AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 162
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 13, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Predsednik Roosevelt je dregni! v sršenovo gnezdo z imenovanjem federalnega sodnika
Washington, D. C. — Stara navada je bila, da se je predsednik Zed. držav oziral na priporočila senatorjev in kongresni-kov, kadar je nameraval imenovati kako osebo v ta ali oni urad. Tako se je prikupil politikarjem in lep mir je vladal v hiši. Zdaj Je pa Roosevelt kar naenkrat prezrl te politične prosjake in imenoval za federalnega sodnika za texaski okraj James V. Allreda iz Texasa.
Med senatorji radi te predsednikove odredbe kar vre in priča-ku^e se, da bo naletel Roosevelt Prihodnjem zasedanju konusa na temne obraze in veliko opozicijo. Predsedniku je bilo Priporočenih več kandidatov za
ta sodnijski urad, toda Roosevelt se ni oziral na nikogar, in je sodnika izbral po svoji volji in na veliko začudenje vseh politikar-jev.
Prav tako opozicijo bo dobil Roosevelt radi imenovanja Wil-liama S. Boyla za državnega; pravnika za Nevado in za imeno- j vanje Floyd Robertsa za federalnega sodnika za Virginijo. Vsa ta imenovanja mora potrditi senat in ker imajo senatorji iz do-tičnih držav druge svoje varovance, ki jih je Roosevelt enostavno prezrl, bo ropotalo v senatu ob prvem zasedanju v januarju. Roosevelt pa gre svojo pot naprej, pa naj bo že kakor hoče.
v	™ie J*W"na delu, da se plače delavcem v
preminul mlad mož, star 42 let, ^kMi illdllSfriji 116 MO D^VeC ZKllŽale.
ki je sel skozi življenje kot ma-	.	t
lokateri v laku, letijo Umri je Narekovati namerava minimalno mezdo
namreč John Kraje (Kraige), iz1 znane Krajčeve družine, katerega mati je znana v naselbini za delo pri društvih in pri cerkvenih prireditvah. John je dospel v Ameriko z materjo, ko je bil star 10 let. Istočasno je prišla njegova sestra, sedaj Mary Gač-nik. Rodil se je v vasi Lipovec
nekatere jeklarske tovarne napovedale znižanje mezde, se je zganila vladna administracija, ki namerava posredovati v tolike, da se vzpostavi minimalna mezda, preko katere jeklarska št. 13, p. d. pri Drešerjevih. Po ftrfja ne more iti. Izvrše-
očetu je postal ameriški držav- If"1 df &VSkl taJnik' Charles Ijan. Pet let je bil priden mini- McLaughlm Je včeraj naznanil,
Washington, D. C. — Ker so navale zadevo in eventuelnosti
fredsednik Roosevelt še vedno drži zase, fe bo kandidat za tretji termin. Politikarji Mislijo, da se bo izjavil v enem letu
Washington, D. C. — Obisk Predsednika Roosevelta na zapad dal povod govoricam v političnih krogih, da ima ta predsednikov pohod med narod v ozadju tretji termin za predsednika 2ed. držav, vendar pa prevladu-Je mnenje, da bo pretekloi še naj-1Tlanj eno leto, predno bo Roose-velt namignil, če bi sprejel kan-^daturo ali--ne.
neka" PredSednika Zed- držav Je
hod^ P°Se|)ne&a' da napravi ob-razen kadar dela vsi Panj0 Za izvolitev in ravno
ta d tega Je ta k°rak Roosevel" i P°vod novim govoricam o
Jem Rooseveltovem terminu.
ge Jkor pa poznajo predsednika,
najbrže ne bo izjavil prav do
ške 6 konvencije demjokrat-v, e franke, ki izbira predsedni-' e8'a kandidata in ki se bo vr-Slla leta 1940.
