - grof se ie peljal na birmo in viaitaciio v Plzeni. Na neki postaji, ▼ Rokvcanih, ie prišlo od blizu in daleč duhovništvo tega okraja, loial-no pozdravit svojega kneza. Ovacije, cvetlice, družice na kolodvoru . . . Ker pa grofa Huvna ni bilo na izpregled, ie ila deputacija naiugledneiših, starih, spoštovanih duhovnikov v niegov^ vagon in — ni bila pripuščena do arofa. češ, da ie nadškof v aami srajci, da ni oblečen, da spi. In takoi je izšel ukaz. da si nadškof prepoveduje motiti ga na potovanju, ker hoče imeti mir. počivati, — spati. In duhovniki 6o prišli do svojega nadškofa od daleč iz okolice po dve in tri uro! — V PLznii se je od birme vrnilo 40% ljudi, ker nadškof ni hotel birmati na lepa češka imena Libuše. Jaroslava itd., češ, da so boljša imena Rudolf, Wilhelm in bogve še katera druga . . .
V Roztokih pri Pragi, dve postaji oddaljeno, ali pa peš poldrugo uro, ,ie naznanil nadškof nekai dni poprej, da pride na birmo in vizitaeiio in da naj Dravi verniki pripraviio — dovoli aprovizacije. >Pravi verniki« so ali bogati 2idje iz Prage, ki imaio tu vile, ali pa delavci. Kmetov ni. Vsled toga ri bi'i aprovizaciia dovoli obilna in ?e moral grof Huvn poslati svoi avtomobil v Prago po lastna živila. Župnik ie poročal nadškofu, da mu io občinski urad naznanil, da ima g. grof ravno tako >hlebenke<:. >maslenke< in dn'ire >—enke<, (nakaznice na živila) kot drugi navadni ljudie in da vaška apro-vizacija ne more preko zakona delati izjeme Havr»n   » — «>ak**<: ne
veljalo. Pripeljali so mu za dva dnev* nekai zabojev mesa. moke in drugega. Odsihdob nadškof ni več zahteval aprovizacije. Za vizitaciie in potovanja vozi s seboi ogromne zavoje moke, 2 kuharja in vse. kar ie treba za dobro grofov-sko kuhinjo. Vsled tega ie zlasti pri duhovnikih, ki na deželi žive skromno in v bedi, zelo nepopularen.
Veliko iznenadenie ie bilo. da ie Pavel grof Huvti. ne kot nemški grof, marveč kot p^vi č>ški nadškof, obiskal konference nemških škofov v Fuldi. Prvi praški nadškof, ki gre v Fuldo! Zakai ? Ker ie nemški plemič in ne nadškof.
Se mnogo drugega bi mogel navesti, kako deluje Paul Graf Huvn na Hradeanih. Navedel bi lahko, kako nezadovoljstvo in stid nad njim vlada med dobrim češkim duhovništvom. Z narodom ie obračunal: med niim in med narodom ni nobenega razmerja; težje je z duhovniki.
Ni čudno, da naši duhovniki navdušeno, a i bolečino v srcu bero vesti o tem, kako -o =;e pri drugih narodih škofje in duhovni gospodje hrabro postavili za upravičene zahteve lindstva in kako korakajo v isti vrsti 6 svojim narodom. >Da, tako ie- tam hodijo škofje z ljudstvom, pri nas pa škofie z vozovi bogate aprovizaciie s kuharji in rekvizitorji dunaiske vlade!« — Čudno ie, da so druge razmere pri Vas in pri nas in da Židie v >Preši< in >Reicha-post« Čehe vrh vsega še označnjeio za krivoverce.
Politične vesti.
== Narodni svet V sredo 11. septembra so se vršila v Trstu pod predsedstvom dr. Korošca posvetovanja za ustanovitev pokrajinskega odseka NS. v Trstu. Doseglo se je popono soglasje v vseh vprašanjih, tako da bo pokrajinski odsek v Trstu pričel v najkrajšem z delovanjem.
= Pokrajinski odsek Narodnega sveta v Gorici. Pod predsedstvom načelnika Narodnega sveta dr. Korošca se je vršil v Gorici včeraj, dne 13- septembra, sestanek goriških odličnih oseb brez razlike stranke, v svrho, da se ustanovi pokrajinski odsek Narodnega sveta za Goriško. Predsednik je poročal o delokrogu, ki naj ga prevzame pokrajinski odsek. V prvi vrsti se bo ba-vil z aprovizacijo, da se bo pomoglo sfradajočemu goriškemu prebivalstvu. Skrbel bo, da bo slovensko prebivalstvo vsaj tako dobro preskrbljeno z ži-vežom, kakor je furlansko. V tem ozira se pripravlja večja akcija, ki bo pričela v najkrajšem času z delovanjem. Druga naloga, ki jo hoče izvršiti odsek, je pomoč pri vseh obnovnih vprašanjih. Vlada je ustvarila mnogo institucij za obnovo Gorice, na sestanku pa se je soglasno ugotovilo, da te institucije ne izvršujejo svoje naloge in da radi tega obnova ne napreduje, ampak se nahaja skoro Še vse v istem položaju, kakor ob času. ko so zapustili Italijani našo deželo. Da se omogoči goriškemu prebivalstvu bivanje na rodnih tleh, hoče pokrajinski odsek na različne načine pospeševati obnovo. Skupščina je pokazala veliko zanimanje za Narodni svet. Debata v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, je bila živahna. Vse točke so bile sprejete soglasno in pokaži: 1 o se je. da stavi goriško prebivalstvo v Narodni svet veliko zaupanje.
s= Razdelitev češke deželne komisije. »Neue freie Presse« izve, da je pričakovati narodnostno razdelitev deželne komisije na Češkem, ki zastopa razpu-ščeni deželni odbor, še pred sestankom državnega zbora, torej še pred prvim oktobrom. Te dni se je mudil na Dunaju predsednik deželne upravne komisije Adalbert grof Schonborn ter se je ra:'-govarjal z merodajnimi krogi o razdelitvi komisije.
= Burian se boji Czerninovih tovorov. »Prager Tagblatt« poroča: Pretekli teden bi se morala vršiti slavnostna .izročitev diplome dunajskega častnega občanstva grofu Czerninu. V zadnjem hipu pa je bila slavnost odpovedana pod pretvezo, da je grof Czernin obolel. V resnici pa je stvar drugačna: Czernin je hotel to priliko porabiti in vnovič povedati svoje mnenje o zunanjepolitičnih vprašanjih. Na migljaj od zgoraj je predložil svoj govor poprej Zmi»«i<~~-i ministrstvu, ki je govor najprej občutno cejiz^iriralo, potem pa
210. štev,
.SLOVENSKI NAKOU*. one 14. septembri 19121.
Stran 3
sploh — prepovedalo. Vsled tega je izostala cela slavnost, Czernin pa je priobčil glavne misli nameravanega govora v »N. Fr. Pr.«
= Občni zbor nemškonacijonalne stranke. Dunaj, 13. septembra. Včeraj dopoldne se je vršilo na Dunaju zborovanje nemškonacijonalne stranke iz alpskih dežel. Zborovanje se je pečalo v prvi vrsri z mirovnimi vestmi in z govoricami, ki se širijo v zvezi s temi vestmi. Govorniki so povdarjali. da Avstrija največ stori za mir, ako z moćno roko naredi mir in rc d rej v svojih lastnih mejah (!). Pot- bodo sovražniki spoznali, da bratske zveze centralnih držav ne morejo razbiti. V nadaljni debati so se poslanci bridko pritoževali, da vlada še vedno trpi češko in jugoslovansko ščuvanje. Posebno nezaslišano da je, da mirno gleda, kako zlorablja od države plačani škof dr. Jeglič svoje cerkveno stališče in sili ljudstvo k državi sovražni politiki. K sklepu je razpravljal občni zbor zaradi lepšega Še tudi o finančnih in prehranjevalnih vprašanjih.
=   Nemški   žurnalisti na Dunaju.
Dunaj, 13. septembra. Pri včerajšnjem obisku v glavnem stanu so bili nemški časnikarji gostje šefa generalnega štaba v. Arza. Seveda je imel tudi general Arz na nje političen nagovor, ki pa se je razlikoval od dunajskih krogov v tem, da je bil še vedno precej tiegfried-sko pobarvan. Danes zvečer so imeli nemški gostje poslovilno krokarijo pri nekem »Heurigem« v Grinzingu.
= Nemško mnenje o »Neue freie Presse«. Pri nas so računi o dunajski »N. fr. Pr.« že davno sklenjeni in slovanska javnost soglaša v mnenju, da ga ni perfidnejšega lista pod božjim soln-cem. Značilno je, da prihajajo polagoma tudi treznejši nemški krogi do istega prepričanja. Dunajski tednik »Der Frie-de« piše, da je skrajni čas si predložiti vprašanje, kako dolgo bo Še trajala sramota, da v središču države izhaja list. ki si prilašča pravico govoriti v imenu Avstrije in nemškega naroda ter se izdaja za varuha javnega blagra. ne da bi bil k vsemu temu bolj upravičen, nego mož v luni. Največji falzifTkator avstrijske resnice je »N. fr. Pr.«. Ta list se je mogel razviti le za to, ker avstrijski Nemci žal ne pripadajo k najinteligent-nejšim plemenom. Tako je zrastel list. ki je orodje poneumeljevanja in nravne pogube, soci jal nega zatiranja in nacionalističnega hujskanja- Gospod Benedikt (lastnik in glavni urednik lista) je brez politične nadarjenosti, commis vovageur. ki je lastnik rotacijskih strojev in vsled tega prava nesreča Avstrije. Ni je stvari, ki bi ie »N. fr. Pr.« že ne bila opljuvala. ni je laži, gluposti, surovosti, ki bi v tem listu ne našla zastopnika. Glupi nemški otročafi s Češkega, iz Štajerske in Koroške pa si dajo imponirati, verjamejo njenim frazam! Konečno izraža »Der Friede« upanje, da bo z ostalimi lažmi izginila s sveta tudi Benediktova papirnata država.
= Bedni Frankovci! Šusteršičevim bratcem na Hrvatskem že ni več dovoli, da denuncirajo in obrekujejo svoje nasprotnike po dunajskih in peštanskih li-tihfc našli so si pot celo v obskurni »Karntner Tagblatt«, o katerega eksistenci ie po bogve kakšnem slučaju zvedel kdo izmed voditeljev. Morda so jim nasvetovali tega novega sobovjevmka rudi njih ljubljanski zavezniki »Karntner Tagblatt* toži v svojem uvodniku, kako silen in uničujoč je že srbski vpliv na Hrvatskem, ponavlja stare storije o ve-leizdajalstvu poslanca dr. Bertića. denuncira zemunske srednješolce, da nosijo srbsko trobojnico in se navdušujejo za Jugoslavijo, in fantazira o zaroti zagrebških srednješolcev, Id so se zakleli, da žrtvujejo vse za Jugoslavijo, in so sestavili črno listo onih profesorjev, ki jim nasprotujejo. To listo je dobil v roke oddelni načelnik za bogoslovje dr. Milan Roje in uvedel je seveda takoj persekucije vseh teh nesrečnikov. Dva nemška profesorja sta morala kar zaporedoma iz Zemuna. Profesor pa, ki je bil tako predrzen, da si je upal dijakom priporočati, naj govore tudi v židovskih trgovinah hrvatsko in ne nemško, ie ostal na svojem mestu! In še celo vrsto podobnih zločinov navaja celovška Hrvatska, dokler ne pride končno do fran-kovskega centerum censeo: »Ali ni moža, ki bi stopil na Čelo ubogega, a zvestega hrvatskega naroda?! Skrajni čas je zarts, da se naredi konec.* — No, mogoče se pa res najde med Korošci irankovski Mesija.
= Položaj v Bosni. »H. R.« objavlja dopis o razmerah v Bosni, iz katerega posnemamo: Po celi deželi se neprestano širijo govorice, da bo Bosna in Hercegovina združena z Ogrsko. Med vsemi konfesijami se agitira, da bi se izjavile za Ogrsko — toda niti ena ni hotela dati take izjave. Glavni mr. .!-žarofilski agitator je sarajevski (židovski) advokat dr. Josip Fischer, ki je v nekem poročilu sam karakteriziral položaj tako-le: Muslimani nočejo sami ničesar storiti ter čakajo, kaj bodo ukrenili bosanski Srbi. Srbi in Hrvati pa tvorijo jedinstveno stranko. Nazori o bodočnosti so v vseh poštenih narodnih krogih enaki in Sunarić, Jeftanovic, Je-lavić, Dimović, Grgjić. Čabrajić in Vo-jLslav Šola delujejo skupno. Njim se je pridružil musliman dr. Spaho. S to skupino gre tudi vse pravoslavno sveče-ništvo, vsi franjevci in največji del katoliškega duhovništva. Izločeni pa so Stadlerjevcl katerih število je v ostalem neznatno. Med njimi je dr. Pilar zopet izdelal nov protinarodni memorandum, za nagrado je dobil od vlade mesto v deželni banki in postane menda advokat v Sarajevu. Le Pilar in njegov tast, bivši sekcijski načelnik Shek, moreta Madžarom reči, da želijo Hrvati združenje Bosne z Ogrsko. Niti ljudje pri »Hrvatskem Dnevniku« ne morejo več čez drn in stm s Pilarjevo politiko, tudi  pri  njih  je  opažati vsaj delno
ozdravljenje. Dne 8„ 9. in 10. t m, so bile v deželi izdane nekatere posebne
varnostne odredbe (preki sod in izjemno stanje v raznih okrajih). Oblasti so baje zasegle letak, ki napoveduje izredne dogodke iz narodnih vrst. Te napovedi pa so gotovo neutemeljene, v narodnih krogih nikdo ne misli na izredne korake, ki jih tudi ni treba. Pri deželni vladi obstojajo razna nesoglasja. Trdi se celo, da bo Sarkotić odšel in da pride na njegovo mesto znani bivši rx>veljnik trebinjski general Braun (!), ki da bi bil pripravna oseba za vse, kar bi se hotelo v Bosni napraviti.
= Preki sod v Bosni. Po bosanskih šumah se klatijo cele čete dezer-terjev, ki ogrožajo varnost celih okrajev. Poboji, ropi in tatvine so na dnevnem redu, tako da se je čutila vlada prisiljeno, poseči po skrajnem sredstvu. Proglasila je v okrajih Bos. Du-bica, Bos. Gradiška, Prijedor in Prnjavor za vse te zločine in za vse vojaške zločine preki sod.
