rs. m h « »mM tftš^m^^nK m teto it «Mi Mi U- SlOVENSK fEL?trt K « i» a^pcidl. !Mtitaft> i» ljfw, i[nitfi|| žojkI jtatu «a. mjpboi j»"»^ «A mi I LM drtra t poak in žabam Ptramag fef ¿te* m ▼ ijfcLirai te Js* NoTJ.fc a «s «Sike» frgti po U.«k> »¿■kpfhsi K Bi w» tsep] stric in oni, ki se je poprej pripeljal, na vrt k meni. »To je moj nečak«, dejal je stric onemu. Vstal sum in mu podal roko. »Jaz sum Jože Lenič, posestnik s Hrušice«, predstavil se mi je oni. Šli smo potem vsi trije v vrtno uto in tam med raznimi pogovori spraznili nekaj kozarcev vina, ki ga je prinesel stric. Ko pa se je potem Lenič odpravljal domov, povabil me je, naj ga obiščem jutri. In res sem se napotil drugi dan v Hiu-šico. Lenič me je prijazno sprejel in pogostil, kar je le mogel. Potem sva Sla malo po vasi pogledat, in peljal me je nazadnje na pokopališče. Tam mi pokazal ob zidu kapelice lep spomenik iz kamna. Z napisa sem rszvidel, da je tu pokopan neki župnik, ki je bil poprej na tej fari. Spodaj pa je bilo napisano: »Ta spomenik so postavili svojemu dušnemu pastirju župljani, ki so mu storili toliko krivic.« >Kaj pa to noraeui«, začudil sem se iaz, | ko sem to prebral. Nekako bridko se je nasmehnil moj spremljevalec in odgovoril: »Če hočete poslušati, vam povem povest, s katero je v zvezi ta spomenik.« »Le povejte«, silil sem ga jaz. »Pcjdiva malo gori in doli po pokopališču. In povem vam.« Jela sva se sprehajati med grobovi in Lenič je jel pripovedovati. »Pred leti je bil lu v naši fari blag ia dober gospod župnik. Rsd je imel nas žup-ljsne in mi smo imeli njega, kajti z besedo in dejanjem nam je koristil. Dobra dela nam je, da rečem ob kratkem, skazoval Vakor je mogel. Daleč okoli je bila znar jva dobrohotnost. Sicer sami veste, d. lu. :v-niki naš blagor, ali ta naš gospod je bil dobra duSa, da bi težko našli njemu enakega. Pred leti, pravim, je bil tu tisti dobri gospod župnik, zdaj že počiva na tem pokopališču. Naj v živa večni mir, ki si ga je prislužil na tem svetu. Dolgo smo živeli župljani v 8ložnosti in ljubezni z njim, a naenkrat so se razširili, jaz sam ne vem kako, v našo tiho zagorsko vas pogubni slabi časopisi, v katerih se je toliko zabavljalo čez duhovnike. Sam črni, povem vam, nas je moral navdati takrat, da smo brali te časopise in nalezli smo se polagoma tistega duha, ki je vel iz časopisov. lilne komisije ? Predsednik volilne komisije mora zbranim volilcem razložiti, kdo ima volilno pravico, kako se postopa pri glasovanja in Štetju, ter jih pozvati, da glasujejo brez sebičnih postranskih namenov, po svojem prostem prepričanju, kakor mislijo po svoji vesti, dr- bo najboljše za občni blagor. Kako se glasuje? Vsak volilec stopi pred volilno komisijo in odda svojo izkaznico predsedniku. Ta prebere glasno ime volilca in vzame glasovnico, katero odda volilec vkup zvito, tako, da nikdo ne more imena čitati. Predsednik potem dens glasovnico ne-odvito v volilno posolo. Ali se lahko tudi voli, če kdo izkaznice ni dobil ali če jo je izgubil? Volilec gre lahko tudi volit, če izkaznice ni dobil ali če jo je izgubil. Pa skrbeti mora za to, da ga volilna komisija prizna odločno kot volilca N. N. V volilni komisiji mora torej nekdo biti, ki ga pozna ali pa mora s seboj pripeljati priče, ki so volilni komisiji znane. Voliti pa tudi sme v tem slučaju le tisti, čegar ime je napisano v volilskem imeniku. Kaj se stori, če je kdo glasovnico izgubil? Ce je kdo izgubil glasovnico, ali /'e je postala neporabna, tedaj se lahko zahteva od občinskega predstojnika in na dan volitve od volilnega^komisarja nova glasovnica. Kdaj se začne in kdaj neha glasovanje? Volitev se mora začeti ob določeni uri, ki je zapisana na izkaznici, neglede na Število navzočih volilcev in glasovanje se mora ob določenem času od volilnega komisarja zaključiti. Ne smejo pa se izključiti od glasovanja volilci, ki pridejo na volišče Se pred pretekom določenega časa. Kdor pride pozneje, ne sme več glasovati. Kaj se stori z izkaznico po volitvi? Po glavni volitvi se izkaznica (legitimacija) ne sme proč vreči, ampak mora se obdržati, ker je mogoče, da pride do ožje volitve, pri kateri potrebuje zopet vsak vohlec svojo izkaznico. Katere glasovnice veljajo pri ožji volitvi? Za ožjo volitev se izdajo posebne glasovnice. Navadno se te vročijo volilcem že ob jednem z izkaznico in glasovnico za glavno volitev. Kaj je važno za ožjo volitev? Pri ožji volitvi sme se na glasovnico napisati le ime enega izmed tistih dveh kandidatov, ki sta pri glavni volitvi dobila po največje Število glasov. Glasovnice z drugim imenom so neveljavne. Ali se lahko glasovnica in izkaznica izročita komu drugemu, da ta za koga gre volit? Ne, vsak mora voliti vedno osebno. Kdor posije koga drugega k volitvi, dasiravno ve, da sme le sam osebno voliti, se ravno tako, kakor tisti, ki gre za njega volit, kaznuje z zaporom. Mladeniski shod na Rečici se je dobro oboesel. VrSil se je pod milim nebom, na vrtu g Štiglica, župana na Rečici. Gosp. predsednik, č. g. Jože D e k o r t i je otvoril shod in pozdravil vse v precejšnem Številu zbrane može in fante. liti je razložil v kratkih besrdah glavne točke glede volitve. Č. gosp. L e k S e, ki je bil izvoljen za predsednika sh >da, povdarja, ktko važne so bližajoče se voiitve in kako si kmet pri tem opomore. Zakaj pa je bil do zdaj kmet tako zaničevan in teptan? Ker se ni popolnoma nič zmenil za volitve, ker je z malimi izjemami vsak trdil, kaj bom hodil volit, brez mene bodo že opravili. Toda tudi kmet se mora spametovati, tudi on se mora pečati vsaj nekoliko z domačo politiko. Z navdušenjem so navzoči odobravali besede gospoda govornika. G. Kotnik, modroslovec, je pozdravil navzoče v imenu slov. katol. akademičnega društva »Zarja« in v imenu koroških Slovencev. Ta je povdarjal važnost poštene vzgoje pri naši mladini. Tej se mora že v zgodnji mladosti vcepiti korenit značaj. Muž omahljivec ne bo nikdar nič storil. Nato je gospod govornik omenil žalostno stanje koroških Slovencev. Da se pa cela stvar obrača na boljSe, tu ima zaslugo Spodnje Štajersko. Vzrok temu je mladenisko gibanje na Štajerskem. Slovence mora vse, bodisi Stajere, KoroSec ali Kranje, vezati jedna vez, jedna misel. Mi moramo dehti vsi za jednega, jeden za vse. Posebno morajo stariSi na to gledati, da se otroci pošteno izobrazijo. Tudi temu govorniku je sledilo navdušeno ploskanje. G. o. A n z e 1 m iz Nacareta je poslu-Savce opominjal, da moramo biti povsod oprezni, da nas tujec ne prekani. Ko mi spimo, se prikradejo tujci in nam hočejo vsiliti tuje kandidate, z\ nje delajo in agitu-jejo. Zato je velike važnosti to mladeniiko gibanje, ki bi naj mladin.' zbudilo in navdušilo za narodno delo. To gibanje naj bi utrjevalo med mladino ljubezen do vere, do naroda in do materinega jezika. In naSa mladež se izobrazi najbolj v »izobraževalnih društvih«. Tam lahko bere zanimive knjige in koristne časopise. Če bi se naSa mladina tako izobraževala, smemo tudi mi upati boljših časov. Č. g Rozman, kaplan iz Mozirja, je v jedrnatih besedah razložil poslušalcem pomen in bistvo mladeniSkega gibanja. Mladenič se mora vaditi že zgodaj, da zna pozneje nastopati. In temu se najboljše priuči v izobraževalnih društvih. Gosp. govornik je želel, da bi tudi med mladino v gornji Savinski dolini zavel tisti naroden duh, ki veje v Slovenskih goricah. Shod je zaključil gespod predsednik z besedami, da gornja Savinska dolina ne sme zaostati za drugimi slovenskimi kraji. Rusko-japonska vojna. Bfa suhem. Po doSlih poročilih so imeli Rusi pri Ljaojanu 190 tisoč mož, medtem ko so imeli Japonci 230 tisoč mož na razpolago. Na obeh straneh je padlo okoli 60.000 mož, od teh je dve tretini Japoncev. Ko je Kuropatkin reSil svojo si dano nalogo, da je kolikor mogoče zadrževal Japonce in jim prizadjal kolikor mogoče veliko izgub, se je umaknil. Vrhutega so ga tudi hoteli Japonci s Kurokijevo armado obiti. Ko so Japonci devet dni naskokovali maloštevilne ruske čete v Ljaojanu ter slednjič izprevidili, da po ravnem potu ne dobe v roke mesta, so poslali Kurokija, naj prekorači reko Tai-cihi ter obide rusko levo krilo. Res se je Japoncem posrečilo prekoračiti reko. Toda zaželenega uspeha, da bi namreč zaprli pot celi ljaojanski armadi proti severu, niso imeli. Kuropatkin je poslal eden voj proti Kurokiju, ki ga je tri dni zadrževal tako, da so ruske čete mirno odšle iz Ljaojana. Čeravno so bile japonske čete po večnem boju zelo utrujene, vendar so kolikor mogoče naglo zasledovale umikajoče Ruse. Toda Kuropatkin je tako izvrstno vodil celo armado, da mu Japonci niso mogli do živega, čeravno je večkrat poskusil Kurcki od strani zajeti Ruse. Rusi se umikajo mimo Jentaja proti Mukdenu. Kjer je količkaj ugoden