PODOBA STARE LJUBLJANE Oglejmo si tipe starih ljubljanskih hiš ! Ako bi «I mogli pričarati Ljubljano zgodnjega srednjega veka, bi bila njena slika v vseh mogočih pogledih povsem drugačna od današnje. Tedanje hiše so bi- le brez izjeme še vse lesene in s slamo krite, med njimi so ležale več ali manj prostorna dvorišča in tudi vrtov ni manj- kalo. Razen tega je ni bilo hiše, ki ne bi imela v najbližji okolici vsaj po kakšno njivo, da si je njej pridelovala del vsakda- njega živeža. Vrste hiš so postale bolj strnjene, šele ko se je mesto obzidalo, ko so hoteli, oziroma morali znotraj mestnega obzidja stanovati vsi meščanje brej izjeme in je zaradi tega postal stavbni prostor silno dragocen. Vendar se hiše, kakor bomo videli, tudi potem še niso popolnoma tiščale druga k drugI Kljub bolj strnjeni zazidanosti z mest- nim zidom obdanega prostora pa je bilo mesto še dolgo po večjem delu leseno. Za- radi tega ni čudno, če beremo, da je v 14 stoletju nekajkrat skoraj docela po- gorelo, tako leta 1361., 1373. in 1382. Nagla- Biti pa moramo pri tem, da naše mesto v primeri z ostalimi v tem pogledu ni bilo nikakšna izjema. Saj so bile tedaj lesene celo laške Benetke, pa tudi nemški Dunaj. Prerez zasebnega vodovoda do Slono- vega kopališča V Augsburgu so bile lesene hiše prepo- vedane šele leta 1404., iz zgodovine našega Kranja pa vemo, da je deželni knez leta 1422. meščanom ukazal, naj si zidajo hiše iz kamna. Seveda je ta prehod od lesene do kamni- te, pozneje opečne hiše trajal kaj dolgo. To nam dokazujejo slike Ljubljane iz Valva- sorjevih časov, ko je imela n. pr. okolica šentjakobske cerkve ob Ljubljanici še vr- sto siromašnih lesenih in nizkih hiš na tri okna. Zidanje z opeko se zdi, da je bilo mogoče uvesti ln udomačiti le na ta način, da si je uredila opekarne sama mestna občina ter konkurirala s cenami obdela- nega kamna. Sledove o tem, kakšen je bfl talni naris prvotne ljubljanske hiše, lahko opažamo Se danes na mnogih točkah starinske pod- grajske Ljubljane. Večina tukajšnjih hiš stoji kljub temu, da so bile že dostikrat prezidane, na glo- bokih parcelah in so obrnjene na ulico le z ozkimi pročelji. Takšne so danes vse naše triokenske vasi, njihov najlepši pri- mer je pač Dolenja vas pri Ribnici. Strehe novih, v strnjeni vrsti sezldanih hiš so redno tako obrnjene postavljene, da jim stojijo slemena in oba kapa spored- no z ulico, nekdaj pa so bila kakor pri tri- okenskih vaseh, strešna slemena postavlje- na pravokotno na ulico. Spominov na to najdemo ob pozornem pregledavanju veči- ne podgrajskih hiä. Pravokotno na ulico stoji še danes stre- šno sleme samo Se pri šestih hišah Sv. Florijana ulice, in sicer pri štirih pod- grajskih in dveh zunanjih. Z ozirom na to veliko redkost Je treba le pohvaliti sklep mestne občine, da lastniki teh starih spominkov ne bodo smeli nikoli spremeniti v modernem smislu. Vse strehe ostalih podgrajskih hiš so bile ob nazidavanjih sicer obrnjene s sle- meni na ulico, spominkov na starinski tip strehe je pa le še ostalo prav dosti. V misli imam ozke, zaduhle in vlažne okapne presledke, ki so nekdaj ločili hišo od hiše zaradi tega, da se je odcejal vanje dež in zgnetal sneg z dveh sosednjih strežnih strani. Ti presledki so bili prvotno s/kupna po- sest obeh sosedov ter si jih dolgo ni upal prilastiti nobeden izmed njiju. Danes so čisto odpravljeni le pri tistih hišah, ki so bile sezidane iz čisto novih temeljev. Pri samo nazidanih stavbah pa jih opažamo še danes v več ali manj jasnih oblikah, in sicer v Sv. Florijana ulici pri enajstih, na Starem trgu pri