= Situacija na Poljskem. Vsenem-ška »Tagliche Rundschau« pobija namero, ki jo goji baje nemška vlada, da se namreč Vilna loči od Litavske in pridruži Poljski. -Rundschau« meni, da bi s tem preveč okrepili poljsko moč, kar pa bi bila politična neumnost, ker Poljaki ne bodo nikdar postali odkriti prijatelji Nemčije, Kje so simpatije poljske javnosti, to se je dovolj jasno pokazalo o priliki zadnjih dogodkov na francoskem bojišču. Z neprikritim zadoščenjem so pozdravljali celo aktivi-stični poljski krogi nemške neuspehe. Nemčija mora zato pravočasno poskrbeti, da ji Poljska ne zraste preko glave.
= Nezanesljiva Romunija. Bukarešta. 12. septembra. (Kor. ur.) »Lumina« piše k poročilu avstro-ogrskega zunanjega ministra grofa Buriana poslancu dr. v. Langenhanu o stališču romunskih krogov v kraljevski rezidenci napram centralnim državam: Vso svojo pozornost moramo obračati na izjave avstro-ogrskega zunanjega ministra. Zlasti moramo opozarjati na nespametni nastop dela časopisja v Jassvu in na zločinski nastop politikov, ki niso še zadovoljni s tem, da so nas že enkrat storili nesrečne, marveč se zopet igrajo z ognjem ter nas izpostavljalo bogve kakim nevarnostim in kakemu ponižanju.
= Hertllng upa na skorajšnji mir. Zastopnikom nemških delavskih strokovnih organizacij je izjavil nemški državni kancler 12. t m. Politično vodstvo je složno z vrhovnim vojaškim poveljstvom v stremljenju po sporazumnem (kompromisnem) miru. Trdno upam. da smo miru bližje, nego se splošno sodi. Državno in vojaško vodstvo sta proti vsakemu zavojevanju.
= Moralična ofenziva proti Nemčiji. Vojni poročevalec »Koln. Ztg.« dr. \Vegener piše na podlagi razgovorov z nemškimi generali: Naš položaj je resen, tako resen, kakor dosedaj nikdar v naši večtisočletni zgodovini Borimo se proti celemu svetu in nimamo nikogar in nfč. nego svoj*o lastno silo, s katero moramo računati. Francozi in Angleži so se za to vrgli s tako odločnostjo v boj va banque, ker upajo z delnimi uspehi omajati razpoloženje na Nemškem in doseči, da izgubi nemški narod glavo in živce. Smatrajo, da je duševno stanje nemškega ljudstva res že ^relo za mora lično katastrofo. Z vsemi peklenskimi sredstvi skuša sovražnik pospešiti to katastrofo. Če bi se mu to posrečilo, potem se vse podere. Potem so vse žrtve zaman in nič nam ne pomaga vse paše junaštvo, vsa sila naše fronte. Kdor danes na Nemškem slabi razpoloženje, je podoben človeku, ki kriči v prenapoljenjeni dvorani: Gori, gori! Tak klic more povzročiti strašno paniko in roditi neizmerno nesrečo. Ravno to hoče sovražnik, hoče povzročiti na Nemškem paniko. Fronta vrši svojo dolžnost, zaledje pa godrnja in toži. Kaj naj mislimo o onih, ki kričijo: »Napravite konec! Za vsako ceno!« Ali menite, da moremo brez boja doseči mir, ki bi ne bil ravno tako strašen, kakor da če bi bili popolnoma poraženi k tlom in uničeni? Ne slišite triumfuiočega in maščevalnega kričanja sovražnikov? Zato: Ne klonite, zdržite do konca!
= Državljanske dolžnosti in politične pravice. Med argumenti nemške socijalne demokracije v boju za volilno reformo je tudi ta, da se bodo borili pruski vojaki na bojiščih in delali delavci v tovarnah z mnogo večjim navdušenjem, ako bodo videli, da država upošteva tudi njihove zahteve. Vse-nemškim konzervativcem tak »pogojni patriotizem« seveda ni všeč in njihovo časopisje se trudi, da bi dokazalo, da noče prusko ljudstvo ničesar vedeti o kaki zvezi med svojimi državljanskimi dolžnostmi in volilno reformo. V dokaz se sklicuje na dejstvo, da doslej ni izjavil še noben del naroda, da bo vršil naloge deželne obrambe samo, če se uvede enaka volilna pravica. Na to odgovarja prav dobro glavno socialistično glasilo »Vorwarts , ko pravi: Z istimi argumenti bi bilo možno opravičiti in ohraniti še mnogo slabše uredbe kakor je razredna volilna pravica, tudi suženjstvo in tlačanstvo. Saj se je dosedaj še zelo redko zgodilo, da bi izjavil kak narod ali del naroda, da bo vršil svoje državljanske dolžnosti samo pod pogojem, da se odstrani ta ali ona krivica. Ali tudi konservativci morajo priznati, da sta pa vendar uspeh in način izvrševanja dolžnosti v veliki meri odvisna od tega, s kakim duhom in kakim srcem se te dolžnosti izvršujejo. — Ta nauk naj bi si zapomnili tudi oni avstrijski krogi, ki očitajo Slovanom ob vsaki priliki, kako mlačno vrše svoje državljanske dolžnosti. —
= Amerika naj napove vojno rudi Bolgarski in Turčiji. Bero lin, 13. septembra. Glasom brzojavk iz VVa-shingtona se vrši v Zedinjenih državah zopet močna agitacija, da naj vlada Zedinjenih držav napove vojno tudi Bolgarski in Turčiii.
= Poveljnik češko-slovaških Čet na Ruskem je baje sin znanega ruskega generala Kuropatkina.
= Lloyd George odklanja kompromisni mir. Po povratku iz Manchestra je izjavil Lloyd George: Ko sem bil zadnjič tam, se je govorilo o sporazumnem miru. Odgovoril sem: Kompromis je nemogoč. Ponavljam: Bojevali se bodemo do konca.
Z Goriškega.
12. septembra. P o mo č obrti v svrho obno-v e. Pred nekaj dnevi ie imel sejo obrtni odsek deželnega sosveta za obnovo Goriške. Ustanovitev odseka je bila sklenjena že v maju ali šele koncem avgusta je bilo mogoče otvoriti ta urad, katerega referenta sta inženir Penso in vpokojeni mornariški častnik Culot. V seji inž. Penso seveda ni mogel podati še nobenega poročila, ker je urad šele začel poslovati po dolgem zavlačevanju. Kakor se pač pri nas vse zavlačuje, kar je potrebno. Razpravljalo se je obširno o potrebni pomoči obrti, katero treba vzpostaviti, da bo mogla služiti obnovi. Govorilo se ie o podporah, ki nai bi se delile med obrtnike, in sicer od 5000 do 20.000 K in v slučajih potrebe še čez, ali v glavnem s stroji in drugim raznim orodjem. V debati se ie poudarjala potreba, ne le da se vzpostavi obrt, marveč tudi zboljša in prilagodi sedanjim razmeram; trebalo bi napraviti delavnice in centralna podjetja pod vodstvom in kontrolo deželnega zavoda za obnovo. Delavce treba oprostiti vojaške službe in iih prideliti takim delavnicam. Ne bilo pa bi to naperjeno proti samostojnim obrtnikom, ti nai le otvoriio svoje delavnice in dobe potrebno podporo, marveč za take, ki so vsled vojne izgubili vsa vzdrževalna sredstva. Sprejel se ie končno predlog, da nai se poveri kontrola nad vsem obrtnim delom obrtnemu odseku zavoda, vstevši tudi velika podjetja. Glede male obrti se imajo postaviti centralne delavnice zavoda za obstovo in posamezni mali obrtniki se imajo podpirati po njihovi sposobnosti in iamstvu, da morejo sami obratovati svoia podjetja. Glede oproščevanja obrtnikov od vojaške službe pa so velike težkoče, kajti dogaja se, da razni vojaški poveljniki zadržujejo delavce, že oproščene, katerim se kratkomalo ne pove. da ie niiho-va prošnja za vojaško oprostitev ugodno rešena. Tozadevno nai se zavod za obnovo energično obrae .do pristojnega ministrstva.
Naše učitelistvo pozna oo-nova. kadar treba delavcev, kadar treba kai dati. takrat iih slavna politična oblast pozna malo. največkrat nič. Mi vemo, kaj nam ie naše učiteljstvo. vemo, kako nam ie potrebno v šoli in izven šole v normalnih časih, kaj na šele sedaj v tet neskončno težki dobi. Ali ako govoriš z učiteljem, boš videl, kako gori za šolo. kako mu ie pri srcu blagor ljudstva, toda tu vmes ie slavna oblast, sedaj s tem sedai z drugim imenom, ki meša čustva in jih preobrača. V okvirju splošne počasnosti in obotavljanja se ne stori tudi za učiteljstvo nič in za šolo nič. Kakor da bi ne bilo potreba pri obnovi ne učitelistva ne šole. Mi pa pravimo, da nam ie nujno potrebno in zato zahtevamo, da poklicane oblasti posvetijo paznost šoli in učiteljstvu ter store vse? da bo mogla šola redno delovati in bo učiteljstvo. ki rado računa z razmerami, v takem položaju, da ga ne bo grabil srd radi očitnega omalovaževanja in oviral v^ pomoči pri obnovlje-valnem delu v prid našega ljudstva.
Slovenske starše v mestu in na deželi svarimo, naj nikar nihče ne vpise svoiega otroka v nemško gimnazijo. Slovenci imamo svojo gimnazijo, Lahi imajo svojo. Ako hoče avstrijska vlada za svoje ljube Nemce, da iej ne otrpne hrbtenica, še posebej skrbeti in jim otvoriti v Gorici w«m«r* Rimnaaijo, p* osi stori is Is« boso is
prestali, sai po vojni nam ne bodo vse gospodovali Nemci — ali za slovenskega otroka ni prostora v nemški gimnaziji. Tudi Schulverein utegne začeti loviti slovenske otroke v svoie kremplje in mogočniki, kakor Wieser bodo gibali okoli svojih uslužbencev in naganjali otroke v ponemčevalnico. Glavo koncu, pogumna beseda: moj otrok ne gre v nemško šolo! Tostvarno treba točnih in takojšnjih poročil našim poslancem.
Mariborsko pismo.
(Od našega poročevalca.)
V M a r i 1 o r u, 12. septembra.
Iz Karčovine - Leitersber-g a pri Mariboru. Za Karčovino-Leitersberg je postavil Schulverein svojo šolo. Ta nestvor je skraja komaj vegetiral in vsak čas je bilo pričakovati, da bo trebalo šolo zapreti. Ko pa je izbruhnila vojna, nam je bilo nemogoče imeti v zadostnem pregledu slovensko deco. To so seveda izrabili nemčurji do skrajnosti in kolikor se je le dalo, so speljali slovenske otroke v nemško šolo. Danes je na slovenski strani živahno delo, da izgubljeno rešimo. Delo gre od hiše do hiše, kar seveda boli naše špisarje, posebno mariborske. Najraje bi vsakega, ki za slovensko šolo v Karčovini kaj stori, v žlici vode vtopilL To nas seveda ne boli prav nič in tudi našega dela ne more niti ovirati. Sicer pa nimamo nikomur za svoje delo dajati odgovora, razun naši vesti in bodoči svobodni jugoslovanski domovini. To si vsakdo zapomni.
še jih bode! Mislili smo, da se sčasoma naši gospodje orožniki in Stajer-cijanci po deželi umirijo in puste naše ljudi pri svojem jugoslovanskem prepričanju. Kakor pa izvemo od kmečke rodbine nekje krog Jarenine pri Mariboru, se gotovi gg. orožniki še vedno pajdaši jo z raznimi Šta-jercijancL Zgodi se, da pridejo drug za drugim kaEor slučajno v kmečko hišo, kjer si puste z vinom in kruhom lepo postrečl. Ko pa so se najedli in napili, prično navidezno medsebojen pogovor, ki ne obstoji iz diugega, kot samega najgršega zabavljanja in obrekovanja naših političnih odlič-nikov In hudobnega roganja napram Jugoslaviji.
Pomanjkanje premoga. Mestu je docela zmanjkalo premoga. Ulice in ceste so ponoči temne, da roke pred očmi ne vidiš. Kopališče ne posluje več in to sedaj sredi epidemičnih bolezni, ki se širijo po mestu. V klavnici je> hladilnica zaprta in niti najnujnejšega koščka ledu ni dobiti. Grozi celo nevarnost, da poide zaloga pri vodovodu in potem je nesreča tu. V četrtek bi niti peki ne dobili premoga, ko bi v zadnjem hipu ne dospel vagon, tako da je vsaj ta nevarnost za nekaj dni odstranjena. Za polno preskrbo mesta s premogom treba preko 1400 ton premoga mesečno, a doslej ga niti četrtina ni redno dohajala. Vse ur-gence na pristojnih mestih so brezuspešne. Za zimo mestno prebivalstvo ni še prav nič s kurivom, posebno premogom preskrbljeno. Edino oni, ki imajo privatne zveze, so na pol vami. Naša občina pač obstoja iz samih ljudi, ki gledajo na svoje trebuhe. Izjema je samo podžupan Nasko, a eden ne zmore vsega ogromnega dela, posebno ne, če. mu gotovi krogi celo z namenom nagajajo.
Mrtev mož. Zupan dr. Hans Schmiederer je dožupanoval. Danes sicer še pro torma pride na magistrat in pod-čečka kakšno važnejšo listino, toda v taktičnem administrativnem delu ne šteje več. Vse županske posle vodi podžupan Nasko, mož, ki mu nočemo odrekati izrednih upravnih in drugih vrlin in o kojem vse upa. da raztepe, ali pa vsaj ubrzda samo-pašno magistratno kliko.
To so posledice. Prometnega inšpektorja g. Vrečka je lani ob novem letu poslala južna železnica v Maribor, da napravi red v popolnoma desolatnem prometu na progi Maribor - glavni kolodvor - koroški kolodvor - Tezno. To se ie tudi v nekaj tednih zgodilo. A Slovenca ne marajo mariborski Špisarji in tudi uradniki ne, zlasti če so mu podrejeni. Vrečko je moral oditi in na njegovo mesto je prišel drug uradnik. Danes je mizerija ravno ista. kot je bila popreje in še nekaj časa, pa bo vse zopet do malega zabasano.
Vsakdanje življenje. Kdor si danes pomagati ne more, je velik siromak, kajti v vsakdanjem življenju mora kaj kmalu fizično podleči. Letos imamo tudi nepovoljno krompirjevo letino in z juga dohajajoči kupčevalci še vse skupaj primerno podraže. Le pomislimo, kaj pomeni, če velja danes merica krompirja že S K. Kam naj pride srednje plačani zasebni uradnik, pa rudi nižji državni in ostali nastavljena? In vse to bo raslo še naprej; ni upanja, da se iznremeni na bolje, dokler nam ne doj-de mir.