«bi se pa Roosevelt izjavil že v da absolutno ne namera-a kandidirati za predsednika ^etji termin, bi to povzročilo sil-gnečo kandidatov že sedaj, ž1Sciplina v stranki bi bila poga-' fia in kontrola administracije hiši bi bila uničena, v tem stoletju je bilo že tri-at resno govorjeno o tretjem v minu raznih predsednikov.
a 1904 je izjavil predsednik ^neodore Roosevelt, ki je bil iz-Jen za 4 letni termin, potem, 0 Je končal kot podpredsednik ^min Predsednika McKinleya, bo ponovno kandidiral. Če te' . to Pomenilo njegov tretji te^min> čeprav ni bil termin, ka-Je nastopil kot podpred-, javi]lk' popolen- Theodore je iz-tj.aH.' da bi se pregrešil zoper tret--C1Je Ustave> če bi kandidiral
I v A TT/\Mll A ni A •• A m -	- . n A
da ne bo kandidiral. Toda še vedno se trdi, da bi bil sprejel tudi tretji termin, če bi se mu ga bilo ponudilo.
Zdaj se splošno ugiblje, če bo Roosevelt sprejel tretji termin, ako se mu ga ponudi, ali če bo hotel postati kandidat. Po ustavi ima polno pravico za to.
Vlada je obljubila posojilo, da se obdrži cena pšenici na višini
Washing ton, D. C. — Pridelek pšenice za leto 1938 se raču-no z gotovostjo na 967,412,000 bušljev. To bo drugi največji pridelek pšenice na rekordu. Vladna administracija je dala besedo, da je zdaj posojilo gotovo, da se tako zasigura cena pšenici na višini. Vladno posojilo farmarjem na račun letine pšenice, omogoči farmarjem, da drže pšenico doma, dokler niso cene ugodne. Po sedanjih cenah pšenice bo znašalo vladno posojilo 59 do 85 centov na bušelj. Posojilo bodo dobili farmarji, ki sodelujejo z letošnjim vladnim farmarskim programom. Posojilo se bo dalo na pšenico, ki se bo nahajala v trgovskih skladiščih ali priznanih žitnicah na farmah.
Govorilo se je pa, da se
® Pozneje kesal, ker je prezgo-
3 zinil o "kršitvi ustave." i2jav°i?drow Wilson se ni nikdar Za tr '	sPreJel nominacijo
kaj • Vrtnin ali ne, toda ne-je' ^eSovih ožjih prijateljev se ttudn trud'l°> da bi se mu po-ništvn Se	termin predsed-
je biiC\vP°Zneje Se ^ 8'0V0ril0' da Se Wllson zelo razočaran, ker
^huT ni ponudil° tretjega ter-
k0[ alVln Goolidge je ravno tako . Podpredsednik končal ter-bll predsednika Hardinga in eni V>Zneje izvoljen kot polnomo-
^čelon at leta 1924" Ko se je novn« a.gltirati za njegovo po-
C^d8eTo°HteV leta 1928' jG
b AU mesecev prej izjavil,
Na obisku v Madisonu
Mrs. Anton šajn iz James-towna, Pa., dolgoletna prijateljica družine Frank Leskovic na Hubbard Rd., Madison, O. se nahaja na obisku pri omenjeni družini. Na obisku so tudi sorodniki Mr. in Mrs. Rudy Jerina ter dva sinčka izi Claridge, Pa. Se jim prav zelo dopade na slovenski farmi, v prijazni naselbini na Hubbard Rd.
Sestanek delegatov KSKJ
Anton Klančar, tajnik in delegat od društva št. 226 KSKJ vabi vse delegate in delegatinje iz Clevelanda na sestanek, ki se vrši v četrtek 14. julija ob osmih zvečer na 16921 St. Clair Ave.
Pozdravi iz Gowanda, N. Y.
Mrs. ,Frances Medved pošilja lepe pozdrave vsem prijateljem in znancem iz prijazne Gowan-de, N. Y., kjer se nahaja na kratkem oddihu. Mrs. Medved piše, da imajo Slovenci tam jako lepa domovja in zlasti vrtove.
stran p^i sv. Vidu. Šele 14 let je bil star, ko je šel delat v tovarno. Ko je bil pa star 18 let, je šel k ameriški mornarici z sosedovim Kramaršičevim. Tri leta je služil v mornarici.