eni, na Vélikem (Mest- nem) trgu pri dveh, a Pred škofijo pri pe- tih hišah. Da bi bili presledki na ulico čisto odpr- ti, tega ne najdemo nikjer več. Vsi so danes zadelani ali samo z bolj ali manj okusnimi vratci ali pa celo s prezidom, ki veže obe hiiš sosedi v vsej njuni višini. Pridobljeni prostor služi nekaterim hišnim posestnikom za spravilo vse mogoče šare. Nekaj hiš pa se je v te presledke razteg- nilo na ta način, da so urejeni v njih do- bro vidni, tesni, na zid sosednje hiše na- slonjeni prostori, ki služlio v višjih le- gah za stanovanje, v pritličjih pa za kra- marske lokale. Uvedba strehe, vzporedne z ulico, je imela Se druge velike posledice. Zdaj je prižel po en kap strehe kar na ulico ter je močil pasacte ne samo dež z neba, temveč tudi obilni curki s streh. Le sča- soma so si hiše omislile strešne žlebove. Ali ti žlebovi še dolgo niso imeli pravokot- no ob zidu nobenih odtočnih cevi, ki bi mogla voda po njih padati do samih ulič- nih tal. žleb vsake hiše je imel svoj ko- nec že tik pod samo streho, tako da je deževnica na enem koncu žleba padala z višine v celem slapu na ulico in promet le še bolj ovirala ko poprej. Le nekatere hiše so si žleb podaljšale in ga obrnile na ta način, da je bil odtok usmerjen bolj na sredo ulice. Usta teh cevi so bila napravljena v obliki lintvernovega žrela. Z opisanimi nadlogami se je morala ba- viti državna oblast še 1. 1771., ko je z glo- bo 4 cekinov zabičala meščanom, da izpe- ljejo ob zidu svojih hiš odtočne cevi do samih uličnih tal. Vendar v Ljubljani ta strogi odlok ni bil izvršen še dolgo niti pri vseh javnih poslopjih, kaj še pri zasebnih Najhuje je bilo v tem pogledu v tesni Čev- ljarski ulici, šele spomladi 1. 1800. so do- bila pravilne odtočne cevi vsa javna po- slopja Ljubljane ter je bil s tem naprav- ljen dober zgled vsem zasebnim hišnim po- sestnikom. Te cevi so delali tedanji ljub- ljanski kleparji po enotni ceni 2 gld. 40 krajcarjev. Na triokenske naše vasi nas mnogo spo- minja tudi število oken, ki gledajo na ulico iz pritličij, oziroma iz posameznih nadstropij iste hiše. Samo po triokna na- šteješ Pred škofijo pri 14, na Vélikem trgu pri dveh, na Starem trgu pri devetih, da- lje do florijanske cerkve pa pri šestih hi- šah. Celih 31 podgrajskih hiš nas torej še danes spominja na to, da so bile prvotno vaškega, triokenskega tipa, ter da so bile najprej pritlične in šele sčasoma nazidane v eno ali več nadstropij. Na štiri okna stoji tam še dvanajst poslopij, na pet oken jih je devet, na šest ali več oken pa je 24 hiš. Na Starem trgu so bila stavbišča celo tako tesna, da gledajo na ulico v Obris stare Slonove hiše, ko je imela le eno nadstropje Obrisi stare Maličeve (Batove) hiše iz treh dob enem primeru z enim samim oknom, y drugih dveh pa z dvema. Iz prvotno zgolj pritličnih hiš so zrasle sčasoma stavbe v eno samo nadstropje. Tedanje ljubljanske družine so bivale še vsaka v svoji lastni hiši, in sicer v prvem nadstropju, dočim je bilo pritličje name- njeno obrti in trgovini. Leta 1616. je bi- valo v vsaki ljubljanski hiši poprečno po 14 ljudi. Leta 1600., to je v dobi znameni- tega škofa Tomaža Hrena, je štelo mesto 496 hiš z okroglo 6.000 prebivalci, med temi pa je bilo le 86 družin, ki niso bile obenem hišarji. Do leta 1685. je število teh stanovanjskih najemnikov naraslo na 125 družin. Opisane razmere so se polagoma spre- minjale in se začele obračati v sedanje stanje, ko mora daleč največji del Ljub- ljancev prebivati zgolj kot stanovanjski na jemnik. Leta 1685. je stalo v Ljubljani 875 hiš, a med njimi je