Alojzij Košmerlj: Dragi Marijini otroci! Tole sem bral o pobožnem duhorniku Henriku Suzo: Na potovauju je bil. Pot ga je peljala preko moč-viruih tal. Zelo je moral paziti, da ni stopil v blato. Pa inu pride sredi pota uasproti uboga, skromna žena. Ileurik Suzo se ji umakne. Suho stezo prepusti njej, sam pa siopi v lužo. Ko je šla uboga žena mimo ujega, se ji je še globoko priklonil. Žena je bila od začu-denja vsa iz sebe. i-Precastiti gospod,« je rekla, ?kako da ste se mi umaknili? Vi ste svet in pobožen duhov-nik, jaz pa sem neznana, uboga žena.& Blaženi Hen-rik Suzo ji je takole lepo odgovoril: sDobra žena! Ko ste Šli mimo, sem si mislil: Glej, sestra ljube božje Matere gre mimo mene. Umaknil sem se in vas spošt-ljivo pozdravil.« V srcu dobrega Henrika Suzo je pac gorela Iju-bezen do božje Matere Marije, da je radi nje tudi pre-prosto ženo častil. Marijo je nosil v svojem srcu. \edno je mislil na njo, vedno mu je bila Marija pred očmi. Pa mu je bilo po Marijini podobi vse živijenje razsvetljeno in posvečeuo. Po Marijini ljubezni so mu bile vse žrtve lahke in sladke. Kako je z Marijino Ljubezuijo t naših srcih? Marijine oiroke vas klice naš »Angelček^-. Ali ste to v resnici? Ljubite Marijo? Molite k njej vsak dan? Nosite Marijino podobo v svojih dušah? Ne niorera si M 129 J misliti dobrega, vernega krisfjana, ki bi Marije ne Ijubil in ne Častil. Ne morem si predstavljafi dobrega otroka, ki bi ljubezen do Marije ne gorela v njegovi dusi. Otroci! Majnik je tu. Marijin mesec. Cvetje naših trat in gredic bo ta mesec cvetelo za Marijin oltar. Lučke bodo gorele pred Marijino bodobo. šmarnična pobožnost se bo vršila v naših cerkvah. Ta mesec bomo obnovili svojo Ijubezen in poboŽnost do Marije. Saj bi nekaj manjkalo naši pobožnosti, če bi Marijo pozabljali. In nepopolue bi bile nase molitve, Če bi v njih Marije ne Častili. J V dnevnem redu uašega duhovnega ¦ življenja mora biii vsakdanja, iskrena pobožnost do Marije. Sveta Terezija Deteta Jezuea je ljubila Marijo že od svojib najnežnejšili let. Doma so imeli lep kip pre-čiste Device. Pred tem kiponv so opravljali v druiini svoje vsakdanje mblitve. Tu sein sta prisla oče in mati po tolažbo, kadar jima je bilo v življenju težko. V majniku je bilo Terez.iki v najve&je Teselje, da je prinašala cvetja na ta domaci oltar. Če je le mogla, je tudi svečke prižigala v čast nebeški Matcri. Zgoclilo se je, da je Tereziki urarla sktbna mati. Dobra Devica je tolažila in krepčala malo sirotico, da je ai žalost strla. Terezika je budo zbolela. Zdravuiki so obupali nad n.ienim ozdravljenjem. Pa je v najhujŠi sili Ma-rija pomagala. Njen kip je oživel, dobra nebeska Maii se je Tereziki ljubeznivo nasmehnila, Terezika je ozdravela. Ko se je Terezika prippavljala na prvo sveto obhajiio, je neštetokrat klečala pred Marijijio podobo. Prosila je nebeško Mater, naj ona okrasi njeno malo srce za Jezusov prihod. Na dan prvega svetega obhajila je doživela Terezika tudi to veliko srečo. da je smela v imeuu vseh prvoobhajancev naprej moliii posvetilno molitev Mariji. Zemske matere ni več imela, pa je s toliko večjo Ijubeznijo govorila: O Gospa moja, o Mati moja, Tebi se vso darujem... Tako go-reče je Terezika ljubila Marijo, da b.i bila rada vse ljudi s to ljubeznijo ogrela. Rekla je: >Kako rada bi bila duhovnik! Po svetu bi hodila, pa bi pridigala o 1*30 dobri božji Materi.« Pri Mariji se je Terezika učila ponižnosti in skromuosti in tiste otroške ljubezni