kraj za upor, tam se ustavijo zasledujočim Japoncem, jim prizadjajo nekoliko izgub te se nato zopet umaknejo. Tako je zadel Kuroki pri Jentaju na močen upor. Tri dni je napadal Ruse, nakar so ti slednjič sami odšli. V Mukdenu se baje Rusi ne bodo upirali, pač pa pri mestu Tjenlinu, katero je baje Se bolj utrjeno kakor Ljaojan. Zopet 3e bo ponavljala bržkone jednaka igra kakor pri Ljaojanu. Zopet bodo Japonci z velikimi žrtvami naskokovali ruska staliSča in slednjič se kodo Rusi zopet počasi umaknili Dczdaj so Japonci prodrli 192 klm. v Mandžurijo. Do Harbina, ~ . - i Se v zadnjem hipu je izročil umirajočj župnikovemu bratu ves denar, bilo je neka tisočakov, proseč ga, naj ga odda župniku' ter mu povedal, kam naj ga posije. Ali župnikov brat — Jožef mu je bilo ime — bil je malovreden človek. Ko je začutil toliko denarja v svoji roki, polastila se ga je želja, da bi bilo vse to njegovo in obdržal gA je. Takoj takrat pa, ko je oni umrl, tekel je po svojega brata župnika, naj pride k mrliču. Župnik je res prišel in spraševal brata, če mu je ta človek pred smrtjo kaj naročal. Ali ta je rekel, da nič in je potem pustil župnika samega dolgo časa v sobi pri mrliča, in s strašnim namenom, čeS, da bi ga lahko obdolžil kot tatu, če bi prišla pravica tatvini na sted. In 8odnija je res zasledila tatvino ter jela poizvedovati po tatu. Tedaj pa je Sel Jožef na sodnijo in obdolžil brata župnika kot tatu. Rekel je, da je on tisti čas, ko je bil župnik pri mrliču, sedel v sosednji sobi in da je začul žvenketati denar. Pristopil je k vratom in gledal skozi špranjo v sobo ter videl, da je župnik vzel mrliču iz obleke denar ter ga spravil. (Konec ilcdl.) »Dali smo se premotiti cd t stih zlo-vražnih besed, ki so pisali na papir oni brez-verni in malovredni nasprotniki duhovnov. Premotiti smo se dali, in ne, da bi pomislili, koliko dobrot z besedo in dejanjem nam je izkazal že nas gospod župnik, jeli smo ga sovražiti, čeS, dobro se mu godi, še vse premalo nam deli dobrote, lahko bi jih Se več. Saj pravim, sam črni nas je obsedel. Le malo jih je ostalo župnikovih privržencev, dragi smo ma bili vsi nasprotni. In vse to so učinili tisti časopisi. Oj, da bi jih ne bilo nikdar k nami Gospod župnik je bil seveda žalosten in prizadeval si je veliko, da bi nam dokazal našo zmoto. Neko nedeljo je imel pridigo in Se danes se spominjam, kako je govoril: »Ljubi moji!« dejal je, »čemu me sovražite? Ali nisem bil z vami vedno dober? Ali nisem skrbel za vas? Čemu torej to sovraštvo in ta prepir? V imenu Kristusa vas prosim, spoznajte svojo zmoto in živimo zopet v ljubezni kot poprej I« Tako je govoril gospod župnik in mi smo poslušali. Ali te besede nas niso ganile, ostali smo trdi kot kamen, mr*li kot led. Bih smo od dne do dne hujSi nasprotniki in iskali smo, kako bi ga mogli česa obdolžiti in ga ogrditi pred svetom. Ah naSli nismo napake na njem. Moj Bog, česa pa smo hoteli obdolžiti njega, ki je imel tako dobro, zlato srce? Ali takrat nismo mislili na to, bili smo zaslepljeni in podivjani. Župnikov najhujši sovrsžnik pa je bil njegov lastni brat. Ta je bil poprej bogat kmet, ali v tistem času, ko se je to godilo, že popolnoma obubožan. Pijančeval je in igral po gostilnah ter kmalu pognal ves denar. In ko je tako zapravil svoje imetje in se mu je trdo godilo, mislil je, da je tega kriv njegov brat župnik. Zlasti so ga tisti slabi in brez-verni časopisi utrdili v tej misli. In vendar mu je njegov brat dvakrat reši hiSo 8 tem, da je poplačal vse dolg:ve, ali ker se je ta vedno znova zadolžil, mu je odtegnil podporo in mu le tu pa tam kaj dal. In prav je imel gospod župnik, čemu bi pijanca podpiral. Ali lahkoživemu njegovemu bratu to ni bilo vSeč in zato ga je sovražil. In tako se je tudi on z drugimi trudil, da bi kako ogrdii gospoda župnika. Ali saj pravim, česa smo ga hoteli obdolžiti? Nekega dne so prinesli v naSo vas hudo pobitega turista. Poškodoval se je namreč, ko je lezel na visoko goro tu v bližini naSe vasi Spravili so ga v hiSo župnikovega erata in poklicali so župnika, da mu je prinesel zadnjo sveto popotnico. Po noči je umrl oni turist, bil je od nekod iz LaSkega. kamur jih hočejo baje Rasi zvabit, pa je Se 520 klm. Ča že znašajo japonske izgube samo v zadnjih 13. bitkah črez 80 tisoč mož na suhem, koliko jih bo padlo predno bodo prekoračili to 520 klm. dolgo pot. Port Artnr. Japoncem se pred Port Arturjem zelo slabo godi. Po dolgotrajnemu obleganju se jim je posrečilo dobiti samo edno utrdbo na Volčji gori, ki stoji bolj zase od dragih trdnjav. Poročilo, da nastopi premirje v napadih na Port Artur, je bila le japonska zvijača. Rusi Japoncem seveda tega niso verjeli in so vse nove napade na Port Antur zopet odbili. Z vso močjo so napadli Japonci trdnjavo dne 3. t. m. Japonci so predirali po dolini med Divizionsko in Dolgo goro. To doiino so že Rasi pred dvema tednoma pedkopali in položili mine. Vrhu min so pa nametali kamenje in vse pokrili s prstjo. Ko so po noči straže javile, da so Japonci pričeli z napadom in da prodirajo tam, kjer so položili mine, niso Rusi nič streljali. Vse je molčalo. Ko so Japonci dosli na podloženo polje, so Rusi električnim potom užgali mine. Učinek je bil grozovit. Japoske puSke in na kosce raztrgani človeški udje so kupoma ležali na polju. Japonske izgube se niso mog'e dognati, ker nobeden padlih ni ostal cel, marveč je bil raztrgan na drobne kosce. V Dalni leži 15.000 bolnih japonskih vojakov. Celo mesto je izpremenjeno v veliko bolnišnico. Kar ni ranjenih, pa s ■ oboleli na živčni bolezni »beri-beri«. Ha morju. Nek norveški parnik, ki je doSel iz Vladi vostoks, poroča, da so tam vse ladje ns-poSkodovane. Samo jedna ima male poškodbe, katere bodo pa kmalu popravljene. Prvi del baltiškega brodovja je odplul dne 11. t. m v Vzhodno Azijo. Kdaj da odpluje drugi del, katerega Se oborožujejo, se ne ve. Upamo, da se bo tudi na morju za Ruse na boljše obrnilo, ko dojde to brodovje v Tiho morje. Dopisi Iz Slov. Bistrice. (Volilna krivica.) Občina Gornja Ložnica šteje čez 500 prebivalcev in 111 vobleev za IV. kurijo. Po § 7. volilne postave bi torej moralo biti volišče v tej občini. A paragraf je paragraf, če ga postaviš prav ah narobe. Tako si je mislil komisar pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Odredil je torej volitev za Gornjo in Spodnjo Ložnico v občinski pisarni Spodnje Ložnice. Ta občina ima 241 duS in 41 volilcev, od katerih je precejšnje število giftnih krotarjev. Zdaj pa je vsled pritožbe vendar le z j volišče za Gornjo in Spodnjo Ložnico odločena Sola pri Sv. Venčeslu. Dne 20. septembra, to je kvaterni torek, volite torej, vi kmetje, svojega kmečkega tovariša za poslanca. Zapišite na svojo glasovnico: Thaler Franc, kmet v Št. Ilju v Slov. goric» h To glasovnico oddajte zavito volilni komisiji, legitimacijo pa hranite za ožjo volitev na dan 23. septembra, to je na kvaterni petek. Torej vsi Slovenci iz Gornje in Spodnje Ložnice na boj za slovenskega kmeta v Soli pri Sv. Venčeslu! Iz Št. Andraža nad Polzelo. (Nase razmere.) Ša ni čisto sedem let od tega, ko smo v naSem prijaznem in t hem kotu na južni strani Oljske gere živeli prav mirno ia srečno. Deželna vlada nas je združila v lastno občino, tako da je sedaj cerkvena občina tudi krajevna. Postavili smo si lepo, novo Solo, dobili po skrbi dobrega naSega gospoda župnika tako olepšano hišo božjo, kakorSne nimajo ravno povsodi. Med nami ni bilo prepira in sovraštva, sodišče v Šoštanju je imelo z nami tedaj kaj malo opraviti. V občinski odbor smo si volili poštene naSe kmete, ki so vestno skrbeli za korist naSe občine, kajti drago novo šolo je naSa mala občina popolnoma plačala že tedaj, ko so bili župan Se Zagorčnikov oče. Obilne ceste so se popravljale, kolikor je bilo mogoče, napravilo se je tudi nekaj novih mostov in brvi. Občinski reveži so nam tedaj napravljali mnogo stroškov. Treba je bilo vzdrževati kar po dva naenkrat v hiralnici v Vojniku, a koliko je bilo pa Se takih, da jih je bilo treba v denarjih podpirati doma itd. Kljub temu so znašale naSe občinske doklade potem ko smo poplačali Solo po 21, 22, k večjemu po 23 % i NaSa občina je imela skoro najnižje doklade v celem okraju in je bila daleč na okoli na dobrem glasu zavoljo reda, miru in sloge med prebivalci. Občinske volitve so se vrSile prav mirno. Dostikrat je bilo treba posebej nagovarjati občane, naj bi vendar prišli k volitvi vsaj v tolikem številu, da bo mogoče izvoliti občinski odbor. Volil se je navadno le z malimi spremembami prejSai odbor. Saj so se volili možje, kateri so imeli spoštovanje in zaupanje cele fare. Da so bili občani z občinskim gospodarstvom zadovoljni, je pač resnica, zakaj drugače bi se bili pač