Ko se je vrnil od vojakov, je ostal doma samo 9 mesecev, nakar je bil poklican nazaj v svetovno vojno, kjer je postal kmalu korporal. V svetovni vojni je služil v Evropi in drugod. Ko se je vrnil nazaj, je dobil službo pismonoše, katero je opravljal; 12 let in sicer v newburskem okolišu. Zadnja dva meseca je bolehal, nakar je dokončal svoj življenski tek.
Oče mu je umrl pred 19 leti. Tukaj zapušča soprogo Ano, rojeno Cyrus in sina Roberta, ki je star 7 let, mater Mary Kraje, dva brata, Louisa in Edwarda, dve sestri, Marijo Gačnik, in Jennie Polk. Zapušča tu in v stari domovini več tet, stricev ter veliko drugih sorodnikov; ena tet je Mrs. Mary Darovec.
Družina ranjkega se je pred kratkim preselila iz Norwood Rd. na 1220 E. 74th St. Rajni je bli član Makabejcev št. 1288 in Ameriške legije. Pogreb se bo vršil v petek iz hiše žalosti, 1220 E. 74th St. Pogreb vodi pogrebni zavod A. Grdina in sinovi v cerkev sv. Vida. čas pogreba bo naznanjen pozneje. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostali Krajčevi družini pa izrekamo naše globoko sožalje.
--o—-
Davey v Collinwoodu
Danes zvečer se vrši velik ljudski shod, katerega sklicuje odbor za ponovno izvolitev sedanjega governerja Martin L. Da-veya. Shod se vrši v Collinwood višji šoli na St. Clair Ave. in 152. cesta, začetek ob osmih zvečer. Na programu bo tudi več drugih govornikov. Igrala bo Ohio State Highway godba. Shodu bo predsedoval naš rojak, državni inženir Louis Drašler. Slovenci ste vabljeni, da se tega shoda udeležite v velikem številu, da boste slišali platformo governerja Daveya. Taki politični shodi so važni za vse državljane. Stane vas nič, pa imate priliko, da slišite kandidate za razne urade.
-o-
da se bo topogledno vršilo javno zaslišanje na 25. julija. Vlada je stopila v akcijo par tednov zatem, ko je jeklarska industri-
pred javnim zaslišanjem.
Danes je povprečna delavčeva mezda v jeklarski industriji 62 in pol centa na uro. Ta višina, mislijo, bo postavljena kot minimalna mezda. Jeklarsko podjetje, ki bi plačevalo delavcem pod to lestvico, ne bi moglo dobiti naročila od vlade.
Ko je bila sprejeta Walsh-Healey postava, ki določa 40 urno delo v jeklarski industriji, so nekatere jeklarske industrije iz-

ja naznanila znižanje plač delav- j javile, da ne bodo reflektirale na
cem. Deset zastopnikov jeklarske industrije in predsednik unije jeklarskih delavcev, Philip Murray, s0 bili obveščeni, da se udeležijo neuradnega zaslišanja na 20. julija, kjer se bo obrav-
vladna naročila, samo da jim ne bo treba iti na 40 urni delovnik. Toda kmalu potem so se sprijaznili s postavo, ker bi bili jeklarski industrijci sicer preveč udarjani.
Okrog sveta!


Pet drznih ameriških zrakoplovcev, ki so se dvignili v nedeljo večer z letalom iz newyorskega zrakoplovnega p r i s tana,
da polete okrog sveta, so danes, v sredo nekako na pol poti. Včeraj zvečer ob 5:37 so odleteli iz Omska, Sibirija, da polete proti Jakutsku, ki bo njih zadnja postaja, predno se dvignejo preko Beringovega morja v Fairbanks, Alaska. Omsk je oddaljen 6,696 milj od New Yorka in nekako pol poti vsega poleta, ki bo znašal 14,709 milj.
Anglija je kratkosnalo odrekla ugoditi Mussolinijevi zahtevi za fakojsno sprejetje obojestranske pogodbe
Resno gibanje, da se odstavi predsednika avtomobilske unije
j
Zadušnica
V	petek se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca ob sedmih sv. maša za pok. Anton Peskar v spomin 5. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Sinko je!
Družini Mr. in Mrs. Edward Champa, 6127 St. Clair Ave. so prinesle včeraj vile rojenice krepkega sinčka, 8 ft. in pol težkega. Mati in dete se dobro počutita. Naše čestitke!