bilo 522 tako urejenih, da so lahkó sprejemale na stanovanje tu- je družine. Točno sto let pozneje, leta 1785. pa je štelo mesto 152 nastanjenih hiš; v 275 hišah je mogel bivati samo hišni po- sestnik, dočim je bilo 284 hiš popolnoma v najema Vseh stanovanj je bilo tedaj že 5 678. Zvišano blagostanje, ki ga je rodilo zla- sti 18. stoletje, je prineslo, da ima danes Veliki trg po večini hiše na štiri nadstrop- ja. Stari trg na tri, spodnji del Sv. Flori- jana ulice na dve nadstropji, dočim je zgornji del te ulice, bivški Visoki trg, ohranil do danes skoraj zgolj enonadstrop- ne stavbe. Leta 1641., ko je bil rojen Val- vasor, je imela njegova rojstna hiša na Starem trgu le eno nadstropje, pozneje, najbrže v 18. stoletju, ji je bilo nazidano še drugo, današnji starejši Ljubljančani pa pomnijo, da je dal tej hiši tretje nadstropje šele ti.skarnar Henrik Ničman. Marsikate- ri obogateli trgovec zlasti na Velikem trgu je pokupil po dve ali več osednjih tri- okenskih hiš in njih ve okapne presiede, jih vie prezidal v eno sam) in jim nazi- dal današnja visoka nadstropja. Takšno nazidavanje, oziroma preži da va- nje je seveda doživela Ljubljana tudi v svojih predmestnih ulicah in cestah, to se pravi zunaj nekdaj obzidanega tako zva- nega »notranjega mesta«. Te spremembe pa segajo že v nam bližnje čase pretek- lega stoletja. Dokaze za to je lahko opa- žati ob podiranju sleherne hiše, ki mora napraviti prostor za kako novo visoko be- tonsko stavbo. Ko so letos podrli ob Aleksandrovi ce- sti staro Maličevo hišo, da sezidajo na njenem mestu palačo Bate, nam je ostala v zračnih višinah od nje vendar še neka sled. Priložena slika nam kaže neometano stransko steno sosednje Rojinove hiše na Aleksandrovi cesti št 3. In tu vidimo raz- ločno zgoraj obrise podrte dvonadstropne Maličeve hiše od strehe navzdoL Slika tu- di kaže, da hiša prvotno na Aleksandrovi cesti ni imela nobene sosede. Tod se je namreč razprostiral véliki Maličev vrt tja do bivše Tržaške ceste, sedaj Gledališke uHoe, ter je bila zato hiša sezidana z okni tudi v to smer. Obrisi teh oken, ki so jih morali šele pozneje zazidati so na shki dobro vidni. Še niže opaziš na sliki strešne obrise, ld nam povedo, da je stalo na prostoru Maličevega hotela (nemško »Zur Stadt en«) v črti Aleksandrove ceate neko dolgb, vendar samo pritlično poslopje. To je bila Jurij Cadež: Oberlajtnant Trattnigg Jesen onega leta, ko sem se spoznal 2 njim, je bila strahovita: deževna, mrzla in blatna. Gazili smo po oberštajerskem blatu, ki je kar prisesavalo vsako stopi- njo, večno deževje je močilo koprivasto ob- leko na naših izmučenih telesih in od čete ee je neprestano dvigala soparica neblago dišečih hlapov. Nič manj obupen ni bil se- stav naše čete. Bilo je že v tretjem letu ve- like vojne. Mlečnozobi dečki, bledi, nedo- hranjeni ln neprespani ter bradati in br- kati dedci so tvorili pretežni del moštva, kakor da so se očetje ln sinovi skupno dvi- gnili, da daleč od doma v tuji deželi začno novo življenje brez vsakega smisla ln tako zelo narobe, da ni nihče vedel, jeli bolj žalostno ali bolj neumno. Bledikavi zastop- niki najmlajšega letnika in kosmate »stare kosti«, kakor so se z nekakim bridkim po- nosom nazivali petdesetletni in še starejši cesarjevi vojščaki, so družno stražili praz- na skladišča, čofotali po lužah na dvorišču ali pa se preganjali po samostanskih trav- nikih, ld so jih umni patri zaradi boljše trave v Širokih pasovih polili s tekočino iz greznice. V to druščino so začeli po malem kapati ostanki onih čet, ki so srečno od- nesli življenje iz