občinskih volitev ndeležili v večjem Števila in si izvolili driige može, ne pa, da bi jih dohajalo k volitvam komaj toliko, da je bilo sploh mogoče voliti. Ta ljubi mir in ta sloga, oboje je trajalo do tistega časa, ko se je nenavadno močno pričelo mokraSko gibanje v Savinski dolini, in to gibanje je pognalo svoje valove v naš tihi Št. Andraž. NaSli so se podpiho-valci, ki so hujskali naSe ljudi zoper »gospodo«, zoper premožnejše občane. Djlile so se v veliki meri zloglasne »Luči«, to je bil nek umazan spis, poln sovraštva do duhov nikov in do cerkve. In res, hujskačem se je posrečilo, da so razburili naše poštene in mirne občane tako, da so posebno revnejši izmed njih, zapeljani po krivih prerokih, začeli pisano gledati vsakega, kateremu se je bolje godilo kakor njim. Po celi občini je nekako vrelo, skaljen je bil poprejšni blaženi mir. To zmešnjavo si je vedel v svoj prid obrniti mož, na katerega se je pri prejSnih volitvah čisto pozabUo. Ta mož se je bil pred kakimi dvajsetimi leti naselil tukaj v Št Andražu. Začetkom se je bavil 8 čevljarstvom in z obdelovanjem svojega malega posestva, pozneje si je vedel pridobiti tudi krimarsko obrt ter jel prirejati nedeljske plese, da bi si privabil več pivcev. To je bilo mnogim po volji. S početka so močno zahajali v njegovo krčmo, premoženje je močno rastlo vedno bolj, tako da je lahko kmalu zagnal Sila in kopita v kot in se jel pečati z raznimi drugimi barantijami. Prikupoval je zemljišča kos za kosom. Kmalu je viselo mnogo posestnikov ob njegovi blagajni, skratka, postal je v malih letih najpremožnejSi mož cele fare. Jasno, da to, kar se je v tej novi krčmi godilo leto ¿a letom, ni moglo biti povšeč novemu občinskemu odboru. No, mež je to tudi sam uvidel, zato je komaj čakal prilike, da bi se znebil tistih, ki so mu bih nadležni. Ko je torej mokraško gibanje razburilo duhove tukaj v Št. Andraža, mislil si je mož: voda je kalna, če si jo napeljem na svoj mlin, bodo sedanji občinski veljaki na suhem in jaz bom prost vsakega nadlegovanja! Razne stvari. Iz aouačlfc Mladenišfci shod v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 18. septem. 1904 bode rala-deniSki shod v Slov. Bistrici za okraj Slov. Bistrica. Ob 10. uri bode pri sv. Jožefa cerkveno opravilo samo za mladeniče, po cerkveni slavnosti se koraka v mesto, kjer se takoj vrši veliko zborovanje mladeniče v! Mladeniči na noge! Udeležba mora biti sijajna in obilna! Na shodu naj ne manjka noben mladenič naSega okraja 1 Mladen<ški shod na IJnbnem. Ker se je shod na Rečici zadnjo nedeljo tako dobro obnesol, priredi kat. polit. druStvo za gornjegrajski okraj dne 18. t. mes. tudi na Ljubnem mladeniški shod za može in mladeniče. Na svidenje v obilnem številu! Volilni shodi. Katol. politično društvo »Pozor« v Ptuju priredi v nedeljo, dne 18. sept. t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Finžgerja pri Sv. Lovrencu na Drav. polju volilni shod za občine župnije Sv. Lovrenc, Cirkovce, Gora, Majšperg, Stoperce, Hajdin, Sv. Trojica. Na obilno udeležbo vabi odbor. — Volilni shod priredi ptujsko kat. politič. druStvo »Pozor« dne 18. septembra naZavrču po večemicah v gostilniških prostorih g. Markoviča. Priglašenih je več govornikov. — Volilni shod priredi »Slovensko druStvo« v nedeljo, dne 18. ki-movca 1904 ob 3. uri pop. na Jedi ojneku na Pesnici v gostilni g. Mihe Hlade p. d. SuSka. Volilci, udeležite se shoda v velikem številu! — Kandidat Fr. Thaler bo imel v nedeljo, dne 18. t. mes. v naslednjih krajih volilne shode: VPoljčanah po rani masi, v Laporju ob 2. uri popol. in v Slov. Bistrici v Posojilnici ob 3. uri popoldne. Volilci, pridite! — V Središču priredi v nedeljo druStvo »Slcga« po večernicah volilni shod v šolskih prostorih. Govorita gg. dr. J u r t e 1 a in Iv. K o č e v a r. Kaj naj zapiše slovenski volilec na volilni listek? Volilci v okrajih Radgona, Cmurek, Ivnik, Ar vež, Marnberg, Maribor, Slov. Bistrica zapišejo na glasovnico ali volilni listek: Franc Thaler, posestnik: v Št. Ilju pri Mariboru ; volilci v okrajih: Celje, Vransko, Gornjigrad, LnSko, Šoštanj, Konjice, Slovenj-gradec zapišejo na volilni listek: Ferdo Ros. župan v Trbovljah; volilci v okrajih: Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Gornja Radgona napišejo na volilni listek: dr. Miroslav I3loj, državni poslanec itd., na Dunaju. Vsak voliini listek mora biti natanko tako izpolnjen, kakor smo tukaj povedali. Volilci, pazite! „Štajerševe" laži. Umazani »Štajerc« vedno vpije: »Kmet naj voh kmeta!« V mariborskem okraju pa, kjer so Slovenci postavili za kandidata odločno narodnega kmeta Thalerja iz Št. Ilja, priporoča nemSkutarski »Štajerc« \ olitev nemškega kandidata meščana in trgovca Stigerja iz Slovenske Bistrice. Seveda, ako bi bil Thaler nemSkutarski kandidat, potem bi ga »Štajerc« gotovo priporočal. Nadalje blati »Štajerc« v svojem zadnjem umazanem lističu na najnesramnejsi način našega vrlega kandidata dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja ter ga imenuje kandidata »klerikalcev«, dočim slavi »nenica« Wratschkota kot kandidata »naprednih« Slovencev. To je velika laž, kajti g. dr. Ploj je kandidat vseh Slovencev ptujsko-brežiškega okraja, dočim je orehovski Wratschko kandidat Nemcev in »Štajerčnih« nemskutarjev. Volilci na noge! Iz ptujskega okraja se nam piše, da se v nekaterih volilnih občinah glede volilcev prav nič ne stori in se nihče ne gane. Opozarjamo nujno naSe somišljenike, da skličejo v vseh posameznih občinah, kjer se to Se ni zgodilo, volilne shode in da potrebno ukrenejo, da bode vdeležba pri volitvah polnoStevilna. Mi moramo ne samo zmagati, ampak mi moramo sijajno zmagati. „Štajerček" agitira v zadnjem listu za svojega priljubljenega Wratschkota. »Štajerc« piSe: Vračko, (čeravno se sam vedno podpise: Wratschko) Piše, da pride Wratschko vsak dan v dotiko s kmeti in delavci in da ve za njih težnje. Š3 bolj so mu pa znane težnje njegovih prijateljev meščanov, s kate-terimi pogosto pije bratovščino Ali ni najb >lji dokaz o nezmožnosti tega moža, da je nezadovoljen 3njim ceh okraj katerega on zastopa in da ¡e zadnjič le ša z enim glasom večine prišel v okrajni zastop! Zmagal pa je le vsled , agitacije »Sudmarskinih« novcev in pa vsled ; izdajstva nekaterih Slovencev žalostnega spomina. In ta Wratschko bi rad bil voljen za poslanca, da bi zastopal deset okrajev?! Kdor bo volil Wrats3hkota, ta si pritisne pečat uzdajice na svoje čelo. Bogati Stiger bi rad zastopal kmete in delavce. Nemci in nemčurji v volilnem okoli«u mariborskem so postavili za kandidata nekega Štigerja, ki stanuje v Slov. Bistrici in ima tam veliko trgovino in lepe hiša. Seveda nemčurski, v spakedrani slovenščini pisani »Štajerc«, se mora zopet za tega nera-čurskega kandidata potegovati. Kot zasluge navaja, da je iznašel Štiger streljanje proti toči. Pa, zakaj? Zato ker ima on zalogo smodnika in je mislil, da bo prodal mnogo smodnika za to streljanje. Seveda mu je ta up splaval po vodi, ko je dovolila dežela ceneji smodnik za to streljanje. Drugič ima Štiger največje vinograde v okolici mesta. Toraj ni tega streljanja vpeljal zaradi tega, da bi drugim ljudem pomagal, ampak zaradi svojih vinogradov!!! Vrhotega pa niti Nemci ne marajo vsi Štigerja, ter pravijo, d» ne gredo njega volit. Slovenski kmetje, delavci, hlapci, viničarji, mislimo, da vendar ne boste vi volih tega Štigerja, katerega niti njegovi tovariši ne marajo! Volite vsi slovenskega kandidata g. Franca Thalerja, posestnika v Št. Ilju pri Mariboru! Volilei pozor. Gustav Stiger naznanja v Mariboru po lepakih, da je odločnega nemškega prepričanja bil in bode. Na deželi pa se laska slovenskem volilcem in je skuša dobiti na limanice. V nedeljo je imel celo shod v slovenskem Račju. Od vseh, ki se vam ponunajo za poslance je samo naS kandidat g. Franc Thaler Slovenec, samo on želi Slovencem pomagati. Kdor je Slovenec, more voliti le Franca Thalerja „Gliha vkup štriha". Kakor vedno, naSli so se tudi za bodoče volitve Nemci in »Štajerčevi« nemškutarji. Nemci in »Štajer-cijanci« v volilnih okrajih Ptuj, Ormož, Brežice, Šmarje, Kozje, Rogatec, Ljutomer, Gornja Radgona, Št. Lenart zvezali so se proti Slovencem navedenih volilnih okrajev ter so postavili svojega »nemškega« kandidata ljubljenca nemških advokatov, Wratachkota proti naSemu dičnemu slovenskemu kandidatu dr. Ploju. No, bomo videli, kdo bo močnejši; ali združeni Nemci in nemSkutarji, ah pa mi Slovenci. Iz Slov. Bistrice nam piSejo: Kmet naj voli kmeta! Zakaj se vriva Stiger med slovenske kmete? Ko so ga pred devetimi leti hoteli Slovenci in Nemci voliti za okrajnega načelnika, ni sprejel te časti, ampak rekel, da neče od bindiSarjev voljen biti! Čujte to, kmetje