Sesti iz primorskih dežel.
Odlikovanje. Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje ie odlikovan krajni načelnik v Sv. Križu pri Trstu gosn. Just T e n c e.
Iz Sv. Križa na Vipavskem. 11. septembra. Danes smo pokopali obče spoštovanega moža Antona S 1 e i k o -t a. ki ie bil več let občinski starešina, neumorno delaven v bralnem in pevskem društvu, izvrsten pevec in dober igralec. Na zadnii poti ga ie spremilo mnogobrojno občinstvo. Naj počiva v miru!
»Polaer Tagblatt« preneha izhajati. Kakor naznanja uredništvo >Polaer Tagblatrac preneha ta list 1. oktobra t. 1. izhajati. List ie izhaial 13 let in bil edini nemški list v Istri. Pravi, da preneha izhaiati vsled neprilik. ki se mu mečeio pod noge v vsakem pogledu.
Igralci iz hotela »Roval« na Reki pred sodniio. Na Reki se vrši razprava proti 5 obtožencem, da so igrali z zaznamovanimi kartami, a katerimi so dobili nad en milil on kron. Obtoženci se zoveio: Anton Vlakaučič, Liubomir Domič. Bogdan Krstelj. Emanuel in Josip Mileta.
Nova nemška tovarna v Tržiču. V Tržiču ie začel graditi novo veliko tovarno koroški milijonar Auer.
Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na: «r|a Viktor« Soialka, pliaraa •r. TrUlNla. BalauttacTa mL tU 7.
Hitra na Kranjem.
1. Združene učiteljske organizacije so te dni vložile na deželni odbor dobro utemelieno prošnjo za povišanje vojno-draginjskih doklad od 90 do 100%.
Upati je, da bode vloga ugodno rešena.
2. Enkratni nabavni prispevek, ki ga je bil dovolil državni zbor, nam mora vlada izplačati. Te dni so se štorih v to potrebni koraki.
3. Preden se sklice državni zbor k jesenskemu zasedanju, bodo učiteljske oiganizacije opozorile vlado na dolžnost, ki jo čaka po novem letu. S tem bomo zagotovili, da se doklade ne ustavijo v začetku leta 1919.. kakor se je bilo žal zgodilo to leto. Za nami stoje klubi raznih parlamentarnih strank in učiteljske Zveze vseh avstrijskih kro-novin.
V tem zmislu bode informiran Jugoslovanski klub in osebno oni državni poslanci, ki stanujejo v Ljubljani.
Združen odbor.
Za naše liiaitvo Da Dunaju.
Izgube, ki jih je zadala svetovna vojna vrstam slovenskega izobražen-stva in posebno slovenskemu dijaštvu, so ogromne. Narod brez izobraženstva je narod brez bodočnsti. Neznosna dra-čir ja in težave aprovizacije groze že itak ubožnemu slovenskemu visokošolskemu dijaštvu. ki mora študirati v tujem mestu, da ne omaga v težkem vojnem Času na potu do svoje izobrazbe. Gre za našo bodočnost!
Zato se je pod pokroviteljstvom gospe županje Franje dr. Tavčarjeve in gdčne Cilke Krekove ustanovil oc'bor za slovensko menzo na Dunaju, kjer študira sedaj večina slovenskih vi-sokošolcev. da jim preskrbi po ceni in zdravo hrano ter tako omogoči dijaštvu študij v petem vojnem letu na Dunaju.
Obračamo se do požrtvovalnosti vseh slovenskih javnih korporacij in posameznih dobrotnikov z nujno prošnjo za prispevek, bilo v živilih, bilo v denarju. Darila v živilih zbira gosp. Fran Z n i d a r š i č, stud. med., Ljubljana, Valvazorjev trg 6, prispevke v denarjh gdčna Elza S o s s o v a, stud. med-Ljubljana. Mestni trg 19.
Odbor za slovensko menzo na Dunaju.
Dnevne vesti.
— Občinski svet   ljubljanski ima
redno javno sejo v torek, dne 17. septembra ob šestih zvečer v mestni dvorani s tem-le dnevnim redom: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Zaobljuba novo sprejetega meščana ljubljanskega. Mestnega magistrata poročilo o prošnjah za vsprejem v občinsko zvezo ljubljansko. Personalno - pravnega odseka poročili: o dopisu Mestne hranilnice glede izvolitve enega člana hranilničnega upravnega odbora in o prošnjah za oprostitev, odnosno podaljšanje določenega roka za zvezo hišnih kanalov z mestnimi kanali v smislu določil deželnega zakona o kanalski pristojbini za meeto Ljubljano. Finančnega odseka poročila: o nenadni škontraciji mestne blagajne, o dopisu županovem glede najetja posojila pri vojno - kreditnem zavodu za južno vojno okrožje v svrho pokritja po vojni provzročene škode, o poročilu mestnega kn j igo vodstva glede izplačila enkratnega draginjskega prispevka mestnim uslužbencem dne L avgusta 1918, o prošnji društva hišnih posestnikov v Ljubljani za ureditev načina plačevanja gostaščine, o dopisa ravnateljstva mestnega užitninskega zakupa glede zvišanja tehtarine pri javnih tehtnicah užitninskega zakupa, o prošnji šolskega odbora za obrtno-nadalievalne šole za prispevek mestne občine v svrho zopetne otvoritve teh šol, o prošnji deželne zveze za tujski promet za izplačilo zapadle subvencije, o prošnji župnika pri sv. Jakobu za prevzem Marijinega spomenika na St. Jakobskem trgu v oskrbo mestne občine in o prizivu Ane Regali, posestnice hiše Slovenski trg št. 3, proti predpisa vojaške nastanitvene pristojbine. Stavbnega odseka poročilo o prošnji Franca Kandareta, posestnika parcele 185/2, v lož. štev. 213 Karlovško predmestje glede premembe izpeljave pro-iektovane ceste od proge dolenjske železnice do potoka Galjevca, Direktorija mstnega užitninskega zakupa poročilo o Droračunu užitninskega zakupa sa zakupno dobo od L julija 1918 do 30l junija 1919. Odseka za aprovizacijo mesta poročilo o raznih aprovizačnih zadevah. — Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno-pravnega odseka poročila o raznih personalnih zadevah. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega mestnega uslužbenca za podaljšanje uživanja miloščine. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za obrtne koncesije.
— Vojno odlikovanie. Stotnik Pr. P o g a Č a r, poljskega topničarakega polka št. 127, je odlikovan z redom železne krone, z vojno dekoracijo in meči.
— Predsednik ljubljanskega, deželnega sodišča Elsner je zaprosil, kakor nam poročajo, za vpokojitev. Glavni vzrok je baje neki akt pri graški sodniji z označbo P. Smo premalo vešči skrivnosti sodnijskih pisarn, da bi vedeli povedati, kakšne zadeve se tiče ta akt. Vprašali bodemo kakšnega dobrega odvetnika.
— Zvišanje draginiskih doklad za državne nastavljence. Državni zakonik objavlja naredbe o zvišanju draginiskih doklad za državne nastavljence, vpo-kojence, vdove in sirote. Zvišanje velja za čas od 1. oktobra 1918 do 31. julija 1919. Upeljana je nova razdelitev v 8 razredov (mesto dosedanjih 5) in sicer po plači in rodbinskem številu. Plačilni razredi so I. 14.000 do 18.000 kron, II. 10.000 do 14.000 K. III. 6400 do 10.000 K, IV. 4800 do  6400 K» &
3600 do 4800 K. VI. 2800 do S600 K. VIL 2200 do 2S00 K, VIII. 1600 do 2200 K. Rodbinski razredi so L samci in vdovci brez otrok. 2. oženjeni brez otrok in vdovci z 1 otrokom, 3. oženjeni z 1 otrokom in vdovci z 2. 4. oženjeni s 3, vdovci s 4 itd. do 8. oženjeni s 6 in vdovci s 7 otroci. Draginiske doklade znašajo za VIII. 1. 1212 K. 2. 1800 K, 3. 2208 K. 4. 2G04 K. 5. 3000 K, 6 3408 kron, 7. 3804 K, S. 4200 K; v VII. 1596, 2196, 2604. 3000, 3396, 3804, 4200, 4596 kron, v VI. 1932, 2520, 2928, 3324, 3720. 4128, 4524. 4920 K, v V. 2196. 3096. 3504. 3900, 4296, 4704, 5100, 5496 K, v IV. 2220, 3648, 4152, 4656. 5148, 5652, 6156, 664S K, v III. 1860 do 6396 K, v JL 1536 do 6180 K, v L 1776 do 7020 K.
— Ustanovni občni zbor »Narodne galerije«: bo v sredo, dne 18. t. m. ob sedmih zvečer v dvorani občinskega sveta na mestnem magistratu v Ljubljani. Vsakdo, komur je slovenski kulturni razvoj pri srcu, zlasti pa ljubitelji slov. vpodabljaioče umetnosti naj bi se udeležil tega zborovanja osebno ter pristopil društvu >Narodna galerija< bodisi že pred občnim zborom (pismene prijave članstva in denarni prispevki se začasno pošiljajo na tvrdko Fr. Ks. Souvan v Ljubljani, Franeevo nabrežje), bodisi na zborovanju samem. Usta-novnina znaša 500 K enkrat za vselej, udnina rednih članov 30 K na leto. — >Narodna galerija« je eno največjih dosedanjih slovenskih kulturnih podjetij in se razteza na vse slovensko ozemlje. Drugim, večjim narodom so narodne umetnostne galerije ustanovili vladarji ali pa slavni meceni v časih najbolj cvetoče kulture, zanje žrtvujoč milijone in milijone. Slovenci si kot demokratičen narod svojo narodno galerijo ustanove sami, v dobi. ko se je vzbudila svetovna demokracija. Ustvarijo si i o i* lastne moči ter izpričajo, da znaio ceniti svojo vpodabljajočo umetnost, ki je pred leti slovensko ime s častjo zanesla med druge narode. Udeležba ustanovnega zborovanja >Na rodne galerije« bodi številna, vsak Slovenec si štej v dolžnost, postati član "'Narodne galerije«!
— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je razpošiljalo nedavno neke okrožnice, deloma sicer tudi v slovenskem jeziku, po večini pa v n e m-ščini! Nemške okrožnice ie kakor smo izvedeli, preiela cela vrsta uglednih meščanov, med niimi podžupan dr. T r i 11 e r . dobil pa je nemški ferman tudi mestni magistrat! Ne vemo, ali se je to hote zgodilo ali ne. vsekakor pa pri Hausbesitzervereinu očivid-no nemški jezik boli ljubijo nego slovenski.
— Vsenemške znamke v deželi. Neki >Bund der Deutschen in Nieder-osterreich«, ki igra na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem približno isto vlogo, kakor pri nas >Sudmarka«, razpošilja sedaj že tudi raznim slovenskim ljudem neko serijo >nemških mož«, nekake narodne koieke s podobami Tirpi-tza, Hindenburga, nemškega kronnrin-ca itd. Izkupiček je namenjen seveda raznim protislovanskimbojnim fondom. Naše ljudi opozarjamo na to vsenemško beračijo. Poslanih znamk seveda ni treba plačati. Nikdo pa tudi ni obvezan jih poslati nazaj.
— Idrijska ljudska šola. ki jo vzdržuje rudnik, postaja od leta do leta hujša ponemčevalnica, ker tako hoče vzlic vsem zakonitim določilom rudniški predstojnik dvorni svetnik Billek. Otroke more z nemščino že v I. razredu, kar nasprotuje jasnemu besedilu zakona, ki predpisuje pouk v drugem deželnem jeziku na večrazrednieah šole od IIL razreda naprej. Kraini šolski riadzorriik je radniški uradnik, ki slovenščine niti ne zna. Proti takim in sličnim razmeram so se združile v Idriji vse tri slovenske politične stranke ter so sestavile spomenico na mini-'strstvo za iavna dela in na deželni šolski svet, kier zahtevajo, da se taki ne-dravi in nezakoniti odnosa ji v interesu vzgoje in pouka t ako i odstranijo. To spomenico je podpisalo 34*3 staršev. V tej zadevi je danes interveniral na deželnem šolskem svetu idrijski poslanec E. Gangl. ki ie dobil zagotovilo, da bo šolska oblast posvetila tem kričečim razmeram vso pozornost. Gospod poslanec je opozarjal na nujnost ureditve idrijskega ljudskega šolstva po zahtevah zdrave pameti in zakonitih predpisov. Jugoslovanski klub na Dunaju ima tudi to zadevo v evidenci in ii bo pomagal do nagle in — upajmo — temeljite rešitve! V Idriji mora biti konec nemške prepotence in zatiranja našega materinskega jezika!
— Iz društva vpokojenih učiteljev nam pišejo: Aktivnemu učiteljstvu delila se je mast že pred me3ec dni. vpoko jencem, vdovam   in sirotam učitelj-jskega stanu pa v torek 10. t. m. dopoldne. Kdor je prepozno obvestilo dobil, •ni dobil ničesar, nekaterim, ki so tekom "pretečenega tedna za karte legitimacije vplačali po eno krono režijskih stroškov za osebo, torej po 2 do 10 K, pa 'celo nobenega obvestila razposlali ni-;00. Ako smo dobri, da skladamo v apro-vizačne namene kronce. mislimo, da se 'nai tudi vsem enakomerno razdeli, karkoli dobi ta aprovizačni odbor, katerega član ie tudi c. kr. okrajni  šolski nadzornik Lavtežar. — Poživljamo torej vse prizadete, ki   niste   še naročenih 'čevljev, plačane kavine primesi in v torek nobene masti dobili, da se takoj zglasite pri   društvenem   tajniku, da ^vložimo pritožbo na višjo instanco. — Društveni tajnik.
— Ljudskošolske vesti. Josipina Moli i k ie imenovana za orovizorično učiteljico v Blokah, Karolina V r h za ;<suplentinjo v Sp. Zemunu, Valentin :T o m š i č za provizoričnega učitelja v |Vipavi, Doroteja Bratovž za suplen-;tinjo v Vipavi. Marija Kune za provi-rzorično učiteljico v Rovtah, Gabrijela Rajer za suplentinjo v Sp^ Idriji, fSnplentinia Frančiška K a v č i č tam-:kaj je imenovana za provizorično uči-'ieljico.
— Za Slovensko narodno gledališč*. Kolinska tovarna v Ljubljani je i naklonila Slovenskemu narodnemu gledališču v Ljubljani velikodušen dar ,3000 K. Naj bi našla mnogo posnemal-icev med slovenskim narodom!