Zadušnica
V	petek 15. julija se bo brala ob osmih v cerkvi sv. Vida maša za pok. Joseph B. Zaviršek. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
London. — Ko je laški dikta-, narodna tor Mussolini zahteval, da gre pogodba med Italijo in Anglijo takoj v efekt, je angleška vlada to na kratko odrekla. Anglija pravi, da pogodba ne bo šla prej v veljavo, dokler niso izpolnjene vse focke pogodbe, med temi tudi ene, ki zahtevajo, da Italija odpokliče svoje prostovoljnee prej iz Španije, predno more postati ta pogodba polnomočna. Anglija zahteva, da obe španski armadi, to je nacionalistična in lojalistična, izročita dnevno po 2,000 tujezemskih vojakov v taborišče, ki ga bo postavila m$d-
komisija za odpoklic prostovoljcev iz Španije, španski poslanik socialistične vlade je povedal angleški vladi, da se nameravata general Franco in diktator Mussolini izogniti zahtevi za odpoklic prostovoljcev na ta način, da se bo poslalo do-mev v Italijo kakih 10,000 prostovoljcev, ki so pa največ bo-lehni in nezmožni za boj. Ostale laške vojake pa bi se pridržalo v španski tujinski legiji kot prostovoljce, častniki laškega generalnega štaba naj bi pa ostali v Španiji, oblečeni v civilno obleko.
Washington, D. C. — štirje izločeni uradniki avtomobilske
unije so danes obdolžili predsed-	_ _____
nika avtomobilske unije, Homer vil, da bo vodil topogledno zašli
Relif je odobren
Columbus, O. — Goverenr Davey je včeraj podpisal postavo, ki določa $12,000,000 za relifni program do konca tega leta. Ta relifni program med drugim tudi dovoljuje oblastem posameznih mest in okrajev, (Ta izdajo bonde na določene bodoče dohodke, kot na davke, permite za pivo in likerje itd. Ves relif v državi bo nadzoroval nov direktor,' ki ga bo governer še imenoval in katerega mesečna plača bo znašala $400.00. Ta direktor bo nadzoroval mesta in okraje, da bodo pravilno rabili denar, ki je namenjen za relif, da ne bo zašel v kake stranske kanale. -o-
iong'resnik Sweeney bo posvetil v poslovanje lokalne WPA *
Vedno več se sliši pritožb glede nerednosti pri lokalni administraciji WPA. Vojni veterani so se pritožili kongresniku, da se daje boljša dela pri WPA ljudem, ki niso niti državljani te dežele. Mr. Sweeney se je izja-
Angtija naročuje vojne Kitajska ponuja Zed. drža-ttS	! vam srebro naprodaj
je naročila v Kanadi silne množine vojnega materiala in organiziralo se je mnogo to varen, ki bodo izdelovale orožje in munici-jo za angleško vlado. John Inglis Co. v Toronto je že dobila naročilo za 12,000 strojnih pušk, izdelka Bern. Pričakuje se tudi velika naročila za aeroplane, katere namerava Anglija kupiti v Kanadi in Zed. državah. Iz Anglije so dospeli v Kanado vladni izvedenci, ki bodo pregledali, v koliko zmore Kanada izdelati vojnih potrebščin.
V domovino in sem
Zadnji teden je odpotoval John Smuk s parnikom lie de France v staro domovino, k svoji družini v Gradac, Jugoslavija. Pred odhodom lepo pozdravlja vse prijatelje in znance. Danes se pa vkrcajo na parnik Nor-mandie Mrs. Jennie Zadnik s hčerkama Elsie in Olgo. Potujejo k svojcem v Divačo, Italija. Ravno tje potuje tudi Frederick Stanich. K svojem stricu pa je dospel Janko Badovinac iz Dra-goševcev, Jugoslavija. Vsem tem je preskrbela vse potrebno za potovanje potniška tvrdka August Kollander. Sweeney odpre kampanjo
Washington, D. C. — V petek poteče pogodha, po kateri so Zed. države kupovale srebrq od Kitajske. Vladni zastopniki Kitajske bodo skušali ta teden napraviti novo pogodbo z Zed. državami glede tega. Vlada v Washing-tonu je že namignila, da je pripravljena še nadalje kupovati srebro od Kitaja. Zed. države so od maja 1936 kupile od Kitajcev 300,000,000 unč te bele kovine. Za prodano srebro kupujejo Kitajci-' v naši deželi zlato, s katerim plačujejo svoje nakupe. Zed. države kupujejo srebro po 43 centov unčo. Kitajci he zahtevajo nobene gotove cene za svoje srebrio, ampak vzamejo, kakor jim naša vlada plača.