zadnje ofenzive na Soči. Ti jadniki so Se povečali obupno sliko naše čete. Kadar nas je oblila ploha, je ž njih oguljenih mestoma prežganih plaščev tekel umazan potoček rdečkaste vodice, morda od krvi, morda od rdeče kraške prsti, naj- brž od obojega. Novodošleci so nam pri- nesli žalostnih novic. Janeza je zadelo na Gabrijelu, Matko je padel na Sv. Gori, tega je nekje drugod razmesarilo, oni je končal v neki madžarski bolnici. Dolga, predolga vrsta. Med novicami je bila ena zelo pomirljiva. Vrli Kraševec, naš četovodja Kodrič je od nekod prinesel vest, da je zadelo tudi ober- lajtnanta Trattnigga, kar je vsa četa po- zdravila z iskrenim zadovoljstvom. Bil je to mož, ki se je znašal nad nami, ker je po njegovih žilah piala ista kri in ki mu je besno stopala v glavo, kadar je čul naše besede, se delal, kakor da jih ne razume in se vendar spominjal, da mu je rodna mati govorila besede nežnosti v istem je- ziku. Koliko zla nam je prizadejal ta ja- ničar, kako je teptal po našem ponosu in e kako naslado nas je gledal v umazanih cunjah, kadar nas je v večnem »auf in ni- der« gonil po blatnem dvorišču in po po- gnojenih klošterskih travnikih! Z dosledno točnostjo je prišlo njegovo povelje »lezi!« vedno oni trenutek, ko smo stali tik pred veliko lužo. Komaj smo čofnili vanjo, že je zarjul svoj »auf«, da se je pasel, ko je okoli nas pršelo gosto blato. Na travnikih si je izbral redno one široke rjave proge, da smo se vrgli vanje in da nas je potem z vso pravico zmerjal s smrdečimi kozli in svinjami. Dejal je tudi, da je to uspešno sredstvo proti ušem. V dnevnem povelju BO to brezdušno početje imenovali zapo- slitev. Toda vest o poginu objestne poturice, na žalpst, ni bila točna. Nekega dne »e je pojavil pred četo, — dih nam Je zastal ob pogledu nanj —, in začela se je stara go- nja. Nihče mu ni šinil dovolj hitro pokon- cu, kadar ga je poklical, nihče ni dovolj hrupno udaril peto ob peto, kakor je zah- teval Trattnigg, ta izvor našega obupa in cilj naših prokletstev. Napravil se je, ka- kor da je med nami že od pamtiveka in začel svoj poveljniški posel. Najprej je bilo treba izbrati nekoliko rokodelcev za potrebe vojaških delavnic. Kodrič je Svrkal med vrstami od voda do voda in po nosovih izbiral krojače, čevljarje in mizarje. »Kaj neki delaš, saj Oblak ni krojač,« sem ga opozoril. »Vem, da ni, ampak oni hudič hoče imeti vse ajnscvaj, bomo že potem sami vse ure- dili, da bo prav.« Na isti način je Kodrič ročno sestavil pevski zbor za neko cesarsko mašo: Eden, dva, tri — prvi tenor, eden dva, tri — drugi tenor, itd. Ni bilo pet minut pa je strumno javil Trattniggu, da Je razdelitev izvršena. Ozrl sem se na pevski zbor. Pri tenoristih je stal Pavlič. ki kruli kakor zo- ber, pri basih je bil Mazovec, ld ima glas kakor bi cvilila cirkularka. . . Niti na- smehnil se nisem, tako zelo smo bili va- jeni sličnih bedastoč, porojenih iz zahte- vane službene gorečnosti. Zdaj se Je oberlajtnant lotil poimemfcp- ga klicanja. »Gir« se je glasilo zdaj tu zaaj tam. Vsakogar je oS'nil z daljSim ali kraj- šim pogledom, ki nikoli ni imel nič člove- škega Po prvih petih imenih se je klica- nje nenadoma ustavilo V^ Kadeč!« se Je drl nadporočnlk, »Kadeč!