slovenski! Pravijo, da Štiger stori veliko za slovenje-bistriški okraj Ali gre iz njegovega žepa? Ali ne plačujete okrajnih doklad? Streljanje proti toči je bojda njegova zasluga. Hm! hm! Koliko je letos pomagalo, vidite na posmojenih, obtolčenib goricah. Ja veste kaj! Streljanje proti toči pride veliko dražje, kakor si mislite. Seveda plačuje dežela strelce in strelivo, pa v deželno mavho morate polagati le vi, kmetje, svoje doklade. Tudi se je priračunalo, da je streljanje dražje, kakor če toča pobije. Kakšno zaslugo ima torej bogati gospod Štiger? Ene zasluge mu ne moramo odrekati. On je kriv, da se protestantizem, kriva vera Lutrova, širi v Slov. Bislrici. On je dovolil prote-stantovsko opravilo v obrtni mestni Soli. Sam gre k vsakemu protestantovskemu opravilu, k sv. ms Si katoliški pride le enkrat v letu, na cesarjev rojstni dan. Po njegovi zaslugi bodo bojda drugo leto v Slov. Bistrici začeli zidati protestantovsko cerkev. Ali potemtakem more katoliški, veren slovenski kmet voliti Šf-r-5"* Tisočkrat ne! — Kdaj se Vam je or '¿stavil ? On misli, da se ga tako bojite, da ga bote gotovo volili. Ne, ne, tisočkrat ne! — Prosti slovenski kmetje, ali hočete nazaj nemški bič, s katerim so Vas tepli nemški grajSčaki in meščani v prejšnih stoletjih. Poglejte gradove na vaših gričih. To so znamenja Vaše nekdanje sužnosti! Poglejte nemška mesta sredi Vaših poljan. Ta mesta so Vas nekdaj strahovala. Ali Vas še naj naprej ? Mestna gospoda naj voli svojega, Vi pa svojega kandidata, ki je meso od Vašega mesa, kost od Vase kosti! Kmetje, saj niste »tigerjevi hlapci, komiji in svinski pastirji! Mariborske tioviee. Anton Majcen, ki sedi pri tukajSni sodniji obdolžen umora Antonije Pozeb, ima baje še eno ¿iočinstvo na vesti. Oropal je 14. aprila t. I. kmetico Ano Frangež v gozdu blizu Maribora, ko je Sla domu v Majšperg. Sodnija pridno preiskuje »dela« Majoenova. — Mladeniški shod na Brinjevi gori. Poročilo o tem krasno uspelem shodu smo morali odstaviti, ker nam je sedaj treba poročati o volilnem gibanju. Poročilo priobčimo prihodnjič. Poročila o volilnih shodih. Različna naznanila in poročila o volilnih zadevah so nam došla v ¡tako obilnem številu, da smo jih morah znatno krajšati, ako smo jih sploh hoteli že v tem listu objaviti. In v tem listu smo jih morali, ker prihodnji list izide že po volitvah. Naj nam torej oprostijo gg. sotrudniki! Vsled tega je moralo izostati tudi poročilo o shodu dne 8. sept. pri Sv. Benediktu v Slov. gor., kjer so govorih gg. Fr. 2 m a v c, G o m i 1S e k in R o š k a r ter o shodih dna 11. t. m. v L a p o r j u, kjer je govoril č. g. župnik Medved, na R i S u v SI. gor. ter v Ribnici, govoril g. dr. Rosina. Ogenj. Dne 2. t. m. je Sla huda nevihta čez občino Kozlovci. Pri tem je udarila strela v gospodarska poslopje Jožefe Knez v D r a-gotincih. Poslopje je zgorelo do tal. — Velik požar je uničil dne 31. avg. hišo in gospodarsko poslopje Jurija Cafuta in kočo GaSparja Hrastnika pri Sv. Marjeti na Drav. polju. Goreti je začelo pri koši Ca-fute; od tam se je ogenj razširil bliskovo na ostala poslopja — Volilcev je na Bizeljskem 670, Bišečki vrh 77, BiS 65, Trnovska ves 65, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 244, SakuSak 134, Hlaponci 117, Zagorci 77, Dragovič 75, v Št. Petru pri Mariboru 260, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 244, Sakušak 134, Hiaponjci 117, Zagorci 77, Dragovič 75, Moškanjci 95, Gorisnica 94, Formin 54, Gajovci 58, Mezgovci 57, Cvet-kovci 122, Podgorci 137, Zavrč 60, TurSki vrh 56, Gorenjski vrh 140, Andrenci 72, Smolinci 77, Župetinci 51, Sv. Benedikt 130, Sv. Jurij 98, Gočova 81, BiS 64, Verjane 45, Senarska 88, Sv. Trojica 71, Gornji Borčič 35, Spodnji Borčič 66, Sv. Trije Kralji 64, Ihova 73, Tronkova 60, Jablance 86, Cer-kevnjak 54 Čagona 70, Kremberg 61, Le-dinek 62, Žitce 67, Št. Lenart 131, Malna 77, Srednji Gasteraj 73, Ziteuce 69, Spodnji Gasteraj 62, Zgornja Voličina 108, Osek 113, Rogoznica 44, Žikarce 79, Zamarkovo 57, Šetarova 53. Selce 118, Zimica 103, Spodnja Voličina 108, Drvanja 93, Brengova 42, Ko-rena 153, Cogetinci 89, Dne 20. septembra V3i na volišče in odvagan bo velik del glasov cemčurskega Ptuja! Dajmo jih! Umrla je dne 2. kimovca po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče gospa Marija R a j h roj. Mlakar, posestnica in soproga kovaškega mojstra na CreSnjevcu, stara komaj 36 let. Kako je bila rajnka priljubljena, pokazal je njen pogreb, katerega se je udeležila nebrojna množica ljudstva ne le samo iz domače, ampak tudi s spodnjepolskavske župnije. Po slovesnem sprevodu na pokopališče ob navzočnosti domačih čč. gg. je zapel ob grobu domači pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja ganljivo nagrobnico. Znani govornik je govoril v srce pretresujoče slovo in jo stavil v vzgled kot vzor žena ter pravo, skrbno mater svojih otrok. N. v m. p.l Sv. Barbara niže'Maribora. NaS kraj niipa svoje vozne poŠte ter je v zvezi s Št. Lenartom v Slov. gor. in ta z Mariborom. Vsled tega se imenuje naš kraj Sv. Barbara pri Mariboru, ozir. Sv. Barbara niže Maribora ter se ne imenuje več Sv. Barbara pri Vur-bergu kskor poprej, dokler Se Vurberg ni imel svoje pošte, katera je pa v zvezi s Ptujem. Kadar se naredi naslov Sv. Barbara pri Vurbegu, tedaj gre vsako pismo v Ptuj in potem na Vurberg, od tu še le drugi dan to pot nazaj na Maribor skozi Št. Lenart k nam. To povzroča zamudo pisem oziroma poštnih poSiljatev. Iz Jarenine nam poročajo: Ponesrečen socialdemokratičen shod! Zadnji teden smo bili tako srečni, ¡da smo imeli tukaj socialdemokrati čnega agitatorja. Nosil je okoli vabila za shod, ki je bil napovedan na Malo Gospojnico v gostilni Očkrlovi v Vajgnu. Najprej je skušai dobiti kakega jareninskega gostilničarja na limanice, da bi dal prostor za njih shod. Pa se je močno spekel. Naši gostilničarji so že toliko značajni, da takim ljudem hitro vrata pokažejo. Pa tudi s svojimi vabili je imel rudečkar smolo. Ker je videl, da ni varno vse, da! je več sto vabil šolskemu slugi, ki je nosil opominske liste okoli, naj tudi socialdemokratična vabila razdeli. Ta ni vedel, kaj nosi s seboj. Pride domu in jih pokaže svoji hčerki. Ta je pa hitro sprevidela, kaj tiči za temi vabili in jih vrže v gorečo peč. Čast vrh deklici in odbornici »dekliške z veže I« Seveda zdaj za shod skoro nihče ni vedel. Ob 4. uri bi moral biti. Ra-zven 6 naSih mož ni nihče priSel. Socialdemokrat začne razvijati svoj program. Pa od vseh strani mu krepko ugovarjajo čudili smo se, kako se naSi možje in fan.je zavedajo svojih katohsko-narodaih načel. Nazadnje jo je rudečkar popihal, čeS, da tu so Se malo zavedni ljudje. O, so zavedni, pa za social-demokratične norosti ne. Cela reč je sicer »Spas«. Pa nekaj drugega je, kar naSe Jare-ninčane jezi, namreč, da gostilničar Očkrl pusti takim ljudem v svojih prostorih zborovati. Zadnjič je pripustil, da so imeli »siid-markovci« pri njem shod, zdaj pa rudečkar ji. Mnogi so sklenili, ogibati se te gostilne. To za danes, mladi gospod Očkrl! Prihodnjič vam bomo pa več povedah. Mi imamo mir zdaj v Jarenini in ne bomo pustili, da bodo hujskači kalili mir. Bodite pametni in ne držite se teh ljudi, ki so proti naSi narodnosti in proti naši sv. veri! V konknrz je priSel trgovec Jurij Re-gorSek v Gaberniku. Bil je hud nasprotnik Slovencev. Tako izginevajo ti ljudje kakor rosne kapljice, kadar se prikaže solnce. Iz Peči« pri Podsredi se nam poroča: Učiteij Čuček iz Pečic pri Podsredi pridno agitira za »Štajerčijanca« Vračkota. Čuček je volilni komisar v občini Križe in se hvali okoli, da bo delal na to, da bodo vsi Kri-ževljani volili Vračkota. G. okrajni glavar, vam je h to znano? Sv. Peter pri Radgoni. ČreSnjevsko oliko imajo v najem pivci v Kremplovi oštariji. Mirno mimo idočega človeka ti nahrujejo s takim kričem in vriSčem, kakor se čuje menda le med divjaki v Afriki. Je pač umljivo med ljudmi, katerih evangelij je — »Štajerc«, in v krčmi, katere lastnik je v žlahti z Vra—. V Zbigovcih pa je olika na prodaj v Cence-kovi gostilni. Ko so se vračala dekleta z dekliškega shoda pri Sv. Trojici in nesla seboj križ, se obregne neki vinski bratec in pravi med divjim krohotom drugih: »Glejte, ta pa nese grabi je!