---—o--
Poroka Zogove sestre
Cairo, Egipt. — Egiptovski kralj Farouk, je dal dovoljenje svojemu bratrancu, da sme vzeti za ženo princezo Myzejen, sestro albanskega kralja Zoga. Nevesta je stara 29 let. Prošlo leto je bila s svojimi tremi sestrami v Ameriki.
-o-
Plavže prižigajo
Republic Steel Corp. iz
Youngstowna je prižgala včeraj Prihodnjo soboto odpre Mar- dva plavž:a. g tem jih je prižga_
tin L. Sweney, kongresnik iz 20. okraja, svojo politično kampanjo za zopetno izvolitev. Kampanja se odpre na njegovi farmi v Dover Village. Mr. Sweeney je povabil na "odpr-tijo" vse kandidate za državne in okrajne urade.
nih,. devet izmed 24 v tem okraju.
-O-r—
Pogreb Primera
Pogreb umrlega John Primera se vrši jutri zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in sv. Pavla pokopališče.
Martina, sabotaže ter so pozvali John L. Lewisa, predsednika organizacije CIO, da se takoj skliče konvencija, ki naj vrže Martina iz urada.
Izbačnjeni uradniki so pripovedovali Lewisu, da je 80 do 90 odstotkov unijskih delavcev pri avtni uniji zoper korak Martina, ki je te uradnike vrgel iz unije. Obtožili so predsednika unije, da jih je neopravičeno obdolžil komunističnega delovanja v uniji. Lewis se ni še izjavil, kaj bo ukrenil v tej kočljivi zadevi. Koncem tedna se poda Lewis v Detroit, kjer bo govoril s predsedniki lokalnih podružnic unije. ■--o-
Komunistični kandidati
Gus Hali iz Toledo, O. bo kandidiral za governerja države Ohio na komunistični listi. Hali je bil voditelj štrajka v Youngs-townu lani. Drugi komunistični kandidati so: za podgovernerja Oscar Rucker, za blagajnika Herbert Goldfrank, za avditor-ja Max Weiss, za državno tajnico Helen Allison, Yetta Land za državnega pravdnika, Robert Gunkel in Paul Bonus za kon-gresnika.
Ogled pekarije
V četrtek popoldne ne bo pouka v angleščini v SDD, katerega vodi Mrs. Terbižan, ker bodo šli učenci in učenke na ogled pekarije Fisher Bros. na 2323 Lakeside Ave. Vabljeni ste vsi, ki se za to zanimate, da pridete. Je zelo zanimivo. Vzemite St. Clair ulično do 23. ceste in potem hodite do Lakeside Ave. Bodite na piestu do 1:45, ker točno ob dveh bomo šli v peka-rijo.
Cene jekla
Potem ko so ameriške jeklarske družbe znižale cene jeklu, so jim sledile tudi jeklarske družbe v Angliji. Jeklarska industrija v Angliji je 42 odstotkov normalnosti zaposlena, dočim posluje ameriška jeklarska industrija 35 odstotkov normalnosti.
Pozdravi iz Minnesote
Iz hladne Minnesote, Eveletha, pošiljajo pozdrave svojim prijateljem in znancem: Mr. in Mrs. Anton Lužar, Mr. in Mrs. Joseph Paik in Frances Nemgai*. Malo smo jim nevošljivi, malo pa ne, da se imajo prav dobro tam gori na severu, medtem, ko se mi tukaj parimo julijske vročine.
šanje v četrtek zjutraj in ako bo našel pritožbe upravičene, se bo posvetoval z senatorjem Bulk-leyem in lokalnim direktorjem od WPA, W. H. Cameronom, nakar bo zadevo sporočil v Washington.