« so ponavljale za njim straže. Kadeč pa se ni oglasil. Po treh, Štirih imenih je vedno zopet priSel hlSa ekspedidje vozne poŠta. Za vhod na prostrano dvorišče je služil nezazidan pre- sledek, ki je ločil Maličevo hiSo od Bona- čeve. Da je bil ta iz Selenburgove ulice Sele pozneje nam priča zopet dru- gačna oblika dela strehe na začasno še stoječem krilu te stare hiše. Druga slika zadeva lani podrti stari hotel Slon. V črti Prešernove (stare Slonove) uli- ce vidimo tudi -tu obrise dvonadstropne hotelske strehe, niže pa je prav jasno ohranjen na isti neometani steni sosednje hiše dokaz, da je bil ta hotel prvotno, do pred L 1860., sezidan le v eno nadstropje. Da, pod samim semenom te stare strehe se nam je ohranilayned dvema rozetama celo letnica 1663. Zgodovino te letnice naj bi nam razločila »Kronika slovenskih mest«, ki bi morala biti v prvi vrsti na- menjena varstvu tistih spomenikov, ozi- roma reševanju tistih ugank, kl so vidne le za kratek čas in obsojene, da se pogrez- nejo zopet v pozabo. Ob tej priliki naj bo oteto pozabi Se tole. Lani, ob kopanju temeljev za novi hotel Siati, so naSli malo Južno od glavn18 vrat prerez kanala iz opeke, ki je bil do- kaj poln lepe, «ste sive gline. To je doka* da je Wnnfll služil nekemu vodovodu äste studenčine. In res nam pove zgodovina, da Je Slonov hotelir uredil že leta 1854. v. zadnjem delu svojega hotela javno kopa- lišče, ki obstoja Se danes. Ali preskrba Ljubljane z vodo je bila vse do leta 1890. vezana zgolj na izdanjo vodo, črpano iz javnih in hiSnih vodnjakov. Zaradi tega nam bo razumljivo, da nekdaj tako slavno Slonovo kopališče s prSno, kadno pa tudi blatno parno kopeljo poprej nI moglo de- lovati drugače, kakor da je dobivalo po- trebne stalno dotekajoče vodne količine po posebnem vodovodu, ki si ga je bil hotelir Zalar napeljal lz studencev podturenskega gozda po sedanji Aleksandrovi cesti navz- doL Slika tega kanala, ki bo Izpod pločnika pred sedanjim novim hotelom morda le Se kdaj prišel zopet na dan, Je torej drago- cen spomin na edini večji zasebni vodovod v naši Ljubljani. Dr. Jože Rus. Električne centrale v bodočnosti Ko bosta pošla premog in nafta, bomo jemali pogonsko moč iz zraka, iz morja in iz osrčja naše zemlje Poglavitni vir, lz katerega črpajo moč milijoni ln milijoni strojev našega časa, sta premog in nafta. Neizmerno mnogo tega prirodnega bogastva se še krije pod ze- meljsko skorjo, toda nekoč pride dan, ko bodo zaloge pošle. Geologi so izračunali, da mora premoga in nafte zmanjkati najkas- neje v 250 letih, ako bo potrošnja tudi v bodoče tako naglo naraščala kakor zdaj. Potem bodo ostale samo še vodne sile, to- da z njimi bomo lahko krili samo del po- trebe po energiji, pa najsi bi bil tudi naj- manjši potoček do kraja izkoriščen. V naslednji četrti tisočletja bo treba najti povsem novih energijskih virov. Danes jih še nimamo. Z njimi se je doslej ukvarjala samo fantazija, a fantazija je sem pa tja že dokrila do njih pravo pot V prvi vrsti prihaja tu v poštev izkoriščanje toplote morske vode. V njej tiči ogromna energija, ki jo sonce dan na dan obnavlja. Prav tako tiči energija v "segretem zraku zlasti nad puščavami ob ravniku. Tudi ta toplota pride nekoč na vrsto. Morske vode sta se prva resno lotila francoska učenjaka Claude in Bucherot, ki sta za poskušnjo žes^gradila manjšo elek- trično centralo, v kateri se je za pogon električnih generatorjev izkorišežflh toplot- na razlika morske vode na površju in pri dnu. Na gladini je morska voda' zlasti v tropskih morjih za nekaj desetin stopinj toplejša kakor na dnu. Topla voda v po- sebnih parnih kotlih pod zmanjšanim tla- kom izpariva in para žene turbine, prav ta- ko kakor v vseh drugih električnih cen- tralah na parni pogon. Ta svojevrstna elek- trična centrala francoskih učenjakov Je prav lepo obratovala, samo izkazalo se je, da bi bil električni tok iz takih central ne- mogoče drag. azen tega sta graditelja že