« Tako daleč so torej napredovali v neumnosti in zlobnosti zbigovski »Štajercmani«, da ne razločijo več križa od — grabelj. Naj se le čuvajo, da jim enkrat Tisti, katerega tako brezbožno zasramujejo, ne pokaže namesto križa — grabelj! Res, sadovi »Štajerca« že dozorevajo! Ali ne, gospod cekmeSter K.?! Iz Dornove eo nam piše: Alojz MurSič, glavni sokrivec umora Cecilije Šegula v Dor-novi, bil je od začetka izhajanja sotrudnik in naročnik »giftne krote«. On je pred leti tudi izumil nemškutarjem in »Štajercijancem« na ljubo znano pesem »O kmetskem stanu«. \ Ni torej čudo, da je postal on giften in za 15. septembra SLOfŽiaSti 60SPC0AI. človeško življenje nevaren. Sotrodniki in > naročniki te golazni imajo s tem zopet en \ korak — naprednjaštva! „Štajerc" se je izdal. V zadnjem listu piše »Štajerc« o nekem » novem kursu« ministrskega predsednika KSrberja, kateri se baje nekaterim strankam (tudi njegovi!) ne dopade in žuga, da se mu bodo na tem »novem potu« polena pod noge metala, kakor Badeniju. In kakšna je ta nova pot? Ministrski predsednik je enkrat dal Slovanom zopet drobtinico pravice, dovolil je v Šleziji na tamošnjem učiteljišču slovansko paralelko. Torej »Štajercu« ni prav, da so dobili Slovani svojo šolo! Ali ni to torej popolnoma nem-čurski list? Seveda to v svojem bornem sestavka samo namigava, kajti jasno si ne apa nastopiti s svojimi nemčurskimi mislimi, drugače bi se sam vgriznil v svoj lažojivi jezik, ker zmiraj piše, da je za slovenskega kmeta! ščavniea — Ščavniški dol. Zadnje dni je bilo brati po časnikih, da obhaja letos g. Matevž Spende v Ščavniškem dolu 25 letnico učitelje vanja. Kje nčiteljuje gosp. Spende, vemo; a kje je »Ščavniški dol«, tega ne vemo. Ščavničarji odločno ogovarjamo, da bi se ime naše občine »ščavniea« pretvarjalo po nemškem »štainztal« v »Šiavniški dol«. Živa daša ne govori tako, vsilili nam ne bodo tega izrazi, Se ga še tolikokrat obesijo na šolsko poslopje. Ščavničarji smo doma na »Ščavnici« ne v »Ščavniškem dolu«. I« Brežie se poroča: V petek, dne 2. t mes je strašna nevihta hrumela čez brežiško polje. Dež je lil kakor iz škafa. V Malem vrba je vdarilo v hišo Fr. Ferenčaka ter je zgorela hiša do tal. Posestnik ima okoli 2000 kron škode. Sotla je izstopila iz bregov in je preplavila vse nižje ležeče njive in travnike. Uničila je skoro vso otavo, kc imamo letos že tako malo sena. Za delavce, ki nameravajo iti na Romunsko. Dozdaj se je večkrat pripetilo, da so aradniki naše avstro-ogrske delavce, ki so nameravali iti tje delat, na meji astavili in jim vstop na Romunsko zabranili. To se je zgodilo zato, ker niso ti delavci imeli od svojih političnih oblastev podrobnih potnih listov. Rumunski minister za vnanje stvari je izdal že pred letom dni v tem ozira odredbe, ki se tičejo zunanjih delavcev, in glede avstro-ogrskih delavcev obvestil o svojih korakih tndi naše ministrstvo. Naj torej noben delavec ne pozabi iti k okraj, glavarstva po potni list, če misli iti v to deželo delat. Rrei tega ne sme nihče čez mejo v to deželo! Volilni shodi. Thaler kot kmet bo zastopal kmete dosti bolje, ker bo čutil na lastni koži, kaj je kmeta potrebno; ako je Štiger res tako imeniten mož, naj ga Nemci izvolijo v mestni skupini, kjer imajo 25 mandatov na razpolago. Sledili so navdušeni »živijo« - klici ter se je kandidatura g. Thalerja enoglasno sprejela. Želeli bi, da bi še večkrat prišii gospodje iz mesta med nas, da bi se o tem ali onem pomenili. Na dan volitve pa gotovo ne bomo zadnji! Št. Peter pri Mariboru. Včeraj dne 11. t. m. po rani maši se je vršil v narodni gostilni Muršečevi volilni shod. Predsednikom je bil izbran veleposestnik gospod Lorber, zapisnikom č. g. Kocbek. Predsednik v pozdravnem govoru razloži pomen shoda ter povabi g. An t. Korošca iz Maribora, da poroča o kandidatih za deželni zbor v mariborskem volilnem okolišu. Gospod Korošec se je odzval povabilu v daljšem, stvarnem govoru, v katerem je natanko opisal stranke in kandidate, ki se bore za mandat v mariborskem okraju Priporoča volitev g. F. Thalerja, kmeta v Št. Ilju. Tudi g Kocbek navdušuje v izbranih besedah navzoče volilce, da volijo dne 20. septembra enoglasno slovenskega kandidata. Nato se je soglasno sprejela kandidatura dospoda Thalerja in gospod predsednik je sakljdčil shod, ki se je vršil mirno in v najlipJem redu. Fendo Roi. Vitanje. Potrebno je bilo, da je kandidat g F. Roš imel volilni shod tudi v tem kraja. Kajti ta so kmetje potrebni poaka, ga tudi željni, a še bolj najno je vzpodbujanje. G. F. Roš je poljudno razložil, kako se hoče kot poslanec potegovati za pravice in koristi svojih volilcev, nakar so v obilnem števila zbrani posestniki navdušeno obljubili, dne 20. t. m. zanj oddati svoje glasove. Deželni poslanec g. dr. Hrašovec je razlagal težavno stališče slovenskih poslancev v Gradca. Kako potrebno je, da se vsi volilci udeležijo volitve, je dokazoval g. dr. Karlovšek. Dober je bil zgled, ki ga je govornik povedal: trije gredo pit in se zmenijo, da bodo enako plačali, a eden bo pil le tedaj, če ma dovolita draga dva. Ko je govornik vprašal, kdo bi hotel biti v taki kompaniji, so vsi smeje odkimali. Tako se godi nam Slovencem sedaj. In če se ne zmenimo za deželnozborske voliltve, bomo še naprej z Nemci enako plačevali, a oni nam ne bodo dajali ne pravic in ne koristi. G. Rebek je poudarjal potrebo slovenskih obrtnih šol. Vspodbajal je volilce k zavednosti. Večkrat bi bilo tukaj treba odpirati oči Slovencem in tadi našim nasprotnikom. Dp. Mipoalav Ploj. Frano Thal«p. Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo, dne 11. t. m. je priredilo »Sloven. društvo« volilni shod pri Sv. Križa pri Maribora. G. dr. R. Pip a8 iz Maribora je mnogoštevilnim volilcem t daljšem govoru priporočal kandidata Franca Thalerja in povdarjal, kako potrebno je, da dne 20. kimovca nobeden volilec ne ostane doma in da volijo vsi enoglasno Franca Thalerja. Kandidatura Franca Thalerja in voUlci so le obžalovali, da gosp. Thalerju ni mogoče zavoljo kratkega časa se predstaviti osebno vsem volilcem. Volilni shod v Spodnjem Dupleku. V gostilni gosp. Valentina Šobernika t Spod. Dupleku priredilo je »Slovensko društvo« volilni shod za našega kandidata kmeta Franca Thalerja. Prvi govornik, g. dr. Sernec, ba-vil se je v svojem govora z narodnim vprašanjem, pojasnjeval, da so Nemci krivi narodnega spora, ker nam kratijo naše postavno zajamčene pravice, razkrinkal lažnjivost zloglasnega »Štajerca« in rotil navzoče slovenske kmete, naj ostanejo zvesti svojemu naroda. G. dr. Milan Gori še k priporočal je v navdušenem govora našega kandidata, kmeta Franca Thalerja iz Št. Ilja. Povdarjal, da Sv. Rupert v Slov. gor. V nedeljo, dne 11. t. mes. je pri nas zborovalo katol. polit društvo za okraj Sv. Lenart. Govoril je deželni in državni poslanec R o b i 6 o delovanja, ozir. nedelavnosti drž. zbora in o dosedanjih žalostnih razmerah dežel, zbora za nas Slovence. G. govornik se nadeja, da bo gotovo boljše, ko bo nastopilo v deželni zbornici namesto osem, deset slovenskih poslancev. Zato pa krepko naglaša: G. dr. Ploj, ki je postavljen kandidatom za volilni okraj ptujski, mora biti naš poslanec. Močni »živijo« klici 80 odgovarjali govornikovim besedam. Na nekatere interpelacije je g. poslanec odločno in stvarno odgovoril, da so vprašale!; bili vidno veseli. Nato je nastopil izvrstni mladenič g Roškar od Sv. Benedikta. V krepki besedi, z močnim glasom nam je razložil pomenljivi dan 20. septembra t. 1. Volit bomo šli, pa koga bomo volili? Dr. Ploja, dvornega svetnika na Dunaja. »Živijo doktor Ploj!« je zadonelo po sobi. Pravi se sicer: »Kmet naj kmeta voli«, kmet pa, ki ga »Šta-jerc« priporoča, je sioer kmet po stana, a ni kmet po življenja in dejanja. Tudi ni slovenski kmet ker sam pravi, da je Nemec. Mi pa, predragi, hočemo svojega slovenskega zastopnika, torej proč s kandidatom, kojega SLm 5. ! nam nemški »Štajerc v slovenski obliki vsiljuje. To so glavne poteze njegovega krasnega govora, za kar bodi sigurnemu zastopnika prisrčna zahvala. Po nekaterih razgovorih je gosp. predsednik, dr. Tiplič, zdravnik pri S v Lenarta, zahvalil se gg. govornikoma ter zaključil zborovanje. Mi pa smo se razšli z obljubo, da dne 20. septem. volimo dr. Pioja deželnim poslancem. Šmarje pri Jelšah. Volilni sh;;d, katerega je skhcal za naš okraj v nedeljo 11. t. m. g. dr. Friderik Ploj kot kandidat za novo deželnosborsko skupino, se je dobro izvršil. Kandidat nam je razložil pomembo volitve in kaj se bo delalo v novem deželnozborskem zasedanja. Sprejela se !je enoglasno in navdušeno njegova kandidatura. Konečno se je še na shoda izrazilo n kaj važnih rezolocij in zahvala gospoda poslanca za njegovo delovanje v državnem zboru. Sv. Janž na Drav. Dne 4. sept. se je vršil tukaj na vrtu Zelove gostilne precej dobro obiskan volilni shod. Dr. Fr. J urtela je v poljudnem govora obrazložil pomen sedanjega in krivičnost prejšrega volilnega reda. Trebalo je 83 let, predno se ¡e v tem oziru četudi ne veliko, vendar vsaj nekaj doseglo. Priporočal je nato kandidaturo dr. Ploja, za katerega so se zavzeli možje na zaupnem shoda v Poljčanah, pri katerem so imeli pretežno večino kmetje. Da se je postavil