— Iz gledališke pisarne. Vsi člani ■'dramatične šole se # opozarjajo, da se indeleže jutri zjutraj ob 9. uri skušnje \y gledališkem poslopju.
— Jadranska banka podružnica rjLjobljana je kupila   znano tukajšnje
— Rodbinski in prijateljski zabavni večer se vrši danes zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma. Skrbnosti sodelujočega ženstva in pridnosti sodelujočih moških se je posrečilo vse priprave tako dovršiti, da obeta večer prav mnogo. Opozarjamo, da se na različne želje glede rezerviranja miz prireditveni odbor v sedanjih časih splošnega demokratizma načeloma za domače goste ni mogel ozirati. Priporočamo vsem obiskovalcem pravočasen prihod. Začetek je že ob 7. zvečer. — Da izpraznimo dvorane s čim manjšimi stroški in činipreje, prosimo rse sodelujoče, da pridejo na delo že v nedeljo dopoldne ob 10., popoldne ob 3. in komur dopušča Čas, tudi v ponedeljek celi dan.
— Koncert. Umetnica Nives Luz-zatto bo na svojem ljubljanskem koncertu v nedeljo, 22. t. m. izvajala krasen spored iz svetovne literature raznih narodov, skladbe laških, ruskih, poljskih, čeških, francoskih in nemških mojstrov: Edvarda Sehuueja veliko suito za gosli in klavir, Tartiniiev >Vragov trilček« (Teufelstriller), Chopinov Nocturno, Couperinovo La Pre-cieuse. Neruclovo >Slovansko uspavanko«, Kreislerjev >Dunajski Capriccio in Wieniawskega davno Polonezo. Koncert bo nudil užitka prve vrste.
— Promet z našimi vjetniki v Rusiji. Vojno ministrstvo je sporazumno /. obema trgovskima ministrstvoma odredilo: Navadna pisma, dopisnice in posiljatve daril se moreio pošiljati odslej avstro - ogrskim vojnim vjetnikom v Rusiji preko Nemčije. Istovrstne posiljatve za vojne viemike so dopustne tudi v smeri iz Rusije.
— Izšla ie 3. številka ^Kurenta« s sledečo vsebino: Damir Feigel: Soba 5t 69. — Manica: Največji blagoslov. — Ferdo Plemič: Pravljice za odrasle: 4. O odseku za ljudski blagor. — Ba-hun: Valeii. — Jože Plot: Politika gospoda Matevža. — Ustrezi vsakemu! Tudi mecen. Pozor na pauirnato blago! Izoremenjcne vrednote. Napačno razumel, za nase gospodinje. Netaktnost. — V prilogi: Njegova zadnia želja. Neverni Tomaž. Narobe svet. Pozna jo! Vedno >nobel«. — Listnica uredništva. — Slike: Maksini Gaspari: Naši zvonovi. Homatije v Rušili. — France Podrekar: Sedem kranjskih £vabov čili a joi tebi Korošec!« >Durchhalten!< — Areh Smrekar: Razžaljeni berač. Slovenke-titularne žene in neveste Madžarov. Gospod sodarski pomočnik jeseni 191 S. >Kurent< velia do konca tekočega leta 10 K in se ga naroča v upravništvu >Kurenta< v Luibliani, Stari trg 19.
— Javna ljudska knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraic, Pred igriščem št. 1 bo od 16. septembra oočenši ob delavnikih odprta od Hb. do 7. zvečer.
— Javna ljudska knjižnica ^Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okrai« na Vožarskem potu 2 koncem Florijanske ulice in začetkom Karlovške ceste, postajališče električne cestne železnice, ie od prihodnjega tedna dalje odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od H 5. do HS, zvečer. Izposojajo se najlepše slovenske, hrvatske, italijanske in nemške knjise. Vstop vsakomur prost.
— Umrla ie veerai ^ deželni bolnici gospa Ana Avguštin, zasebniea. Pogreb se vrši jutri v nedeljo ob J48. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče Sv. Križa.
— Umrl je danes v belgijski vojašnici g. Edmund Pretnar doma iz Gline.
— Umrla ie v Spodnji Šiški gospa Mariia B e d i n a.
Umrla je v Velikih Laščah vdova c. kr. sodnega svetnika ga. Ema Suflaj po dolgem bolehanju. Pogreb bo v ponedeljek ob 11. dopoldne.
Nenadoma ie umrl v Novem mestu tamkajšnji c. kr. okrajni sodnik g. Davorin Z w i 11 e r. iskren narodnjak in naprednjak. Postal je žrtev zavratne bolezni — griže. Zapušča vdovo gospo Franjo iz ugledne Maizljeve rodbine v Beli cerkvi in tri otroke. Pokojni je bil splošno spoštovan in priljubljen.
Poročil se ie g. Ferdinand Ar-n e j c , lesotržec iz Pogorja, z gdč Anico B a 1 o h z Jesenic. Bilo srečno!
Nenadoma je preminol Miran Gala. učenec I. drž. gimnazije, sin davčnega upravitelja g. Fr. Gala v Brežicah.
Himen. V Št. Lenartu pri Veliki Nedelji se ie poročil odvetniški kandidat dr. Fran I r g o 1 i č, sedai računski praporščak pri nekem etapnem bataljonu, z gospo Marico Offnerjevo. rojeno Zorko, iz Maribora. Naše čestitke!
Kršenje zakonske zvestobe. O zanimivem iurističnem slučaju nam poročajo iz Celja: A je imela opetovano sestanke z oženjenim B ua >pogovore« in je bila na letošnjo velikonočno soboto zasačena sama ž njim v njegovi zaklenjeni delavnici. Se le na trikratno trkanje odprla so se zaklenjena vrata. Moževa soproga je tožila zavolj preše-stva in even. kršenja zakonske zvestobe. Oprostilno sodbo okrainega sodišča v Laškem ie okrožno sodišče v Celiu pri vzklicni obravnavi dne 10. avgusta 1918 razveljavilo in obsodilo A zavolj prestopka proti javni nravnosti po § 525. k. z. storjenega s tem. da se je nahajala na veliko soboto 1918 po dnevu sama z možem zasebne tožnice v zaklenjenem prostoru, torej kršila ž njim proti zasebni obtožiteljici dolžno zakonsko zvestobo.
Sv. Lenart v Slov. gorici. Narodna veselica mariborskega >Dramatičnega društva« je usnela nad vse pričakovanje izborno. Bilo ie med nami precej ljudi, ki so prorokovali tej prireditvi vsled prometnih in drugih težkoč polom. A vrlo >Dramatično društvo« se ni ustrašilo ne dolge in slabe cestel ne nestanovitnega vremena, ne nepovoljne prehrane, ves zbor je prišel že dopoldne k nam. Ze dolgo* pred začetkom je zasedla za naše razmere velikanska množica vse prostore ter čakala z nestrpnostjo začetka veselice. Ko se je prikazal veliki mešani zbor na odru, ki je bil postavljen na prostem, ter zapel himno: >SIovan na dan!«, se ie vzdignil orkan navdušenja. In to veselo navdušenje je trajalo ves čas veselice. Toliko časa naše ljudstvo ni imelo prilike slišati lepe pesmi, zato ie s tem večjo radostjo uživalo prekrasne umetne in narodne pesmi, ki jih je pel mariborski zbor. A nebo nam ni bilo milo; v sredini sporeda se zatemni nebo in dež se vlije na slavnostni prostor. Vsa *a velikanska množica hrumi x notra-
nje prostore ter jih zasede do zadnjega kotička. Zbrano petje je bilo seveda onemočeno, a začela se je prosta, neprisiljena zabava, donela je slovenska pesem iz vseh koncev in krajev, vmes pa je rajala mladina na plesišču. Ta res narodna prireditev je dosegla v polni meri svoj glavni namen: zbrala ie po dolgih 4 letih prvič slovenjegoriško ljudstvo, ki je strme videlo, koliko nas je in kako vlada po zaslugi Nemcev sedaj sveta sloga med poprej nestrpnimi brati. Videli so. da med nami ni več razlike med različnimi stanovi in da vsega tega ni več videti in čutiti, kar je gnalo pred vojno marsikoga v šta-ierčijanski tabor. Prepričani smo, da bodo našli vsi tisti dvomljivi Slovenci, ki smo jih videli na veselici, pot nazai med nas in na naši strani odkritosrčen sprejem. Kri ni voda! Dramatičnemu društvu, ki tako visoko nosi prapor narodne vzgoje, odkritosrčno čestitamo na tem velikanskem uspehu in samo želimo, da bi vzbudilo tudi tukaj v srcih domačinov veselje do enakih prireditev z lastnimi, četudi skromnimi močmi, kakor ie doseglo s svoiimi nastopi to drugod po Slovenskem Štajerskem.
Oškodovani posestniki pri gradbi prevaljsko - črnske železnice na Koroškem. Pri gradbi previlisko - črnske železnice na Koroškem ie bilo oškodovanih več posestnikov, nekateri občutno. Niso bili vprašani ne glede dovoljenja ne odškodnine. Šele na interpelacijo Jugoslovanskega kluba so jih vprašali za odškodnino. Komisija je določila ceno. s katero posestniki sicer ne morejo biti zadovoljni, ali tudi te odškodnine ni od nikier. Treba bo menda novega posredovanja Jugoslovanskega kluba.
Z Uršnlske gore na Koroškem poročajo, da so tam neznani tatovi tekom enega meseca ukradli petnajst ovac. Poprej so prežali samo na divjačino, ko je te zmanjkalo, je prišla vrsta na ovce.^
Umrl ie v Zvabku na Koroškem za grižo Jurii Lutnik, po domače Kristan, priljubljen, dober mož.
Begunska družina, obstoječa iz 6 družinskih, delavnih moči, bi rada prišla na kako posestvo za poljedelstvo ali k živinoreji ali kot oskrbniška družina Pojasnila daie Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Crna listnica s srednjo svoto denarja se je izgubila včeraj od 4.—5. ure popoldne od vojne zveze do konzuma in južnega kolodvora v Šiški. Pošten naiditeli naj odda najdeno na policiji.
Dotična oseba, katera ie v predsobi št. 94. na sodiii vzela dežnik, ie bila opazovana, zato se pozivlia, da RS takoj odda v kavarni >CentraU. sicer se bo proti nji sodniisko postopalo.
^ V petek 13. t m. ie bil pozabljen na večernem dolenjskem vlaku 1 zavoj manufakturne ga blaga. Pošten naiditeli S3 vljudno prosi, da ga proti dobri nagradi odda pri g. postajenačelniku v Trebnjem ali v Novem mestu.
Najdena ie bila danes dopoldne na Pogačarjevera trgu zlata ženska zapestnica, katero dobi izgnbiteliica nazai ob uradnih urah na mestni tržni stražnici.
Prosveta.
3
-r Iz včerajšnje seje mestnega aprovlzacijskega odseka je sporočati, da je c. kr. deželna vlada dovolila mestni aprovizaciji izključno nakupno pravico zelja v ljubljanski okolici. Poleg mestne aprovizacije imajo do zaseženega zelja pravico še južna in državna železnica, vojna zveza in v Ljubljani nastanjeno vojaštvo. Vse zelje v ljubljanski okolici bo pokupila mestna aprovizacija po svojih zaupnikih. Razdeljevalo se bo prebivalstvu zelje sveže v glavah in pozneje skisano. Aprovizacija vzame v najem vse razpoložljive kisarne, da kar v največjih množinah pripravi kislo zelje. Upati ie, da bo Ljubljana v zadostni meri preskrbljena z zeljem, ker je letos zelo dobra letina.
4- Krompir za III. okra]«. Stranke III. okraja prejmejo krompir v ponedeljek dne 16. t. m. in v torek dne 17. tm. pri Muhleisnu na Dunaiski cesti. Določen je tale red: V ponedeljek dne 16. t. m. dopoldne od 8. do 9. št 1 do 130, od 9. do 10. št. 130 do 260. od 10. do 11. št. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 391 do 520. od pol 3. do pol 4. št. 521 do 650. od pol 4. do pol 5. št. 651 do 780, od pol 5. do pol 6. št. 781 do 910. V torek dne 17. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 911 do 1040. od 9. do 10. št. 1041 do 1170, od 10. do 11. št. 1171 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 50 vin. Opozarjamo stranke, nai se podpišejo na nakazila za kromoir. Na nepodpisana nakazila ne dobi nihče krompirja. Pripraviti je treba tudi drobiž.
-I- Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek dne 16. t m. popoldne strankam z zeleno izkaznico A od št. 1 do 150. Vsaka oseba dobi 17\ kg; kilogram stane 6 kron.
4- Oddaja češpelj. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala češplje v ponedeljek dne 16. t. m. popoldne od 2. do 5. ure v deški šoli na Ledini (Ko-meskega ulica). Stranke dobe lahko poljubno množino češpeli. Kilogram stane 2 K 40 v.
4-  Pšenični zdrob za otroke do 3.
leta se bode oddajal v vojni prodajalni. Gosposka ulica, po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami št. 1 do 300 dne 16. septembra, št. 300 do 600 dne 17. septembra, št. 600 do 900 dne 18. septembra, št. 900 do 1200 dne 19. septembra, št 1200 do 1500 dne 20. septembra, št. 1500 do 1800 dne 21. septembra, št. 1500 do konca 23. septemb-bra. — Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba, kilogram stane 2 K.
»Franz - Josef-ova grenčica« učinkuje hitro razkraiaioče. odvaja brez težav, zanesljivo čisti sokove in«ua ugoden način pospešuje prebavno silo želodca in črevesa.