pri prvem poskusu naletela na tolikšne težkoče tehničnega značaja, da se takšnih central v večji meri nihče ne bo upal gra- diti. No, kadar bo resnična sila se bodo pač tudi te ovire premagale, kakor zmerom Vroči zrak, ki se dviga iznad razbeljene- ga peska puščav, struji liki veletok v vi- šine, kjer sproži zdaj pa zdaj tiste silne tropske nevihte, v katerih se sprošča v njem nagrmadena silna energija . Izkoristiti to energijo človeku v prid, si prizadeva francoski inženjer Dubos. Ta mož si je elektrarne na vroči zrak takole zamislil: Ob znožju večjih vzpetin v pu- ščavi bi zgradil nad puščavskim peskom nekakšne oknice, slično kakor jih imajo vrtnarji pri svojih toplih gredah. S takimi oknicami bi bilo prekritega nekaj stotin ali tisočev kvadratnih metrov terena. Izpod teh oknic bi držala široka pločevinasta cev po gorski rebri kolikor mogoče strmo kvišku. Ta cev bi učinkovala kakor visok tovarniški dimnik. Od sonca segreti zrak bi strujil izpod oknic skozi cev kvišku v plasti hladnejšega zraka. V cevi bi dosegel zrak brzino orkana in bi bil speljan sko- zi zračne turbine, oddal tu svojo moč, ki bi poganjala električne generatorje Kakor zveni ta načrt po godbi bodočnosti, po fan- taziji Julesa Vernea, vendar se utegne ka- kor mnogi drugi njegovi načrti, uresničiti prej, preden si mislimo. V Lardardarellu v Italiji izkoriščajo vod- no paro, ki tamkaj vre iz tal v parni tur- bini, ki daje pogonsko silo enemu tamkaj- šnjih kemičnih podjetij. Geološke prilike za zajetje prirodnega parnega izvirka so bile v Lardarellu posebno ugodne, ali v bodočnosti se bodo gotovo našli načini, ka- ko bi se toplota zemeljske notranjščine splošno izrabljala za proizvajanje vodne pare. Slavni izumitelj parne turbine sir Char- les Parsons je na prvi svetovni energijski konferenci načel misel, da M se zemeljska toplota dala nekako izrabljati tudi brez po- sredovanja vodne pare. Poznamo namreč celice, n pr. Lange j evo, v katerih se to- plota neposredno izpreminja v električni tok, slično kakor nastaja elektrika v foto- celicah lz svetlobe. Vse te celice so zdaj še v detinski dobi, kažejo pa pot, ld nas nekoč utegne privesti do cilja. Kako bi take — recimo vulkanske —• električne centrale izgledale. Na vsak na- čin bi bili to globoko v zemljo izvrtani ja- ški, ki bi omogočili spraviti naše aparature do vročega zemeljskega jedra. In to večno goreče ognjišče bi bilo zastonj in neizčrp- no. Pred nekaj leti so bile v modi razprave o atomski energiji Učenjaki so izračunali, kako tiči v vsakem neznatnem delcu mate- rije energije za cele sklade premoga in da bomo vsake skrbi za svoje stroje rešeni, čim nam uspe to energijo zajeti z razbija- njem atomov. No, atomi so se medtem iz- kazali silno trdoglave in bodo svojo moč najbrže predali šele našim davnim potom- cem Izkoriščanje atomske energije, pa bo prejkone tudi poslednji energijski vir, ki ga bomo lahko zajeli na našem planeta. Kako pa je z energijskimi viri zunaj na- še zemlje. Pošteno povedano, Je naša zem- lja po svojih silah silno siromašna. Premog, nafto .vodne sile — vse je prejela odnosno še prejema na posodo od sonca. Sonce je tisti pravir, ki zalaga z energijo vse koz- mične spremljevalce svojega sis "ema In če bomo nekoč morali spoznati, da nam Je vsakdanji obrok, ki ga od njega sp-evenia- mo, premalo, mu bomo morali pač zvijač- no odvzeti nekaj več. Kiko — to pa bo naloga naših prapravnukov. Tehnika raket bodočih ladij, • katerimi bomo nekoč plovili po medzvezdnem mor- ju prav tako varno, kakor plovemo danes med kopninami naše zemlje, nam bo omo- gočila