dr. Ploj za kandidata, za to govori več praktičnih razlogov. Prvič pozna dr. Ploj prav dobro težnje našega kmetskega in delavskega ljudstva, drugič stanuje na Dunaja, kjer lahko vsak čas posreduje in se poteguje pri višjih faktorjih za interese kmet. ljudstva. Za vzgled naj so nam Ptujčani sami. čeravno imajo doma trgovce in obrtnike, ki bi bili sposobni za poslance, vendar imajo enega poslanca bivajočega na Dunaju, enega pa v Gradca iz zgoraj navedenega vzroka. Dne 20. sept. naj pridejo torej vsi zavedni Janževčsni volit dr. Ploja. Zatem povzame besedo kmet Fr. Rese k, ožigosa v vrlo šaljivem govora sleparijo ptajskega »Štajerca« in njegovih privržencev, opominja volilce, da se gotovo udeleže volitve ter se končno zahvali g. deželnem a poslancu kot prireditelju in g. pref. Zeleniku kot predsednika voliln. shoda. Sv. Marjeta niie Ptuja. Ta se je vršil volilni shod ob mnogobrojni udeležbi volilcev tukajšnjih in sosednih občin z zelo povoljnim uspehom. Predsedoval ma je preč. g. župnik Vekoslav Šuta, ki je opetovano naglašal važnost bližajočih se volitev. Popolno sliko prizadevanja slov. poslancev za pridobitev četrte karije in direktnih volitev sploh je podal v krepkih, poljudnih besedah naš poslanec g. dr. Jartela kot glavni govornik tega shoda. Razjasnil je tadi. kaj da je napotilo zaupnike, da so se odločili za kandidaturo gospoda dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja in ožigosal vse hinavske trditve in hlimbe nem-škafarjev in socijalnih demokratov. Enoglasno odobravanje in dolgotrajno, živahno ploskanje je sledilo kot zahvala govornika za njegov trad. Velepomembno pa je, da sta se oglasila k besedi tadi dva narodaa kmeta, g. Tašner in g. Vršič, ki sta v nepričakovano jedrnatih besedah vspodbajala navzoče, da storijo 20. t m. svojo narodno dolžnost sebi v korist in nasprotnikom v dokaz naše odločnosti. Pričakujemo vedno več takih nastopov, ki bodo najaijajnejše pričali, kako grda in vedoma podla je trditev naših nasprotnikov, da na Štajerskem »hujska« le par duhovnikov in odvetnikov, ampak da je res, da se tudi naše ljudstvo zaveda svojih dolžnostij in pravic ter stoji odločno na strani svojih voditeljev. Z zahvalo govornikom in zborovalcem je za-klučil g. predsednik zborovanje. Sv. Križ tik Slatine. Volilni shod v Slatini je bil v nedeljo 11. sept. ob pol 4. uri popoldan. Nai državni poslanec dvorni svetnik gospod dr. Ploj, kandidat za splošni volilni j razred za ptujski okraj, obiskal je ta dan I Šmarje in Slatino, se predstavil tukajšmm volile am, kterih se je precejšno število zbralo, posebno skoraj vsi župani. Gospod poslanec je nam povedal, da je prevzel kandidaturo, ker ga vodi misel, pomagati stiskanemu slovenskemu ljudstvu po mogočnosti v deželnem zboru. Med tem ko je razvil svoj program namreč, vse za vero, dom, cesarja, so ga navzoči z burnim odobravanjem proglasili kandidatom «a IV. kurijo. Toplo ga je potem priporočal posestnik in župan Debelak v daljšem govoru, da vsak volilec ga naj z najbolSo vestjo voli in da ja naj nobeden doma ne ostaja reksi, da bodo že drugi volili! Nastopili so Se bili tudi drugi govorniki, kakor visoko-Solec gospod Kidrič in novomašnik g. Berk, ki sta oba vnemala volilce, da ni dosti, da vsaki sam ide volit ampak, da vsak po 3- 4 seboj dobi, da gredo volit, potem se shod sklene. wmmrnmammmm*mmimmimmmmmmmmmmmmmmamm^mmmmmmKmtmmmmmmmmmmmmmmmm Cerfcrese atr&rl. Umri je dne 10. t. m. zjutraj č. g. Martin StranjSak, častni kanonik in dekan v Ho-čah, v 82. letu. N. v. p! Umri je č. g. Franc Roj ko, župnik v Zavodnji, in ne Jeraj, kakor je bilo pomotoma v zadnjem listu naznanjeno. Poučni tečaj za organiste. Na mnoga popraSevanja glede udeležitve pri poučnem tečaju dostavljamo, da se morejo razun gg. organistov udeležiti predavanj tudi gg. duhovniki in učitelji, ki se zanimajo za napredek cerkvene glasbe. Zelo želeti je, da je udeležba mnogoštevilna, da se bo tem laglje postopalo enotno pri prenovljenju preimenitne cerkvene glasbe. Sv. Peter pri Mariboru. V predzadnji Številki cenjenega »Slov. Gospodarja« smo čitali, da se bode pri sv. Petru niže Maribora obhajal od 4.-8. t. m. čas sv. misjona in sicer tokrat v krasni romarski cerkvici Ma rije Božje na Gori, katero obiSče v tem času vsako leto ogromno število vernikov. Ta vest je poleg drugih najbolj razveselila Marijine in mladeniške družbe v naSih sosednih župnijah. Na to fo vse te družbe kaj javile semkaj svoj prihod in prva je prišla semkaj v polnem številu mladeniska zveza jareninskega bralnega društva že prav prvi dan sv. misijona ob 2. uri popoldne. Danes hočemo govoriti le o vrlini te nadepolne neustrašljive čile mladeniške zveze, katera nastopa povsod prva, za-to pa tudi prvo poročilo o njej. O ostalih družbah in društvih poročamo prihodnjič za kar prosimo blagohotnega potrpljenja. Vkliub slabemu vremenu in težavni poti, prihiteli so vendar prav ob napovedanem času z veselimi obrazi k nam. Iznad zvonika so plapolale različnobarvne zastave v presrčni jim pozdrav. Gorska Mati pa jih je sprejela z milimi glasovi svojih zvonov pod svoj plašč. Pri njej so imeli misijonsko pridigo in večernice, pri katerih so romarski mladeniči, kakor iz enega grla, odpevali litanijam prsv. srca Jezusovega. Tako prepričevalno očitno versko dejanje mora pač ganiti najtrSe greSno srce! Po dokončani cerkveni slavnosti pa so šli v lepem redu na dični vrt gostilne g M. Muršeca, da pokažejo ondi, kako lepo se da združiti z verskimi dolžnosti tndi pošteno posvetno veselje. Tukaj jih je sprejelo domače- šentpetersko bratsko društvo »Skala«. Pozdravil jih je kaj srčno č. g. Matej Štrakl, v prvi vrsti kot tukajSni župnik, v drugi pa kot društveni predsednik. Bratski pozdrav pa jim je prinesel društveni mladenič Ludovik Fluher sa svojimi v lep govor spletenimi besedami. Nato je odzdravljal voditelj jareninske mlad. zveze č. g. E. Vračko, kaplan v Jarenini, tako navdušeno, da so njegove besede pretresle vsa verska in slo-vensko-narodna srca. Sedaj se je začel majhni shod obeh društev. PredsedniStvo je blagovolil prevzeti naš obče priljubljeni znani in č. g. kaplan Anton Kocbek. Kar pa se je od sedaj naprej vse vršilo, to popisati ni megoče in tudi ni prestora. Naši domači tamburaši pod vodstvom neumornega kapelnika Franca Vrlič so jim zabrenkali gromoviti »Naprej«. Začelo se je deklamovati in govoriti v nepretrgani vrsti. Jareninski dični deklamatorji in govorniki so se vzdigovali, kakor oveneie cvetke po krepilnem dežju in smehljajočem solncu. Besede, katere smo slišali iz vedrih glav in za slovenski narod govorečih src, zapopasti zamore le čisto versko in neustrašljivo slovensko narodno bilje. Občudovali smo z največjo zadovolnostjo duševne in razumniske vrline svojih slovenskih mladeničev. Tu smo slišali nepopačene narodne in vzvišene junaške pesni. Pri deklamacijsh je stopalo čustvo, glas in kretanje v harmonični meri z vsebino. Govorilo se je o mladeniški organizaciji in učenju mile slovenščine tako temeljito, da nimamo ničesar druzega dostaviti kakor samo to: le tako naprej in zopet naprej. Pravi mojstri v govoru in deklamaciji so se pokazali — reči moramo brez razlike jareninski i sti Za nuude je vstopnina: sedeži 20 kr, mladeniči Rois, Sakol, Spari in Karmelec. | stojišča 10 kr. Z ozirom nato, da se društvo Med mladeniškimi govori in predavanji so jj ne boji nobenih stroikov, da ponudi gostom naši, ža vsako narodno stvar požrtovalni ' in domačim zraven pouka še obilo zabave, i.mU«!.«»; UtfaUlSaK an/Nuk iMilnilnna^a 4n 9 nnirnm no nivlrn vafnnninn ¡a kakor se je' že poročalo, v nedeljo, dne 18. septembra ¡tvojo lOletnico v svojih navadnih prostorih. DruStvo bo napeh vse svoje moči, da se dostojno vrši dan, ki nas bo zopet spomnil onih časo v, ko so pred 10 leti pogumni možje na Dobrni osnovali društvo, katero je kmalu postalo središče narodnega prebujanja na Dobrni in okolici. Dobrnčani z veseljem pričaknjnjo 18. september, ki obeta postat1 nov častni dan v zgodovini »Br. dr.« Pričakujejo pa tudi, da se jih spomnijo sosedi in prijatelji od blizu in daleč, ter jih počastijo s svojim prihodom.. Na sporedu je petje me-šauega in moškega zbora šmartinskega, slavnostni govor, srečelov itd. Med posameznimi točkami igra godba. — Udje »Br. dr.