— Pred otvoritvijo Slovenskega na-' rodnega  gledališča. Priprave za otvoritev
Slovenskega narodnega gledališča so sedaj, . ko so premagane glavne težkoče, v polnem teku in kakor smo izvedeli, se bo že prihodnje dni razglasil datum otvoritve. Upau je, da se bodo vrata našega obnovljenega Talijinega svetišča odprla narodu še ta mesec. Kakor smo že poročali, se bo otvoritev izvršila na slovesen način s predstavama Divjega lovca m Prodane neveste ter so posebno svečanostno matinejo. V slavnostnih dneh je nameravana nadalje posebna umetniško - družabna prireditev lu upravni odbor se je tudi obrnil na znanega slovenskega znanstvenika za predavanje o pomenu in nalogah gledališča. — Drama, opera in opereta pripravljajo pridno svoj repertoar in razpolagajo z izbor-pimi močmi. V tem oziru je bilo in je I premagati mnogo težkoč — treba Je ustvarjati naše gledališče takerekoč nanovo. Kolikor smo podučeni, pripravlja drama za prve tedne poleg Divjega lovca Jiraskovo Lucerno, Tolstega Moč teme, Vojnovićevo Dubrovačko trilogiio, Shakespearovega Hamleta ter Spicarjevo igro za otroke Pogumni Tonček. Operui repertoar obsega zaenkrat Prodano nevesto, Onje^ina, Fausta, Marijinega 2onglerja, Borisa Gudo-nova, Butterilv, Bohemo. Za opereto bo merodajno načelo, da so izključeni vsi dunajsko - židovski fabrikati in da se naj uprizarja le to, kar je res lepo in muzika-Iično dobro. Prva opereta, ki se bo igrala na našem odru, bo francoskega mojstra Messagera »Generalova hči«, ki spada med najboljša operetna dela. Gojilo se bo predvsem takozvano klasično opereto, katere predstavitelja sta Offenbach in Strauss. V umetniškem oziru je izročeno vodstvo našega gledališča dvema preizkušenima strokovnjakoma: vodja drame je gosp. N u-čič, šef opere pa gosp. kapelnik Rukavina. Oba sta zavzemala na kralj, kazalištu v Zagrebu odlična vodilna mesta. V najširših krogih našega naroda je zanimanje za slovensko gledališče vedno večje in otvoritev našega Talijinega hrama bo narodni praznik; tudi bratska slovanska gledališča bodo poslala k slavnostnim predstavam svoje zastopnike.
— Iz pisarne dež. narodnega gledališča v Ljubljani: Stolno kraljevo mesto Krakov je sporočilo tukajšnjemu gledališču, da dobi vsak slovanski pisatelj, katerega delo bo igrano na obeh krakovskih mestnih gledališčih, 10 odstotkov od celotnega izkupička kot honorar.
— Razstava narodnih ročnih del in narodnih noš. »Udruga za usčuvanje narodne pučke umjetnosti« je že pred meseci povabila »Splošno slovensko žensko društvo«, naj bi priredile Slovenke skupno s Hrvaticami in Srbkinjami v Zagrebu veliko razstavo jugoslovanskih narodnih ročnih del ter narodnih krojev. »Splošno slovensko žensko društvo« je začelo takoj s pripravami. Sedaj pa poročajo Hrvatice, da je ta razstava za enkrat zaradi raznih težkoč in ovir v Zagrebu nemogoča. Ker imajo Slovenke zbranih že precej razstavmih predmetov, je sklenil odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva*, da priredi v Ljubljani svojo razstavo slovenskih narodnih vezenin ter različnih narodnih noš in drugega narodnega blag a. Razstava se otvori koncem septembra v prostorih »Mladike« v Ljubljani.
— Splošno slovensko žensko društvo najvljudneje prosi vse Slovenke, ki bi hotele sodelovati pri razstavi slovenskih narodnih ročnih del ter narodnih noš, naj blagovolijo prijaviti takoi najznačilnejše narodne predmete ter jih po možnosti same pripeljati v Ljubljano. Razstavni predmeti se sprejemajo dne 25., 25., 27. in 28. septembra vsak dan od 10. do 12. dopoldne ter od 3. do 5. popoldne v Mladiki.
— Hrvatski pjevači u Beču. Pievački i glazbeni klub »listnati« iz Zagreba pri-redjuje na 5. listopada u 7 sati u večer u velikoj dvorani Musikvereina veliki vokalni koncert sa biranim programom jugoslavenskih zborova. Za ovaj koncert vlada veliko zanimanje ne samo kod Hrvata, Srba. Slovenaca i Ceha. već i kod Niemaca. Karte u koliko ih još ima na raspolaganje, dobivaju se kod domače tvrtke »Mozarthaus«, L, Operngasse 3, telefon 6008. Mi Čemo o ovom koncertu donijet svojedobno jedan izvještaj.
* Na Dunaiu ie sedaj še vedno beguncev iz Galicije in Bukovine okoli 120.000.
* 22 let ie ure teklo 10. t. m., odkar je umrl švedski kemičar Alfred Nobel, izumitelj dinamita. Nobel se je rodil v Stockholmu leta 1833.
* 5 kir moke sme vzeti s seboj vsak otrok, ki je bil na prehrani na Ogrskem, ko se vrača domov. Vsega skupaj je bilo tam avstrijskih otrok 95.000. ki pripeljajo iz Ogrske že lepo množino ogrske moke.
* Angleški delavec generaL >Le Tempsc javlja, da je Godfrev Jones, aneleški delavec v premocokopn, ki ie leta 1914. prostovoljno vstopil v armado, imenovan za generala in da mu je poverjeno vodstvo ene brigade.
* Kako si hočejo v Berolinu pomagati radi pomanjkanja stanovanj. Bero-linski mestni zastoo je nasvetoval vladi radi pomanjkanja stanovanj, da naj se iz praznih malih trgovinskih prostorov, delavnic, tvornic in pisarn napravijo stanovanja: teh bi bilo 20.000, s čemur bi se znatno odpomoglo pomanjkanju stanovanj.
* Požar v poznaniski kraljevski akademiji. V lednem delu poznanjske kraljevske akademije, kjer je sedaj nastanjen lazaret za bolne na živcih, je izbruhnil požar, ki je napravil ogromno škodo in uničil razne dragocene slike na stenah in stropih. Bolnike so prenesli v nasprotno ležeči rezidenčni grad.
* V Zedinjenih državah zapro vse pivovarne. Iz New Torka poročajo v Amsterdam, da je svet za vojno industrijo v svrho. da .dobi transportna sredstva in ajedi z živili, zaukazal, da se v Zedinjenih državah 4. decembra t 1. zapro vse ^ pivovarne. Pivovarne pravijo, da imajo zalog še za 6 tednov. Sodi se, da be vsled tega samo v New Yorku okoli 100 krčem zaprlo svoje obrate. Izguba iz te naredbe se ceni na
3 milijona funtov »terlingov.
• V vojnem času se rodi več dečkov nego deklic. Nemški učenjaki se bavijo sedaj z vprašanjem, zakai se rodi v vojnem času več dečkov nego deklic. V sedanji vojni le, dognano po statistiki, bilo rojenih mnogo več dečkov nego deklic, istotako v francosko - nemški vojni 1S70/7L v voini oied Rusijo in Japonsko istotako. Na kliniki v Halle se je leta 1915 rodilo na 100 deklic 123 dečkov in nastopna leta tudi vedno več dečkov, fčeniaki pravijo, da je temu vzrok hrana, trdeč, da oh dobri izdatni hrani se rode po večini deklice, ob slabi pa dečki.
GfiSPOtoSM.
— Na dunajski borzi je v obče medlo razpoloženje. Kurzi sicer ne padajo, opaža pa se nekaka nervoznost ki ni še dobila jasnih obrisov. Pričakujejo se večji dogodki. Zato vidimo, da se menja tendenca po dvakrat, trikrat na dan. Značilno pa je, da so včeraj pridobile Škodovke kar naenkrat 13 poenov; bor-zijanci torej računajo, da bo vojska Še dolgo trajala. Notiralo se ie: Anglo-bank 598, Bankverein 640, Avstrijski kreditni zavod 907. Liinderbank 619, Avstrijski Lloyd 2040, Skodovke 1133. Al-pinke 1053.
— Povišanje najvišjih cen za obda-Čeni sladkor v prometu na debelo in drobno. Deželna vlada razglaša: Radi povišanja blagovnih tarif, ki je nastopilo s 1. septembrom 1918, se v seznamu tukajšnjega ukaza z dne 16. januarja 1918, zak. št. 5, razglašene postajne cene za velike grude za 100 kg v kronah s tem razveljavljajo in naj veljajo naprej v priloženem seznamu označene cene. Na podstavi novih postajnih cen za vsak konsumni okraj in za vsako vrsto sladkorja v prodaji na drobno dovoljene najvišje cene bodo razglasila politična okrajna oblastva na običajen način. — Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Hkratu izgubi moč tukajšnji ukaz z dne 16. januarja 1918, drž. zak. št 5. Postajne cene za velike grude za 100 kg v kronah so od 146*14 do 151. K
— Solnograška pogajanja za gospodarsko zvezo med Avstro-Ogrsko in Nemčijo se sicer nadaljujejo, vendar brez vidnih rezultatov, kakor poroča ogrski korespondenčni biro. 2e dva in pol meseca trajajo pogajanja, a še vedno tičijo pri načelnih vprašanjih glede carinskega sistema. Kakor se vidi. niso prišli niti en korak dalje. V par člankih, ki smo jih objavili v »Slov. Narodu«, smo izrazili mnenje, da ta pogajanja ne morejo privesti do nikakih uspehov, ker so gospodarske razlike med obema strankama prevelike. Uradno se sicer poroča, da je napredovanje povoljno, istočasno pa se glasi, da se še vedno pregovarjajo o načelnih vprašanjih glede gospodarskih odnošajev med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ter da postavljajo temelje za vpustavitev mednarodnega prometa. Zdi se, da je postala druga točka važneiša kakor prva ter da sedai razmišljujejo, na kakšen način bi nastopili enotno proti entetnim državam, da se dosežejo taki gospodarski pogoji, da bodo mogle srednjeevropske države vegetirati.
— Za ohranitev naše narodne posesti Na Koroškem prodaja Slovenec, katerega v to silijo izredno razmere, svoje dobro vpeljano, občeznano podjetje. Treba je preprečiti, da dobičkanosno podjetje ne propade, kar bi bilo narodna škoda. V nemške roke ne pride, lastnik Nemcu ne proda. Treba pa jc. da pride v domače slovenske roke. Opozarjamo na inserat v našem listu, katerega uprava daje pojasnila pod »Jugoslovanska renta«.
s- Hrvatsko žito za Dalmacijo. Na seji »Narodnega gospodarskega odbora« v Splitu je poročal predsednik o pogajanjih s hrvatsko in dunajsko vlado, da bi prevzela Hrvatska aproviza-cijo Dalmacije. Povdarjal je, da hrvatska vlada akcijo zelo podpira in da je bil dosežen na konferencah, ki so se vršile v Zagrebu med odposlanci dalmatinskega deželnega odbora in med zastopniki hrvatske vlade, v vseh glavnih točkah popolen sporazum. Pač pa dela ovire še vedno dunajska vlada s svojim birokratizmom. Vendar je upati, da bo pristala vsaj na to, da bo prejemala Dalmacija svoj kontingent žita in moke naravnost iz Hrvatske. Gospodarski odbor je pozval brzojavno deželnega glavarja drja Ivčeviča, da posreduje energično v tej zadevi pri prizadetih ministrstvih.
— Praga brez premoga. V Pragi Je nastala silna kriza radi pomanikanja premoga. Mesto rabi na dan 120 vagonov, pride pa ga komaj 20 vagonov, nekatere dni še manj.
— Amerika nalaga velike svote denarja v Italiji. Leta 1916. so naložili američanski podjetniki 668 milijonov, leta 1917. pa 1416 milijonov lir v industrijska podjetja v Italiji. Na ta način se sicer Italija zadolži napram Ameriki, na drugi strani pa bodo američanski podjetniki skrbeli, da pride v Italijo dovolj surovin ter da se italijanska valuta po-vsrte kolikor mogoče do paritete.
Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*-
Na privatnem učilišču Legat v Mariboru se prično dne 1. oktobra 1918 novi tečaji za stenografijo, strojno pisarne, pravopisje. računstvo, v zvezi s temeljnimi načeli enostrokega knjigovodstva, leoopisia, nemškega in slovenskega jezika. Prospekti zastonj. Privatno učili-šče Legat v Mariboru, Viktringhofgasse št. 17, I. nadstropje.
Mi
sprejme dečka 3. ljudske šole v bližini Ko-menskega ulice na hrano in stanovanje ? — 2ivež se da po dogovoru. Naslovi naj se puste uprav. »Sloven. Naroda«. — 4781
I
ki zna tudi nemško, se sprejme za
popoldneve in večere. Kje. pove upr »Slovenskega Naroda«. 4809
•e naprodaj okoli 5000 litrov. Pojasnila se dobijo t Slomškovi nI. 12.
Popolna oprava
za novorojenčka se zamenja z raznimi živili. — Naslov pove uor »Slovenskega Naroda«. 4794
Naprodaj je
LOVSKI PES
Kje, pove uprav, »Slov. Nar.« — 4817
Gospodični ali učenki ::
Kje, pove upr. „Sloven. Naroda". 4875
Iščem čedno
MEBLIRANO SOBO
ah kabinet za takoj ali za pozneje. — Ponudbe pod „mirno stanovanje
4869"  na upravn „Sloven. Naroda"
IzirsRi pomočnik
se takoj sprejme proti dobri plači. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4796
Blagajničark
išče mesta izven Ljubljane. Nastop takoj — Ponudbe na uprav. »Sloven Naroda« pod: „Jugoslavija 4821".
Sprejme so za takoj
MM vajenec
s primerno šolsko naobrazbo. — Kie. pove iz prijaznosti upr. „SI. N." 4804
Vagon zdravih hrastovih tra^s-oortnih malo rabljenih 4667
SODOV
se proda. Cenjene ponudbe na naslov Takin, Ljubljana, Hna ilova nI. 5
Sprejme se pridna, poštena
potovalka —
pri nekoliko pridnosti je zaslužiti dnevno 40 K. — Ponudbe do '0. septembra na naslov F. Stadler, Šiška. — 4833
Ho debelo in m «no
prodaja fine bonbone, piškote, klobase, sunit o in salamo 4780
M. DdrfBf Lšubljsna,
Mestni trg -^883
Kupim mizarsko delam
ali samo mizarsko orodje v dobrem stanju. Eventualne ponudbe pod Eed-ka prilika 4735 na upr. »Slov. Nar.«
liče se za na deželo za tako|
brivski pomočnik
ali se izurjen vajenec. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. -- 4766
Eupim dobro ohranjen
planino ali klaoir,
dam tudi živila. — Cen! ponudbe na
upr. »Slov. Nar.* pod
MladenS!
nemškega in italijanskega jezika, želi mesta pisarniškega pomočnika v
lesni trgovini ali enakom Dodjetiu najraje v Ljubljani ali bli?ini. — Glavni pogoj prehrana. — Naslov pove upr »Slovenskega Naroda«. 47;9
Išče so zanesljiv, sproten :i
frgovskisluga
:a manufakturno trgovino v Ljubljani Naslov pove uprav. »Slov. Nar.** 4^0"
38F Prodajo se "Vsj
dobri za vc-injo. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4795
Mlaj-i, zgovoren gospod ali gospodična, k: govori slovensko In nemško, se proti dobri plači sprejme za 2—3 jedne. — Predstaviti se. je v nedeljo od 2.-4. v hoteln pri Šionn, soba štev. 23. 4876
Brtz posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem prebesujočo vest, da je naš preljubi in predobri soprog, preskrbni oče, sin, zet, brat, svak in stric,
ki ima ljubezen do otrok ter igra klavir, se takoj sprejme proti dobri plači in hram. — Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 4724
roaam
iiteiiiilši
Kdo, pove uprav. »Slov. Nar.« — 4770
STANOVANJE
s hran*) za starejšo gospodično iz boljše hiše. — Ponudbe pod Postal predal št. 27 Liubtiaaa". — 4736
ŠPRODMlI
mešane stroke, ki je 2e dolgo let službovala, želi svojo službo premeni!!. Rada pomaga tudi v kuhimi. Cenjeni dopisi naj se posTie>o nod šifro: „Poštena 335 4760".