v svetovnem prostoru graditi umet- ne otoke, s katerimi bomo vladali novemu svetu. In na teh otokih — ah, kako lahkokrila je fantazija, — bomo postavili velikanska zrcala, ki bodo lovila svetlobo in toploto našega in drugih sonc in jo metala v na- ročje naši pradomovini zemlji. Takrat bo- do za zemljo nastopil zlati čas in bo vsa- kemu njenemu prebivalcu gorko. Z vse- mir?kirry zrcali bomo raztalili ledeni oklep na tečajih in spremenili puščave v cvetoče vrtove. Zemlja bo imela tisto podnebje, ki ji ga bomo sami dali Vsaka ped njenega površja bo rodila trikrat na leto in preživ- ljala stokrat več ljudi kakor zdaj. — Tako bomo nekoč z novimi energijskimi viri ustvarili na zemlji novo življenje po svoji volji. na vrsto Kadeč, spremljan z neslavnimi izrazi iz živalstva, iz živinoreje in iz dru- gih panog psovanja, ki je bilo v avstrijski vojski na znatnejši višini nego taktika in strategija. »Kdo je neld ta Kadeč?« mi poSepne poleg stoječi Janez Zupančič iz Ajdovca, stara kost »S tem imenom ni pri nas ni- kogar,« mu odvrnem, »to bo najbrž kaka nova svinjarija tega hudiča.« »Ampak skupil jo bo pošteno, če ga do- be. Zakaj neki gleda satan vedno v našo stran, kadar ga pokliče?« je zaskrbelo Ja- neza. Kdor Je bil poklican, je stopil iz vrste in se uvrstil v nov red v ozadju. Vedno manj nas je bilo in čedalje čeSče ae nam je opletal okoli uSes usodni Kadeč. Napeta pozornost se je čitala vsem na obrazih, kdo je neki mož, ki se ne oglasi in a svo- jim molkom kliče jezo poveljnika na vso četo. Začelo se mi je dozdevati, da se mor- da med nami le kdo piše Kadeč, da je pre- slišal prvič svoje ime in si zdaj ne upa več popraviti tega pregreSka. Začel se mi je že smiliti, ko sem opazil, da sva samo Se jaz in Janez Zupančič v vrsti. Trenutek pozneje sem stal že sam. »Aha, to homr den Kadeč,« Je zdaj Tratt- nigg stopal bliže k meni. In začelo je de- ževati name c. in kr. prekletstvo. Zdaj ni zadostovalo več domače živalstvo. Olikani in izšolani mož je posegel v Azijo in Afri- ko po slona, po nosoroga in po Kafre. Pri tem Je menjal atribute: smrdeč, zabit hu- dičev — vse to v klasičnem armadnem je- ziku. Ni bilo dvoma: Rohnenje je Slo na moj naslov« dasi nisem imel niti pojma, kaj bi bil povod temu divjanju. Vdano sem prenašal izbruh, že nekoliko radove- den, v čem Je stvar in kdo bi bil ta s pre- kletstvi najvišje obloženi Kadeč. »Ali se boste že oglasili, vi patentirani rogati bik? Kadeč!« Jaz: nič. »Kako se imenujete, vi naduSljiva Stra- fa?« »Cadež, gospod oberlajtnant!« Spoznanje me je obšlo, da sem le jaz tisti nesrečni Kadeč. »Ne Kadeč?« Je zatulil Trattnigg. »Ne! Cadež!« sem odvrnil. »Zame ste Kadeč! FerStanden?« Bilo hi Se zmerjanja, toda zaloga je bila menda izpraznjena, neizčrpen tudi Tratt- nigg ni bil. Nagnal me je v vrsto, zarjul povelje in za četrt ure smo bili že na onem progastem kloštrskem travniku. Povaljal — možje so imeli neki krepkejSi izraz — nas je korenito po onih gnojnih progah. Ko smo Sli domov trudni, blatni in smr- deči, smo morali peti. Pavlič je rulli ka- kor bik, ld ga pobijajo s sekiro, Mazovec je cvilil kakor prašiča, ki jo vlečejo za uhlje na ploh in ji kažejo nož. skratka: petje Je bilo popolnoma v skladu z vonjem, ld je ostajal za nami. Nadporočnlk se je zadovoljno smehljal. Včasih je pogledal proti meni in me bodril: »Le strumne je, Kadeč! Zi frdamter Ka- deč!« Nimam prijetnega spomina na oberlajt- lanta Trattnigga. Kjerkoli je danes ta spačeni Izdelek Sulferajnske šole, naj ga lepo po vrsti zadeva vse ono, kar smo mu namwUli x trenutkih naSega ponižanja,