«, kateri so za letos plačali udnino, so vstopamo pro- tamburaei izvabljali iz svojih strun milodoneče slovenske pesmi in koračnice Tišino so koj pregnali tuji govorniki, kakor č. gg. o. Benedikt iz Lipnice in kaplana Kocbek in Vračko. Prvi je govoril krasno o zgodovini našega naroda. Povedal nam je, kako so naši hrabri pradedje s pomočjo sv. vere, ljubezni dc domovine, s težkim mečem in sv. rožnim vencem v roki premagovali svoje sovrage. Bodril je mladeniče, naj ne pozabijo, da hodijo sedaj po strohnelih kosteh svojih pradedov in z njihovo krvjo napojeni zemlji, od katere niti za peden odstopiti ne smejo. Drugi še je navdušil in navduševal fante, za nabožne in narodne pesmi ter želel, da bi že kmalo premagala mila narodna pesem ponočno tuljenje. Tretji je povdarjal veliki pomen mladeniskih zvez in našteval dolžnosti posameznih udov ter vsako priliko porabil, da navduši svoje mladeniče za narodno stvar. On je res vredni naslednik g. Gomilšeka. Živel č. g. Vračko! Vse je bilo navdušeno. Najkrajšega trenutka nismo potratili. Vsak govor, vsaka deklama-cija, pesem in godba je bila pohvaljena z gromovitim »živijo« in krepkim ploskanjem. To je bila narodna veselica, kakoršne Se Šentpeter ni doživel. Ob 7. uri zvečer zaključi g. predsednik shod, zahvali jareninske mladeniče za obisk in prijetno zabavo. Društvo »Skala« pa jim zakliče krepki »živijo« □a veselo svidenje! V Loki pri Zidanemmostu se bo od 22. do 25. septembra obhajala tridnevnica na čast Brezmadežne Device Marije, pod vodstvom vč. gosp. misijonarjev od sv. Jožefa v Celji. l»rQŠtT«M» poročila. Iz ptujske okolice. V nedeljo, dne 28. m. m. se je vršil občni zbor kmetijskega bralnega društva v Krčevini pri Ptuju v gostilni g. J. Vrabl v OreSji. Izvoljeni so bili zopet v odbor ti le gg: Fr. Lah, predsednik, Rudolf Osvald, podpredsednik, Silv. Šentjurc, tajnik, č. gosp. o. Peter 2irovnik, blagajnik, France Ver, knjižničar, Fr. Ribič in J. Vrabl odborniKa, Anton Bohak in Janez Vidic namestnika. Društvo je naročeno na raznovrstne časnike in namreč: »Slovenski Gospodar« z »Našim Domom«, »Domovino«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Mir«, »Kmetovalec«, »Narodni Gospodar«, »Dom in Svet«, »Glasnik najsv. Src«. Vseh knjig je v društveni knjižnici 552. Gornja Radgona. V nedeljo, dne 25. sept. t. 1. vrši se ob vsakem vremenu velika slavnost, namreč desetletnica borbepolnega obstanka tukajSnega »Kmetijskega bralnega društva«. V trajni spomin si je društvo oskrbelo krasno zastavo, katera sd bo omenjenega dne blagoslovila. Kumoval ji bode g. dr. Mir. Ploj, dvorni svetnik in drž. poslanec. Za zabavo in kratek čas bedo skrbeli: »Slov. Murski Sokol«, Andraševska godba, Jurjevški, Ljutomerski, Kapjlski in domači pevski zbori ter domači tamburaSi. Natančni spored ob javimo prihodnjič. Bralno društvo na Dobrni obhaja, in z ozirom na nizko vstopnino, je pričakovati obilne vdeležbe. — Slavnost se vrSi ob vsakem vremenu. — Po dokončanem sporedu je odhod v gostilno g F. Korena, kjer je prosta zabava. Na svidenj; na Dobrni, dne 18. septembra ! Goipodanike tirofctlnlee. Izplačevanje dividend „Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani.'' Vded sklepa občnega zbora z dne 19. marca 1904 izplačuje se dividenda za leto 1903 po 4 od sto v pisarni delniške pivovarne v Laškem trgu, kar se gg. delničarjem na znanje daje. Društvena naznanila. Bralno društvo pri Kapeli priredi v nedeljo, dne 18. septam. ob 8. uri popol. veselico z govorom, deklamacijama, petjem in burko „Eno uro doktor" pri Zidu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V Goto vi j ah ima društvo „Kmetovalec" v nedelo, dne 25. sept. t. 1. svoj letni občni zbor. Poučni govor bo imel deželni potovalni učitelj Fr. Goričan. Prostovoljno gasilno društvo v Latkovi vasi priredi v nedelo, dne 18. septem. srečolov z mnogimi dobitki v prostorih gosp. Franca Vodenik v St. Pavlu. Začetek točno ob treh. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Bralno društvo pri St. Ani na Krembergu ima v nedeljo, dne 18. t. m. svoj redni občni zbor in veselico v šolskih prostorih z govorom, petjem, gledališko igro „Trojna pot v življenje" in z deklamacijo z živimi podobami: „Večna luč." Začetek točno ob 8. uri popoldne. Vstopnina: sedeži 25 kr., stojišče 15 kr. K prav obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Listnica urednldtva. Ljutomer: Nečitljiv podpis, bojimo se mistifikacije I — Hajdina: Oprostite, dopisov o teh zadevah ne moremo sprejemati. Brez zamere I Pozdrav I — Radgona: Izkaz prihodnjič. Tudi naznanilo smo morali krajšati, ker uam primanjkuje prostora. — Sv. Jurij ob Sčavnici: Tokrat ni bilo mogoče 1 — Ivanjkovci: Žal, za to številko prepozno I — Zavrč: Ni mogoče zaradi volitev, prihodnjič! Pozdravljeni I — Luče: Istotako! — Gosp. Josip Koren v Skalah: Zal, ni bilo prostora! Pišite večkrat I — Ribnica: Prihodnjič I — Ljutomer: Istotako! Za družbo s«. Cirila In Metoda so od 16. julija do 81. avg. 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Podružnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 200 K, Jos. Sinko iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. 6 K, gospica Ivanka Švarc iz Rečice zbirko na primiciji g. Tratnika v Potoku 41 K 78 h, Ant. Bu-kovšek od Sv. Duha pri Ločah zbirko vesele družbe pri Vel. Nedelji 2 K 72 h, dr. Gvido Srebre 10 K. Za mladinske spise 245 K 90 h (med temi vodstvo „Narodne šole" v Št. Rupertu ob Velikovcu 210 K). Za narodni kolek 55 K 30 h. Loterijske številke Gradec 10. septembra: 6, 90, 23, 84, 48. Dunaj 10. septembra: 79, 1, 43, 48, 77. Slovenci! Spominjajte se „Zgodovinskega društva!" 15. septembra 1904. SLOYfcBSfcl Š0SF0DAR. Sins 7. Proda si, Stampilje iz kavčuka, modele za prsd-tiskarije izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Maribora, gosposka ulica št. 15. 426 51—18 Nova sode od BO do 700 litrov prodaja sodarna Feliks Šchmidl v Mariboru. 636 7—3 Majhno posestvo se proda, nova hiša, dve lepi njivi, sadonosnik in vrt za zelenjavo, zelo pripravno za vsakega obrtmka. Franc Ojnik, sedlarski mojster v Ivanjševcih, p. Radgona. 641 3—3 Velika vila in mala hiša, obe z vrtom za zelenjavo in sadonosnikom, vodovod, stanovanja za penzijoniste, vila je tudi za gospodo (Herrscbaften), hiša pa za profesijoniate zelo sposobna, se proda. Več pove Anton Merčun, Maribor, Wein-hangasse. 647 8--3 Vinograd z vinicar^jo in prešo, lepa klet, lep sadonosnik z vsem pridelkom, okolu 4 orale, niti pol ure od Maribora, se po ceni proda. Vpraša se v Mariboru TegetthofTova cesta štev. 71, na dvorišču. «56 2-2 Lepa hiša se proda, četrt ure i* mesta, 2 orala zemlje, 7 sob in grajzlarija. Voda pri hiši. Več se izve Fraustaudner-strassse 200, Maribor. 662 3—1 Novozidana hiša na vogalu, s 5 sobami, 3 kuhinje, klet pod celo hišo, studenec, perilnica, je za 4800 gld. na prodaj v Studencih pri Mariboru štev. 185. Izplačati je 1000 gld. 674 3—1 Orgljarska služba se v Vitanju takoj odda. Prošnje in spričevala na cerkv. predstojništvo v Vitanju. 667 2-1 Služba organista se odda takoj pri Veliki Nedelji. 673 2—1 V najem se išče. Gostilna« dobroidoča, z vsem potrebnim opremljena, blizu cerkve in ako mogoče v kakem uradniškem okraju, išče se do 1. novembra v najem. Naslov: Jožefa Walner, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 663 3—1 Proste službe, Ci»e»lar, samostojen in dobro izučen, se išče za eno občino, v koji j a mnogo dela in nobenega izučenega črevljarja. Kje, pove upravništvo. 590 6—6 Veliko posestvo z lepimi travniki in rodovitnimi njivami, z lepim sadonosnikom ter z mesarijo, krčmo in trgovino, ležeče ob lepi cesti blizu Sv. Lenerta v , Slov. gor. se proda. Naslov v uprav. „SI. , Gospod." 661 3-1 j Koleselj, nov, lep, polkrit, s sedežom ; za kočijaža, za eno- in dvovprego, se po ) ceni proda. Jnrij Stern, kovaški mojster , v Mariboru, Fabriksgassc 20. 664 8-1 j Malo posestvo, obstoječe iz sado- ■ nosnika, travnika, njiv in vinograda, po-slopje v dobrem stanu, vsega štiri orale, i hšt. 22, občina Malna, se proda. Več se j izve pri Francu Breznik pri Sv. Lenartu j v Slov. gor. 668 1—1 ! Lepo posestvo se proda, hiša s 4 sobami, pod celo hišo klet, gospodarsko poslopje in preša, lepe brajde, 2 in pol orala travnikov, 9 oralov lesa, 1 oral vi nograda, poleg lep sadonosnik, domači mlin, hiša za vsako obrt, blizu Maribora in kolodvora ter cerkve ob koroški cesti. Našlo? pove upravništvo. 660 4 1 Lepo posestvo, hiša s 2 sobama, zidani in obokani hlevi za konje in krave, škedenj in kolamica, velik sadonosnik s košenino, veliki vinske brajde, velik vrt, velik okol za svinje, velika njiva, 1 uro od Maribora, 10 m od cerkve, na lepem prostoru, se proda. Naslov pove upravništvo. 672. 4—1 Viničar, vesten in z dobrimi spričevali s 3 delavskimi močmi se takoj sprejme. Dobro je, če so izurjeni v sadenju ame-rikanskih trt. Imajo prosto stanovanje, drva, njiv z» & ljudi preživeti in pa 80 gl, na leto. — Jurij Pevec, gostilničar in pek na Ljubnem. 654 2—2 Deček, čvrst, pošten, zmožen slovenščine in nemščine, bi se rad priučil rokodelstva, kjer bi imel celo oskrbovanje. Ponudbe na uredništvo. 670 3—1 Hazno. Dijake sprejme vdova na posebno sobo, Augasse št. 5, vrata 18, II. nadstropje. 