• e 9 a a
se odda v Kamniku, vila Soss. —
Pov.trasa se tam ah v trgovini Šinko-
vic. Mestni trg v Ljubljani.   — 4440
gospod
DAVORIN ZMTTE
c. kr. okrajni sodnik
snočt ob 8. uri po kratkem, težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, preminul.
Našega preblagega pokojnika spremimo v nedelio, 15. t. m. ob 4»/2 popoldne k zadnjemu počitku na tukajšnje pokopališče.
Rudolf o vo, dne 14. septembra 1918.
Franja Zwltterjeva roj. Majzeljeva, soproga. Franci, Uda in Martina, otroci. — ierlca Zwitterjeva, mati.
Fran Majzetj, tast 4877
razpošilja 1 zavoj 20 kosov za K 7*50 po poštnem povzetju 4761
Anton Krepek, Maribor ob Dr.
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje J po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
■ J. Kušian, Kranj, Gorenj.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubl,ena mama
danes po dolgi mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. uri pop. iz dežJne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Spodnja Slika, dne 13. septembra 1918. 4P58
Žalujoči ostali.
Sprege se več m%B&
mlzsrshih pomočniku,
prosta hrana in stanovanje, plača po dogovoru. Istotam se sprejmeta tudi 2 mizarska vajenca, ne pod 14 let stara Naslov pove upravništvo .,Slov. Naroda" pod „P. J. 33 4374«.
3$S|r Proda se več sto m3 "^S*?
niti
na rastečem ali pa na težo Drva sn oddaljena uro pešoota od železniške postaje. Cena po dogovoru. Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4764
Kupila m dva lepo jJUn
Prijazne ponudbe na  uprav. »Sloven. Naroda« pod „Hoiesel! 4775".
se dobi. Tudi z montiianiem. Pojasnila daje O. STSItZEB, Wetze!sdorf pxi Gradcu. 4743
Knpl se ta!io| ali do novembra 1918 velika ali majhna
Zahvala.
Za vse obilne tolažilne dokaze iskrenega sočutja naše nad vse ljubljene
jas*
BSj
ter za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti nepozabne rajnice k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem vsem najpresrčnejšo zakvalo. W2 Novomesto-Trebnje, dne 10. septembra 1918.
Žalujoči rodbini
Kobe-Tomic
s stroji za izdelovo pohištva. — Prijazne ponudbe pod: „domaća obrl 4691M na upravn. »Sloven. Naroda«.
POZOR!
Tvrdka O. Darbo- Ljubljana,
Mestni trg št. 13, naznanja svojim cenjenim odjemalcem od tukaj in drugod, da bo trgovina zopet odprta od 15. septembra naprej.
K mojim 7 mesecev, 3 in 5 let starim otrokom istem povorljlvo In vueu-Janju otrok veščo 4841
odgojiieljito.
Dobra plača In cela oskrba. Gospodične iz dobrih slovenskih hiš, katere govorijo perfektno nemški, naj pošljejo tvoje ponudbe na Oskar Mstfiea,
KONTOMSTINJA
starejša moč, s popolno prakso, atesta. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 4759
poučuje zopet A. Potočnik, Cigale-
tova «01 ĆU 4 IL 4503 J-tj£jjjt^ I*Sče 80 *"^SSjy^
soba i dvema posteliama
sa takoj. Pismene ponudbe na uprav »Slov Nar.« pod dve posieljl 4830,
mm,
ki ima maturo z odliko, išče nrimer-ue službe. — Naslov pove upravn.
»Slovenskega Naroda«. 4818
Prodajalka::
vešča Špecerijske, manufakturne m galanterijske stroke, želi takoj premeriti sinibo. Ponudbe naj se pošiljajo na upravn. »Sloven. Nar.« pod šifro: ^Prodajalka št 370 4769'1.
m mi (iifte)
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RAtfT, SranJ. 26^>3
dobi takoj dobro sinibo in dobro
plačo. Naslov v upr. »SI. N.« — 4723
F" Kupim
aU dam živila za dobro ohranjeno
tss®lko kolo«
plašč (mantelne). Poizve se: Dolenjska cesta stev. 15, strelišče. 4763
2a eiva dijaka se iice
<n vporabo klavirja Plača se deloma v živilih Milan Gnžiin, Metlika. 4843
karamele, bonbone v dozah, mente, fondant-kocke, mentol, slad (malej
itd. priporoča na debelo 4834
6. Darbo, Ljubljana Mestni trg 13.
svilo v s trena a kupi v vsaki množini Weingarten, Dunaj, VIL, Kai-S3rstr. 90- 4474
Iščem STANOVANJE
(,brez hrane) za IV. realca. Če le mogoče blizu glavne pošte. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „P. T. 48C8".
ABSOLUEHTIHJA
nraškega konsei vatorija, Vida Sese-kovs, učenka virtuoza prof. Hefmana, poučuje klavir po najnovejši metodi. — Učenci se sprejemajo vsak dan od 10.—12. in od 3 —5. v Wolfovi nlici stev. 12 IL nadstropje. — 4774
Knpitl žel?m
□snorJarstvo
v visokem položaju in zdravem kraju Kranjske, po mogočnosti na hrvatski meji. Ponudbe na administracijo »Slov. Naroda« pod „gospodarstvo 4832",
f*repr&3ta
PRODAJALKA
z dežele, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ki zna tudi nekoliko šivati, želi tlnibo v L ubrani. Naslov pri uprav. »Sloven. Naroda« pod ^Preprosti 4814".
Kupujem umetao
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodaji posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska ulica 10. 1458
Dobra knjigovodinja
ki je obenem spretna tip kari ca In slenofrailnja, iz dobre slovenske družine, zmožna slovenskega, nemškega, če mogoče tudi italijanskega ali hrvaškega jezika, so sprejme takoj v službo pri plemeniti družini na HrvaŠkem. Popolna oskrba in priklop k družinskemu življenju zagotovljen. — Ponudbe in posebne zahteve se pošiljajo na uprav. »Sloven. Naroda« pod
Sprojmoi* so 3 dijaki
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4840
DIJAK
se sprejme na hrano in stanovanje.
Kje, pove uprav. »Slov. Nar." — 4855
Itte st šiviljo
za na dom s hrano. Plača po dogovoru. Naslov pove upr. .,SI. N.'* 486f>
dobro ohranjene se Iščejo za veliko Šibko postavo croti živilom in denarju za zameno. Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod „hitro 4883l(.
n
f!
Hrvat, išče službe, gre tudi na deželo. — Cenj. dopisi na uprav. ,.Slov. Nar/* pod Brivski pomočnik 487!.
Na prodaj 2.000 metrov
električne žice
in motorni magnet sa avtomobil
•30 HP. Pismene ponudbe na upravn. , .Slov. Nar." pod Šifro: „J. Ć. 4857u.
Proda se popolnoma novo
POHIlTVO
sa meblirano sobo z dvema posteljama ter vsemi drugimi pritiklinami. Naslov pove uprav. „Slov. Nar." 4852
2 postelii
kompletni z malo mizico in nočno cmarlco se želi knpitl oziroma zamenjati za mast in doplačo. Ponudbe je poslati na „poste restanle 100", Jesenice, Gorenjsko. 4864
BsT Sprojmo so "98
čevljarski pomočnik
Si Matiju Tome, Kolodvorsku uL . S8 na dvorišču v Ljubljani. —
Hrana preskrbljena. 4851
DIJAK
se sprejme na stanovanje tat
Plačilo deloma v živilih. — Emonska cesta si. 10 (klas na vrte) vrata 6.
Služkinja
z dobrimi spričevali se Isto za lahka hišna dela xa takoj. — Naslov pove upravništvo „Sloven. Naroda*'. — 4848
Vecntebllranih sob
a hrano ali brez nje, z eventualno vporabo kuhinje se lice sa takoj
ali pa do prvega oktobra. — Cenjene ponudbe pod „tako! 4849M na uprav.
^Slovenskega Naroda**.
Zamenja se
lino belo platneno blago (predvojno blago) in nekaj usosklh »rrTl jopic za semensko rt, ječmen ali oves. Naslov zamenjalca pove oprav. ,,Slovenskega Naroda*4. 4670
Starejši gospod iiie
solnčno sobo
s posebnim vhodom, z dobro pečjo, električno razsvetljave kakor tudi s postrežbo. Ponudbe do 16. t m. pod: „lnzenir 85/48S9" na upr. „S1. N.**
Učenko
zmožno tudi nekoliko nemščine, sprejmem takoj v svojo trgovino. — Cenj. ponudbe aH predstavi jen je v trgovini J o sipine Lncln, Sv. Petra c. 22. 4837
Iščem ŠŠe'tfšŠ
na Dolenjskem. — Stanovanje, drva prosto. — Naslov pri upr. SL N. 4779
PODPLATOV
za vsako obutev pripravne nudi samo preprodajalcem 3450
SohlenschonetrvetrtrHeb L. Braunsteiit, Dunaj I.
GriechengasM 7.,  Abteli. &.
DRAGO KOBI
trgovec in veleposestnik
MIA KOBI roj. BARLE
poročena.
Breg pri Borovnici Kozje 14. septembra 1918.
4845
RAZSTAVA.
Naznanja se, da je v izložbi razstavljena lepa namizna oprema ta pravega srebra "om kakor f edllno orodje, nastavki, sladkorne doze, svečniki Itd« Predmeti so lepi, res nekaj posebnega, pripravni za vsako darilo. Tvrdkl se je le slučajno posrečilo, dobiti to blago. — Vabi se slavno občinstvo, cenj. odjemalci od tu in z dežel« na ogled. Prijazno se priporoča F. ĆUOUv Prešernova ulica št. 1, nasproti Frančilcerkve
NE ZflMETUJTE DENARJA!
Me kvarite oblek z raznimi vojnimi barvamn
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in biagn neškodljivo barvo z« obleke „Internacftonat"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolaga
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
iwr Na zahtevo slovensko navodilo.~mm
100 zavojev................K SO.—
•00 savojev.......po K 45.- sa 100 sav.
1000 zavojsv.......po st 40«— sa 100 sov.
Poštnine prosto pošilja 3957
Rudolf Cotič, Vrhnika.
Za vsakega trgovca velik zaslužek!
49
47
594157
7892
ISfe se
stanovanje s brano
sa gospodično iz bolje btse, ki obiskuje trgovsko šoto fn sicer sa 1. oktober. Priskrbi tudi živila. Ponudbe na: Z7 v Ltu*HenL 4850
Dobre
bililke potnike
sprejme  los. Belina, LjubUana, rranca Josela oesia 3. 4861
■v* Na prodal lo okoli
i bi rimi solil.
Sodi so dobro ohranjeni, deloma transportni, deloma ležaki. — Natančno se poizve v pisarni
dr. vladi slava Pogana, odvetnika v Liublšanl, Dunajska cesta. — 4815
kupujem v vsaki množini. — Ponudbe z vzorci na:
[Bel,
Trs*,
Via 0$ppa 12.
Resna ženitev!
Starejši samec, trgovec, obrtnik in poljedelec v dobrem stanju, se želi potočki s samico ali vdovo brez otrok, staro kakih 35 do 50 let, ki bi imela nekaj tisoč kron premoženja ali lastno posest In zemljišče. Ponudbe takoj na upravništvo ^Slovenskega Naroda*' pod „Tajnost što v. 4388'*.
dor mi proda
celotni „Kros", „Dom In Svet", 111. zvezek Oregorciea, VI. letnik ,Tttunaiskega Zvona" in L zvezek Stritarja, (prejme dobro nagTado v živiHh. Cenj. ponudbe na upr. US3. Nar.** pod si. 1850 4830.
Iznajdbe
vseh vrst, zlasti že patentirane ah' pa še projekte prevzemamo v kupčfjsko izrabo aii u veljav -ljenje. Tod i take, ki so v tozem-stvu že udomačene, za kateri slučaj eventualno sami preskrbimo patentiranje za inozemstvo. Poneverjenje izključeno. Vsi dogovori se izvedejo notarsko. — Natančne ponudbe pod: IVP. K. 21SO" na anončno ekspedicijo BndoB Mosse v Pragi, ?: i-kopy 6. 4872
dot lenemu, ki preskrbi za zakonski 'par brez otrok tako«
STANOVANJE
f5 3—4 sobami, kuhinjo in pritiklinami g Westnem trgu ali v bttžfni. Tranc
Ksav. Souvan.
4822
Odvetniškega
koncipijenta
4847
spralme
dr* Anton Božič,
odvetnik v Celju, plpsa po dogovoru. Nastop takoj.
Svetov »oznano
oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793 Fraac Sitar, zaloga piva Ooss, SlgajljSflsa 7. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom« prazne steklenice io zaboji se po dnevni ceni jem 1 jo nazaj.
fE 0* fE rdeđno na obrazu, rdeč nos, ogrce, pri-mm I ■ \M P šce, gube in ohlapno kožo, vse napake ■    Wm        mm polti odpravi sajam, star opre tsku Sena
Dr. A. ROMI pasta Pompadour.
Popolnoma neškodljivo. Lonček K 5—. a ftr. A. lisa bl-aanso mlako, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 6'—. Postotna posebej. — Diskretno razpošilja
sv. a, Ban, aoaua. pe sparan seaa| n., fcaejereraasse
0/1. 7aloge v Ljubljani: drog. A. Kane, drog. »Adrija«, v Mariboru : Lekarni »Pri Angelju varhu«, »Pri Mariji pomočnici« tu drog. vVolfram, v Trstu:
parfume rij a Andreuzzi, Korso 5.
Polhove, krtove, hrlkove kože
kapalo po natvlijlk oenata
0. llner, trsoviaa t ttiasl ii Iml Uau (Uipzii). Brttl 47.
DopoŠiljanje prosim po pošti v 5 kg zavitkih in se takoj po sore-
jemu dopošlje znesek. 4663
Vsaka dama naj 6ita
mojo velezanimivo navodilo o
modernem negovanju grndlj.