628 4—4 2 dijaka se sprejmeta na stanovanje. Kjer se jima tudi pri učenju pomaga. I. Weixl, nadučiteljeva soproga. Zofijni trg št. 8, II. nadstr 632 3—3 Dijaki se sprejmejo na hrano in stano vanje v bližini vseh šol. Lepa, zračna soba, dobra domača hrana ter ostro nadzorovanje. Naslov pri upravništvu. 647 8—3 Dijaki se sprejmejo v vse oskrblje-vanje. Naslov pove upravništvo. 655 2—2 Sode, polovnjake in večje do 60 veder, prodaja Jožef Hvaleč, sodarski mojster v Mariboru, Reiserstrasse 8. 671 2—1 Otvoritev gostilne I Na desnem kraiu dupliškega broda sem odprl lepo narodno gostilno, kjer bom točil dobro domače vino iz lepih Slovenskih goric in izvrstno pivo pa tudi vsakovrstna jedila. Slovenci in Slovenke, svoji k svojim! — Anton Pezdiček (Mahar), gostilničar v Dogošah. 652 2—g Lovski pes, 666 2—1 rujavo-sive barve, lisast, se je pri Racah ¿BfljgT* Izgubil. """^HNE Sliši na ime ,Jok.' Tistemu, kateri ga nazaj pripelje, se povrnejo stroški in še dobi primerno nagrado v pisarni dr. Glaser-ja, odvetnika v Mariboru. É?¿ ¿S&ži^-iSiči, Í > i síSbi >: (za-se vezane) Cena: v se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — platno vezano K 1*50, s pošto vred H t-«O. Ta knjižica Be posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam. ' rf-i... i . rifcSi > Prodaja barv, lakov in firnisa v Mariboru, Tegetthoffove ul. 33. priporoča za poletje 1904 barve za beljenje, katerih ne obledi ne voda ne solnce, slikanje v vseh barvah, kakor tudi vsakovrstne zemeljske in kovinske barve, najfinejše ribane oljnate barve, lake, fi mise, emalj barve, Bernstein-oljnati 1 a k za tla, olje za prah, olje za stroje, karbolinej, žgano smolo (ter), mavec, cement, apno, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete. Prodam 2000 kom. starih vzoroev za, slikanj o stan (Wandpatronen), komad po 5 kr. 541 6—6 Franc Kolar, slikarski in pleskarski mojster. Organista in cerkovnika služba se odda pri župnl cerkvi sv. Mlhela pri ¿oitanja s 1. novembrom t. 1. Prošnjiki morajo biti izurjeni Ceciljanci, zmožni osnovati in voditi moški in mešani pevski zbor. Oženjeni in tenoristi imajo prednost. Dohodki od 1400—1600 kron, prosto stanovanje, štiri sobe, vrt, gospodarsko poslopje in zemljišče, da se lahko redi krava in tri svinje. Organist mora imeti stalnega, dobro izurjenega doraslega mežnarja. Od obeh se zahteva trezno, vzgledno kršč. vedenje in točnost v službi. 658 8—2 Za cerkv. predstojn. župce cerkve sv. Mi hela pri Šoštanju, dne 1. septembra 1904. Iv. Govbdié, župnik; Iv. Zapan, Jan. Koren, cerkv. ključarja. Naznanilo. Podpisani sodni komisar v zapuščinski zadevi po dne 14. avgusta t. 1. v Prihovi umrlem župniku gospodu Valentinu Tamše naznanja s tem, da se bodo zapustnikove premičnine kot nekoliko vina hišna oprava, žito, vozovi, živina itd. potem poljski pridelki in vinska trgatev dne SI. septembra 1904 slučajno tudi bodočega dne v Prihovi prodajale potom javne dražbe proti takojšnemu plačilu izkupila in precejšni odstranitvi zdražbenih predmetov. Konjice, dne 8. septem. 1904. Vilibald Svoboda, 660 1—1 c. kr. notar kot sodn. komisar. Kmetijsko društvo v Leskovcu ima dne 25 septembra v društvenih prostorih svoj obtni sbor 665 1 1 s sledečim vzporedom: 1. Pregled društvenega premoženj«. — 2. Volitev načelnika in izžrebanih odbornikov, — 8. Preosnovitev društvenih pravil. — 4. Nasveti. — Začetek točno ob 9 nri dopoldne. V slučaju, da bi se ob 9. uri ne zbralo zadosti udov, je ob pol 10. sklepčno vsako število. ZNa6elnik:. Za sloveuske mladeniče in mladenke! ¡HI V sedanjem mledeniikem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige Črtice iz slovenske zgodovine. 1. Stari Slovani. En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin. Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpoilje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. ———— Dobi se ———— v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. ul. št. 5. Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 r . K ebilim naročilom se priporoča Tiskarna »v. Cirilu v Mariboru, CD CO CD >N CO O) Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom Karol „pri solno«4® št 10 Maribor Hforsche „pri solncu" Maribor Herrengasse Nr. 10 katera priporoča slavil, občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moške ali ženske obleke v veli« in leoi izberi, po izredno najnižji ceni. Sukno (stof) m eelo moško obleko (snknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 0.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake 9 vrste suknenega blaga. Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 230, 3.— in naprej do najfinejše vrele v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —65, —.80, —90, 1.—, 1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr te. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, «radlna za postel.e, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči. co i—» ■ ■ CO N< CD CO ca S* ■ Največja In naj cenej da domača slovenska eksportna tvrdka ar, zlatnine in srebrnine. Priznano dobro blago! s ■m Žepna are «o pravega j | ivloarakega Izdelka. 451 14—7 H. Suttner urar v Kranju (Krainburg). Zal&gatelj družbe e. kr. državnih uradnikov «a Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in »a-tančno idočih pravih Švicarskih nr, zlatnine in srebrnine. — Mal dobiček, veliko spečevapje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ■ = •• Opomba: Da je moje blago zares lino in 1 ure zanraljlve Idače, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, nai 1 se zaupno obrne na mojo tvrdko. Slovenska tvrdka 1 Alojzij Horvat kamnoseški mojster * * H v Račjem pri Mariboru — priporoča — 88 12—9 nagrobne spomenike ZZUZZZZZZ Ysem vinogradnikom! Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad ve6 tisoč na suho cepljenih trt "SfrCD različnih, odbrih vrst,,na Ripario portalia,-Rnpestris montikolo in Solonis.' Cepljene na laški rilček, Žlahtnino, Šipon rameni, Burgunder beli, Zelenčič itd. Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je za 1000 komadov 160 kron. ~3M Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. Dobi se pri meni tudi rumeni Muškat, cena je bolj visoka. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. Dragi vinogradniki, naročite si hitro te trte, sicer se odpošljejo v druge kraje! — Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor se ne odgovarja. Oglasiti se mora vsaj do konca januarja prihodnjega leta pismeno ali ustmeno pri Filipu Mulec, trtnarjn pri Sv. Trojici v Slov. gor. Za trgovce t Najlepši prostor za trgovino y Celju, štacuna v hisi „Posojilnice" na oglu rotovške in graške ulice, v katerih se ves promet v Celju koncentruje, se oddaje v najem s 1. novembrom t. 1. Natančueji pogoji se izvedo pri ravnateljstvu „Posojilnice" v Celju. 661 2-2 razne velikosti po najnižjih cenah. krvi. Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstiahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trgauju po udih, izpadanju las, iSijss, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. * navodilom vporabe. Stari konjak p"«10™6* Ff^no rekon- * valescentmm, bolnim na že-»tekleniea 1-50 gld. — Pri naročitri 4 steklen. lodcu in oslabelim g pošiljate v frankira. Heviedlkt IVeril, posest graščine Goli« pri Konjicak, Sp. Štal V zalogi pri AL Quandest, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu ____________________ pri Martinu Suster. ________ 526 52—48 darujte za družbo Sv. Cirila in Metoda! tlllMIl l-H-ll I III I II I 11 I I Zdravje je največje bogastvo! j SV. Te glssovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • • Oaobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-vijovaak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospe-šujejo in zboljši^ejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Leč\jo vse bolezni na fetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Hleatna lekarna, Zagreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Martov trg št. 68, poleg cerkvs st. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 duoat (12 ateklenlo) 4 K. 4 dnoate (48 ateklenlo) 14 60 H. 2 duoata {24 ateklenlo) 8 K. 6 duoatov (60 steklen.) 17'— H. 3 dnoate (36 ateklenlo) 11 H. { Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato na vajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kiaur, kr. nad-logar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljik itd. Ustanovljena 1, 1360. "^Ml Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg t$t. 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 10-6 ||| Zdravje je največje bogastvo! || Tsdajatalj in založnik kat tisk. draitro. Odfovorni urednik: FsrHs Lssktvar. Tisk tj«h»ni« iv, Cirila.