Iskušen svet pri vpadlosti   In poman i -kan|n bujnosti. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schafisstraaaa 2. odd. 41.
liSF* Kupim takoj "^8i
2 paiuitfi desk
suhih sa izdelavo pohištva, potrebujem vso dobo* H loati- — Prijazne ponudbe na 4S60 m*
postni predal 1449 Ljubljana. s
Prva Msta mitin. i
pćifaiseiiia. fotograf, Mi-aMfiini itd.
OisH. inniimnn prodaja sirupov.
Ustanovljena leta 1S97.
ANTON KAN C
Ljubljana, Židovska ulica L
Ceniki na razpolago.
IGORIN-"**
zatre čudovito naglo
3734
mr mr sststenice
vzorčna steklenica 4 S, velika steklenica 10 Sa brizgalnica 2 E. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogr?ko: Lekarna ffprl upanju" Apotheke »zur Hoffnung«, P6cs 45, Ogrsko.
* v LJubljanii drogar-fll Anf. Kano in B. Oraaiars ter Iskarnl Cabrfal PlsooUi,
na Bnnaiakl oestl in Mr. M. SuliiTa, Marijin trg.
UglaSevalec klavirjev
G. F. Jurasek
Ljubljana, Wolfove ul. 12.
speciialist
iavriuje vsa popravna ta stroko*
KNJIGE
za vae Ijadeke le
»Je tole ter Šolske potrebščine iriaoroAa
Narodna knjigarna, Ljubljana,
1   najlepša luč, komad K 19.—, 20.-, 25.—, 27.— in K 30.— razpošilja
LAnt. Letnik, Borovi!©, Koroško.
KARBIDNE SVETIUKE
že sedaj pokrivajo svoio eotrebšcino vsega instalacijskega in napeljavalnega blaga ter razsvetljevalnih predmetov.
Ponudbe pošilja brezplačno 4*P?*
Bruno Smutnv, Gradec, U/ie!andgasse št. 56.
Srbečico, hraste, Sišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano .,3-A3A-FORM"*- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže Poskusni lonček K 3"— vel»ki K 5—, porcija za rodbino K 12—.
= Dr. E. Flesch's Kronen-Apotheke (6yBr), Raab Ogrsko. =
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „?ri zlatem feleun",
LJubljana, Mariim trg. 880
Pozor na varstveno znamko „SKABAPOHTH*1
ia«aasB«fcSđ^^^i^
Se j
ms
seveda ■
3932
etfil deščic.
a_a dobava in n okla danje parketov, tuf Liubliana, Gr a laska nlica st 22.
Kot zastopnik dediča po dne 20. avgusta 1918 zamrlem g. Lovrencu Šarcu, gostilničarju in trgovcu v Ljubljani, Karlovska cesta štv. 19 poživljam s tem vse dolžnike pokojnega g. Lovrenca Šarca, da se bres odloga zglasijo radi poravnave svojih obvez in dolgov v moji pisarni.
r. Fran
r 11
4800
cdvešrnk v Ljubljani, Daimalinova ulica 3.
Dobičkanosno podjetje na Slovenskem Koroškem se iz družinskih vzrokov za K 160.000 Slovanu takoj proda* Naslov pove uprav. „Siov. Naroda*. — 4836
y\mn iiiiiiiiiiuiiiiiiiitiniiiiifintiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiif iTfitiii!iiiiiiiiMii!ifiiiiiii;iiiiiiniiiii^
f Hrvatsko industrijsko podjetje — |
1 išče izurjenega, popolnoma samostojnega, hrvatskega ali slo- | a venskega jezika perfektno zmožnega i
I se- višjega kniigovođio j
I Ker je to mesto dobro plačano in osiguran zadostni dohodek, =
predal 1-78 II. Hrvatsko. 4797 |
»nniiimiiimiiitiiiiitiiiumutiiitmitim
m
K©l@s
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prve ovstr. patentirane obroče za kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesii fiiev. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: 4534
Ernest Alfanžii, Lfubljana.
XXXXXKXXXX XX X xxxxxxxxxxx
X X X X X X X X X
r
so ropef
za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tndi čistilne mlatilnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadie, mline za žito in sadje, gepeljne, slamo-reznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane, pluge itd. iz naj-večih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah.
Doiie
m9atilnic@
W FRANC KITTlf
satoga poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Martinova cesta 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. 4442
X X X X X X X X
xxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx
lice se za posestvo z velikim gospodarstvom na Gotenjskem spretna, iostbfaa 4810
KUHARICA
proti dobri plači. Istotam se sprejme tudi perica, ki zna dobro prati in likati. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.»
7W Mat. sežnjn (HifleO
zemljišča
m sicer 50.000 oralne zemlje In SO.OOO travnika je na prodal v bližini Gorice na Primorskem. Pismene ponudbe na upravništvo »»Slovenskega Naroda" pod šifro: fVJ. 6. 48SS**.
Naprodaj
2 koz a za rejo (4 leta, 6 mesecev), 1 kosllcea sa rejo (6 mesecev),
3 kozlići sa zakol (po 6 mesecev).
Ponudbe na: 4S23
Mihaela Pintar|a, Trbovlle L
Limonov in malinov sok
prve vrste, umeten, oslajon s sahari-nom, izdaten in stanoviten (konservi-ran) fin      von.a in okusa, razpoSilja c        g naprei kg po K 10.60
Adolf 'osek, Praga, Kralj. VI« nohradv St. 1274 17. — Odgovarja zakonu o živilih! 4727
Pri c kr. ces strelcev nadomestne m bataljonu it« n« se spreims za delavnice veo 4844 V»    mmm     Srn e    eve %
šivilj (krojacic)
kot ženskih pomožnih sil. Natančnejši pogoji se zvedo v računski pisarni v stiki v šolskem poslopln.
Velika
v Goricit
prve vrste trgovinsko la zentaeijsko mesto, Veliki trg 10
Ptazza gTande 20) se proda. Samo direktni kupci naj se obračaio aa lastnika v Mariboru na ftmjarekesn, Gosposka ulica 18. 4846
Naznanjam,
da imam dovoljenje mleti na mlevsks Iskaznice aa mesto LJubljano —
Meljem vse vrste žita in jamčim za točno postrežbo. 4862
Fran Juvait, ~Wt
posestnik vmljenega mlina, Srednje Oamel^ne. st Vid nad LJubljano
š&f Kupim
posestvo
z žago ali z drugim podjetjem v bh» zini železnigke postaje na Kranjskem ali Spodnjem Štajerskem ne preveč ▼ hribovitem kraju, približno 8—15 oralov (johov) njiv, travnikov, gozda z dobro ohranjeno hišo in gospodarskimi poslopji z Živim in mrtvim blagom. Cena do 80 000 K proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe je nasloviti na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod ,(Posestvo ob telesniel 4859",
Novo češko gosje perje I
Pnljeno belo, prima puh kg K 45 —, fino belo s puhom K 26.—, dtto IL vrsta K 17.—, siv puh K 28.—, sivo perje K 1U-. Mepu-lteno belo l vrste K 10.—, dtto n. vrste K 7.— razpošilja po povzetju 4827
Irma Haldek,
mM Praga.Smichov, sej
Ktnskeho tf. 1. ~ssjbj
IR
I I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Pesniška glavnica 10,000.000,- kron.
Rezervni fondi ned 2,000.000.- kron.
_ Stritarjeva ulica štev. 2. "^S3 _
PoslovalnJca c kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice a Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Ser* Sprejeme "M H Kupuje in prodala vse vrste vrednostnih papirjev, ffinen
«te»« ^SSSSJSJSS? I IV** APROVIZACUSKE* KREDfTE.
i
I
2647
YY
78
2tv. štev.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 14. septembra 1918,
Stran 7. /
Delniška glavnica In rez
ser- k 103,000.000.
al fondi
Staaje sta. vlof as bran. knjižice SI. okt
u      k 214.681.380-—.
1*17:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Central« na Dunaju. - Ustnovljeu um. Mjh     Hiti »M (f M JaMaMTl    ■ *» Ustnoit|au um. — 33 ptnžuc
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, mpr.. Prevzemanje dsaarnlh vlog na hraniine
5J/ ,nf.m reI!tncSa d»vl«t kontovne knjige Ur na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-flaffifr.r Denar *? ,ahk0Hdrlg* vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih
E«n^i.fl£S£ Uradnih kQrznlh poročiL ~ Shranjevanje in upravljanje Moti7i!5SS
I
Najkulantnejše izvrševanje borznih aarocil na vseh tu ze ms ki h ia inozemskih mestih —»Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tufih novcev. —
papirjev in posojila nanje.
Ustmena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko
Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ounjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1 »srni, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilttce_c. kr. razr.loterijo Brezplačna revizija izžre-
vredaostnlh
34     f      banih vrednostnih papirjev. —'Promese za vsa žrebanja. Izplačila ln nakazila v Ameriko ln iz spadaječlh transakcijah vsekdar brezplačno. Ban-Brzojavke: Prometna banka LJubljana. — Telefon stav. 41
?ISassssannnaamn
s 4-6 delavci;  in obenem 2 Izurjena oglarja.     Več pove Val. Dre-gore v BSengesu. 4511
Za gorske čevlje
vi •
I
„pitlii'- navadn LililfU      in dvojni
z dolgimi glavicami (Scherken) na-bitje za lesene čevlje, ušesca za čevlje
B. KOUOL, tvornica iebljev, PRAGA, Earlln št. 490. ns^a
Čudotvorno šilo
samo K 4*90 Siva (Stena) kakor šivalni stroj. Najboljša iznajdba za krpanje usnja, strganih čevljev, konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cena kompletnem šilu s sukancem, 4 različnimi š»vankami in navodilom za en komad K 490, 3 komadi K 13*50. — Po povzetju poSilia M. Sv/oboda, Dunaj, III 2, Biess-gasse 13-48. 2958
vreče
kupuie 4421
MARTIN FLEISCHMANN,
Gradec, Annensirasse 49.
Framvitol ^,sT^tvo za po-
ildlliJUlfl mlajenje las , ki rdeče, svetle in sive lase in brado □ trajno temno pobarva. 1 steklenica spal!, vred K 3*60
Rvdvol
je rofrafa ruda, Ki živo srrMi sreda lio. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poStnino vred K 2*85.
Naslov za naročila;
s?v
Ja
i
Rožne mline
za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo 4416
edina leska tvrdka
B* FINKS, Praga U,
Vozičkov* 22.
hvaležnih odjemalcev rotrjujefo, da uničevalec korenin RiA BALIAtVI v 3 dnevih brez bolečin odstrani bcr,a očesa, bradavica, roseno koto.
Usceh jamčen. Cena3K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. tVffjRftv^v oJstrani j^ZDES" pri naibolj trdo-\ ratnem zobobolu, ko so odpovedala v>a sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic 11 K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz ust Snežnobele zobe Vam napravi zobni tluid ,.XI1U8". Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
j^1j5*S3111*31 vs?3&fl se popolnoma iztrebijo tflag*af£«29 ISli5?a g podganjo smrtjo. Ce
saj
nt uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. — Stenice, ušL bolhe, ščurke uniči radikalno z zale jo vred „THIERA". Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, a*sr~ prase«, proti mrčesu zraven 2 K. — 3069
^i£*ifc&Y, Kcš.se (ftasss) Fostfach 12 C 31 ^Ogrsko).
Umetna gnolenle največji dobiček!
Nujno je, da naročite takoj 14°' kafnlt za jesensko gnojenje. Dobava umetnih gnojil je zelo težavna.
Jamstvo za kvaliteto! Kulantna postrežba !
Zahtevajte takoj ponudbo! 4518
VillkO VatiiČ? veletrZec, SaleOj Mnoštalersko.
mir
Brno Itev. 639, Moravsko.
I DAMSKA t I
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura S 8*-, 12*-. I 20*—, na leta trpežna 2 28«— 36, najfinejša pa S 44.— ln E 59'— [ Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk I izmivalnl aparat 40'—, 45*— K. Po-I šiliatev diskretna. — Higijen. blaga I trgovina 81. Potokv Dunaj, VL Stiegenqasse 15. 1199
1^150 vagonov
mn ii iiipii afiB
vseh velikosti, kadi od 10 do 50 hekto, 10 vagonov majhnih sodov od 15 do 150 litrov se 4640
takoj proda.
&DLER & SOHN,
trgovina s vinom in sodi, Buaaj IK., Baatuno!sSsvgs. 27.
fjsar Telefon 3570. Tisa
sn »
Z§vo Zidno o Bukovo
¥aient
6414
• trna i kO l naprodaj
glie: •wrdka
Urbanliš,
trgovina z industrijskimi potrebščinami in proizvodi na debelo. 33?T Oddajajo se samo celi vagoni. ~$K3
UubSiana, Frančevo nabrežje Stav. t. TRSE
H
mm
mm- 26. Šolske leta. ~VSni Dunajski starorenom. najodlicnejli
specialni dekliški penzlonat
B. Freylerfa naslednica 2521
Splošna izomika, nadaljevalni tečaji, licej, glasbena, jezikovna šola, pouk
v obdelovanju vrta. Izvrstna prehrana. Internat. "98! Polintaraat. lOBSf* Ekttemat
SSflF* Dunaj I., Kolovrsiring     9 (na oglu Schwarzenbergplatz).~Vanl Govorilne ura od ll-l in od 2-6. n Telefon 8250. it Prospekti.
Naznanja se, da se vrši prostovoljna prodaja sobne oprave in drugih hišnih predmetov (postelj, nočnih omar, omar za obleko, pralnih miz, različnih drugih miz, zrcal, posteljne obleke, podob, kuhinjske posode i. t. d.) v I. nadstropju hiše štev. 7, II. nadstropje na Kongresnem trgu
dne 18. in 19. septembra 1918.
počenši dopoldne od 9.—12. me in popoldne od 2.—5. ure.
4776 Dr. Vallentschag.
Po Najvišj. pooblaščenju Nj. 3% ces. in kralj. Apost. Velič.
45. c. kr. držana loterija
za civilne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima 22.747 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 700.000 kron.
Glavni dobitek znaša 250.000 krOft. Žrebanj« bo lavno na Dunaju dne 3. oktobra 1918. Srečka stane 5 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne toterijt na Dunaju, ItL, Vordere Zoflants-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških nrađia. pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce jrefk zastonj. Srečke sa poliQajo pošt. prosto.
Od c. kr. genaralnega ravnateljstva državnih loterij (oddelek za dobrodelne loterije).
Opr. St. A 267/16
I
• v
kin,
Na prošnjo dedičev po gdć I>u{izl Pra3chnik8rf noseatalcl lz Kese bode na javni dražbi dne 36. septembra 1918 dopoldne ob 0. url
prodajala spodaj označena, v zapuščino spadijoča nepremičnina, po parcelnih skupinah in za izklicne cene, ki so spodaj razvidne. — Draiaa a. vrsi v pisarni e. k. nota j a v Kamniku.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Zastavne pravice upnikov, ki so vknjiženi na nepremičnino, ostanejo nedotaknjene.
Vsak ponudnik mora pred pričetkom dražbe založiti kot vadij lfjo o izklicne cene v roke sodnega komisarja. Ostalo izkupilo jc vplačati pri c k. okrajnem sodišču v Kamniku po predpisih, ki so razvidni iz dražb, pogojev.
Kupni in plačilni pogoji se lahko upogledajo v pisarni c. k. notarja v Kamniku.
Predmet dražbe ■
1. Posestvo ood vlož. štev. 52 k. o. Mekine sestoječe iz parcel, štev. 150/2, kozolec; 150/3, vrt 1 a 24 m2; 651 3, travnik 36 m2, izklicna cena 4200 K,
2. K posestvu pod vlož. štev. 184 k. o. Mekine pripisane parcele štev. 167/2. njiva, sedaj travnik 15 a 48 m2; 1^8/2, njiva, sedaj travnik 72 a 05 m2; t9!2. njiva, sedaj travnik 10 a 70 m2; 172/2, njiva, sedaj travnik 20 a 70 m2; izklicna cena 4000 K.
3. Ostalo posestvo pod vlož. štev. 1P4 k. o. Mekine, sestoječe iz parcele štev. 161, stavbišče, dvorišče, vrt 5 a 97 m2; z vsemi tu stoječimi oo-slopii, tedaj hiša štev. 17 v Me<inah (vila »Lou;se«) in hiša štev. 37 v Me-kinah 162, vrt, 4 a 69 m2 izklicna cena 75.0G0 K.
V Kamniku, dne 3. septembra 1918. 4697
Aleksander Kudovernik,
c. k. noter kof sodni komisar.
Za kritje streh najboljSa, odbrana
STREŠNA OPEKA
navadna (Siberscharans) tat sarazana strasna fStrangffals) lastnega izdatka sa dobiva v Izvrstni kakovosti in vsaki kollSinl pri z: 3307
FROHLICH & BSCHLER,
tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC Izvoz in odprava dovoljena z dolenjsko železnico.
PIANINO ali KLAVIR
na posodo. — Naslov pove upravni«, štvo »Slovenskega Naroda«. — 4811
flssF* Kapi mm mm Kranjskam ali štajerskem -sjjsj
VELEPOSESTVO,
ležeče blizo železnice. — Ponudbe je staviti na: Kari Ferschl, Hunska nI. stav. tO v LjnaljanL 4734
Srbečica
hraste, Izpuščaje, grinta Ia kotne nadloge odpravi hitro in gurao Paratoi, domaća mazilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratoi tresnf prašek za varstvo občutljive kole, Škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratoi-Werke, Apotheker Ulmer, v BndimpesttT VII-24. Rozsa ntca 21.
Tovarna slamnatih izdelkov
priporoča gg. trgovcem in cenjen, občinstva veliko zalogo:
različnih storanatih.......somov
M    torbic (cekarlev)
ti        n predpražnikov
itd. 981
Cerar Franjo, tovarnar,
Stob, pošta Domžale.
■
■ ■
■
Kupujem^
nova ta stara U
KLOBUKE■
i
«64 BUj
J
moške in damske, mehko, ne-preluknjano, ne mol>asto blago vsake oblike in množine.
rtrmns, Praga L,
Bilekova S. 4654
Ilčejo se pridni zbirala*
NajveSja slovenska hranilnica !
LJUBLJANA, Prešernova ulica št 3
(e Imala konaem lata 1916 vlog • hipotsčnih In občinskih posojil • rezervnoga zaklada   >  .  •  • • Sprejema vlege vsak dežnik in lih
. . . K 66,800*000'-. • . y, 27,600*000* .  .  .  „ 2,500*000*
obrestuje najvišje po
vočje ln naatalne vlogo pa po dogovora- iso hranilnica jo pupilsrno varna In stoii pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za rarčonje lina vpeljane lična domaie hranilnika. Posoja na  zemljišča in poslopja  na SranJakam proti 5%» izven Kranjske  pa proti 5 74% obrestim in prod najmanj 1% oziroma !/«•/• odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev ln obrtnikov ima ustanovljeno
sar Kreditno društvo.
a
Prodajam Porttand z |S
CEMENT
(nemški) ako vpošrjete vreče. Nadalje tračnice za uporabo kot 4749
TRAVERZE
Zahtevajte ponudbe!
Vinico Vafaič, Žalec
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan Strmoli,
Ijubljana, pod Jrančo št. 3.
pozobi %mt*M Tpokticnta v vo|Mko statbOM^* I« lokal odprt <amo xa prodo|o blago ia sicer ob delavnikih aamo od 9. do pol 1. j
Delniška glavnica: K 20,000.000.
gppgjCTtA j Tlogo na knjižice in jih obrestuje po ćistib 4%.
Vloga na tekočI in ilro račan proti najugodnejšemu
obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. EĐPUJE Dl PBODAJA: Devize, valute, vrednostna papirje itd. in srečke
c. kr. razredne loterije. _
JADRANSKA
RANKA Podružnica Ljubljana.
*^"A Rezerve: okrog K 3u,000f000
Dubrovnik Dunaj Kotor Biatkovio
Centrala: Trat.
Podrninioe
Opatija Opijat Olbanlk Zadar
Menice, devize, vrednostne papirje itd. Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, s na blago, ležete t javnih skladiščih, i Borzna naroČila ia jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA«
Telefon M. 257.
mm
CF
31^9
7535
860538
7
Stanfo vlog |e niaialo koMMi
Podružnica w Ljubljani
fmmm 1018 ■ t79,0S0J34-29.
Češka lndastrijalna banka
Glavnica S 50,000.000-—
Stritarjeva ulica št. 9.
Financiranje uolaikfl. dobav.
• a
a a a •
Kredite za mizačne nakupe.
Vsakovrstne bančne transakcije.
Srečke c. kr. avstr. razredne loterijo.
Nakazila vojnim ujetnikom.
Kupim
staro dobre vpctjano
trgovsko bišo
a nekaj posestvom na Kranjskem ali Spod. Štajerskem. Ponudbe na uprav. »Sov. Naroda« pod „dobro vpeljana trgovina 4392".
obstoječe !z enonadstropne hiše, sposobno sa vsako veletrgovino In gostilno velikega sadnega vrta, njiv, travnikov in gozdov itd. se takoj proda. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« — 4494
Bojajts S9 preli rtam
kajti te raznašajo na svojih nogah milijone zanodkov bolezni in edino sredstvo proti muham Je „HZBBA" mrčesu! prašek s brizgalnicOi ima presenetljiv uspeh pri pokončavanju muh, ščurkov itd. Muhe, ki pridejo v stik s »Herba«-praškom poginejo takoj. 1 zavojček stane 60 vin. Po pošti se pošilja najmanj 10 zavojčkov. — Razposiljalnfca: Josip Berdafs, Ljubljana T, Celovška cesta 89    — 1015
1
vseh vrst za urade dru Stva, trgovce M
graver is Irdelova-telj kaacskorih štampilij
UD8LJ11Đ1. DroRti trg štev. f.
Zastonj
dobi vsakdo na željo moj glavni katalog o urah, zlatninah in sre-bmtnaii ter glasbenih orodjih. Violine po k 40.— 45'— 55*—. dobre harmonike po K 45'— 60*— 80-— Dvovrstne dunajske harmoniko K I20-—, 140—,trovrstBepo K 300-— 400-—. Zamena dovoljena aH denar nazaj. Razpošilja proti vposlatvt zneska aH po povzetju tvrdka —
sasr- jan komad, -asa
& kr. (koral dobavitelj.  Nest (Srfii) Sta«. 1957. teka.
F. Batjel
Gorica — Ljubljana
Stoto m. s. H Stari trg ser. 28.
Mea tn wMM delavnica
Ma ii ženska drokolesa
s tirn panjif&i.
ihoim in pisalni stroji,
gramofoni.
fltoililfim žepne svetilke.
Najboljše baterije.
is sfssfisasjske.
Tajniški uradnik,
politično naobražen, s primerne* govorniško zmožnostjo, sposoben za vodstvo pisarne in organizacijsko delo — sa itće. — Podrobnosti glede dela in plače po dogovoru — Ponudbe na upravništvo »Slo-i venskega Naroda« pod Šifro: „Tajnik 4781". i
r Selenburgov* le ulica 6. ~f^f
F. Potočnik, Ljubljani
se priporoča za jesensko sezono za izdelovanje oblek za gospode in dame, n. pr. jesenskih površnikov in damskih plašcev po meri. Posebna delavnica za moderniziranje in obračanje kostimov, oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode. — Novi modeli vodno na razpolago. — Zmerne oene, solidno delo I — Sprejemalo so tudi naročila z dežele* 4447
EiiDĐite lo domač Izdelek! to le
JE mon a
pralni.prašek
Dobiva se vseh prodajalnah 1
bjssssssjl '"'11 '
8SSJSJ
Najlepši obraz
Popolnoma novi, čudoviti iznajdbi se je slednjič posrečilo v malo dneh brez sledu odstraniti vse pege, o grčo, mozolj«, gnbe, nosno in obrazno rdečico. — Popolno jamstvo. — Oblastveno varovano. — Presenetljivo v največji meril — Koža postane takoj volfna in mlaeostno sveta, gube se iz-gladijo, Vi pa postanete bleščeče lepi in mladi, s tem pa srečni. Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem iz vseh dežela. Naj-slovitejši strokovni zdravniki sijajno preizkusili. Pišite takoj na U Deekeri Dana] 50, rasa 19, Abt. se nakar dobite ta čudesni recept z navodilom popolnoma zastonj. — Prosi se
znamka za odgovor. 4136
Univerzalni ročni mlin.
(Ofal. zav.)
Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov, pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze, riža itd. Ta mali mlin se je med vojno izvrstno obnesel in se lahko rabi za vsako mletev za debelo in fino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
Komad stane K 24.—
Odpošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska. — Generalno zastopstvo
Max Bdhnel. Dunaj EV«,
ar u Abt. p. tr.
Sa pr*prodajalo* t Večji ročni mlini K120.-, 160.— in 200.—. Mlin za drobljenje kosti K 320.—. Mlin za meso K 60.—. Sadna stiskalnica K 20.—. Prospekt zaetaaj.
Prostovoljna prodaja posestva.
Proda se prostovoljno na leoem in zdravem mestu, 4 klm. od Lnf-zinske eeate ležeče posestvo v velikosti 240 or*lov. Od tega je iS or; lev njiv, S oralov vrta in sadovn aka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 130 oralov loze, drugo pašmki z novo pnzemno hišo in gospodarskimi poslopji. Cena 350.000 kron. Bližja pojasnita daje Mi i o Biclć obč tajnik v Hetretičn pri Karlovcu,
SZrvaSko. 1656
osni saio
Židovsko ulice štev. 3. Dvorski trg 1, IMia.
cm
svileni! kiobuke in čepice |
najnovejših oblik
za dame in deklice
Popravila se sprejemalo.
Za!"! KlstuK! vsilna i zalcgL
jermeni
brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 P5. Za vlažne In suhe prostore. — Pasovi (Bechergsirten). — Transportni trakovi.
Kattner & Co* Gradec 14.
43S3
h mii min
pobarva vsako blago za moške in damske obleke, kakor tudi cele, nerazparane obleke v poljubnih barvah v  splošno zadovoljnost
Prva is m% 'm Sina io ioni iilii
iiiilj
Tovarna: Poljanski nasip stav. 4. PGdružoIca: Selenoorgova dL Itev. 3.
PoSlna satana ss tifsa izvrlalsjo.
Z
ušitc!j Glasbene Matice
ia adlni zapr.3. strokov-iS 68 Ba    n|ak c kr. del. aodilca
Ljubljana« BCongras^i tpg štev. 15
(Nasproti nunske cerkve«)
HaJvoSja In najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pJantrcov in harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk: 2d3esdoriar, FBrsier, Bndolf atelzaacsmer, 5d.zl & Esitzman, teles In Hofmann imam edino lsJUtaCao le |aa za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-fikatovin navideznega .p o f e i n a".
7 *
.ur:
Tesarje ln mizar le
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbl<eno) sprelme ANTON S TE I NE H. Ltnblfana, Je ran oca ulica SL 11. 175
MT*  Odda aa takol "W
IO-S4.GOO K
po PU °/0 na I. vknjižbo na hiso ali zemljišče. Kie, pove upr. »SI. N«. 4792
fflalo POSESTVO
so proda|a skupno aH cosamezne parcele dne 14. septembra v nedeljo popoldan do šeste ure zaključeno v ondotnih prostorih h5. SL 20 v S s od. PlrniCab občina Smartao pod Šmartno goro. Prodajalo se bode gospodarsko poslopje, njive, travniki in gozdovi do 20 oralov. — Interesenti se vabijo. 4778
Boljša deklica ali ženska za gospodinjo
se iSCe k enemu samemu gospodu na manjšo graščino. Uspešno mora pomagati oskrbovati vrt, dve kravi, teleta, prašiče, kuretnino ter samostojno voditi kuhinjo in gospodinjstvo. Samo ronudnice, ki imajo  izkušnje, veliko
veselje, do poljedelstva in so dobrega slovesa naj pošljejo natančne ponudbe s fotografi io rod „Spodn.ettafer-ska ms|a 4741" na upr. »SI. Nar.«
Priporočamo krasne
platsčo, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo, modne pred-mete, športne klobuke ta steznike. Zelo solidna tvrđka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg S. Lastna alia
2652 Fine
otroške oblekce
ti in krstne oprave, n
4
JOS. ROJINA
modni atelle za gospode
= LJUBLJANA =
Franca Jožefa cesta 3.
VojaSke-uradniške
=UNiF0RME=
po meri v najkrajšem tasa.
KUPUJEM
zamnške In vreče
in plačujem za nove zamaSke od steklenic S110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zama-ške S 85.— za kg, dolge šampanjske zamaške, ne umetne, za komad E i.— in vreče do E14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju.
E. Landskroner,
nakupovalniea vreč ta sama-skov v Gradcu, Lendkai it< 15-
etskn posojilnica ljubljanske g
Llublli
obrestuje hranilne »loge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
4 V/.
brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1881
4606
5
4652