G1 avni tožitelj o nerednostih pri WPA je Frank Kane, bivši podjetnik in član Ameriške legije. Ta pravi, da ima na rokah več dokazov, da se zapostavlja pri WPA delih vojne veterane ki bi morali biti po postavi prvi upoštevani. Svetovali bi kongresniku, da pri preiskavi upošteva, da je vsak človek upravičen do kosa kruha, kadar je v potrebi.
-o-
Na farme
župan mesta Clevelanda se še vedno peča z idejo, da se preseli kolikor mogoče več družin, katerih družinski glavarji so brez dela, na farme, kjer bodo morali preživljati sami sebe in tako olajšati, mestu relifni položaj. Burton proučuje te dni listo re-lifarjev, da pronajde imena, kjer je več članov v družini, ki bi bili sposobni delati na farmah.
Napad na Cleveland
112. polk narodne garde ima manevre na vzhodni strani Clevelanda. Taborijo blizu Pepper Pike vasice ob Brainard Rd. Fungirati mislijo splošni napad na Cleveland. Dozdaj niso vojaki videli še drugega sovražnika kot komarje, ki jih je precej v tamkajšnjem grmičevju in katerih se vojaki vneto otepljejo. Clevelandu ne preti za enkrat nobena nevarnost od te strani.
Važna seja
V četrtek večer se vrši v Društvenem domu fia Recher Ave. redna seja demokratskega kluba iz Euclida. Začetek seje je ob osmih zvečer. Pridite vsi člani, da se pogovorimo nekoliko o volitvah. — Tajnik.
Važna seja
Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ imajo v četrtek 14. julija zelo važno sejo, začetek ob osmih zvečer. Navzočnost vseh članic je potrebna. — Predsednica.
Cene govedini rastejo
Včeraj je doseglo meso pita-nih volov $12. Tudi druga govedina je precej visoko v ceni. Te-letina se je dvignila za 50 centov. Prasetina se je dvignila za 25 centov.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1938
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _ _Published daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 162, Wed., July 13, 1938
Pravica zafMooneya
Sodnijski odsek poslanske zbornice kongresa je tekom zadnjega zasedanja istega priporočil poslanski zbornici, da se sprejme resolucijo, v kateri se naproša governer države Californije, da pomilosti, oziroma izpusti iz zaporov znanega Tom Mooneya. Predno je sodnijski odsek poslanske zbornice sprejel tozadevno resolucijo, je natančno preiskal ves položaj, zahteval sodnijske akte in druge dokumente, tako da je lahko mirne vesti nastopil pred ameriško javnost.
Kongresni odsek n; zaslišal samo prič, ki so bile ugodne za Mooneya, pač pa tudi priče, ki so nasprotne Mooneyu. Iz vse debate, argumentov in zasliševanj je končno kongresni sodnijski odsek dognal, da se Tom Mooneya po nedolžnem drži v ječi in da je samo trma governerja države Californije odgovorna za pridržanje Mooneya v zaporih. Governer ima polno pravico ob vsakem času izpustiti Mooneya iz zaporov.
Tekom zaslišanja pred kongresnim odborom je prišlo na dan, da celo nasprotniki Mooneya slednjemu ne morejo dokazati krivde. Kot znano je bil Tom Mooney obsojen na podlagi krivih priseg od strani raznih sovražnikov delavskega gibanja. Njegovi nasprotniki so tekom zasliševanje pred kongresnim odborom izjavili, da niso absolutno prepričani o krivdi Tom Mooneya, toda Mooney mora ostati v zaporih, ker je "nevaren delavski agitator!"
Težko .je to slišati in zapopasti v deželi, ki se imenuje dežela svobode. Še težje je pa razumeti ameriške državljane v državi Californiji. Odkar je bil Tom Mooney obsojen v smrt na vislice, a pozneje na prizadevanje predsednika Wil-sona pomiloščen v dosmrtno ječo, so imeli v Californiji že pet gpvernerjev. Vsak governer je dobil nešteto prošenj in resolucij, da oprosti Mooneya iz'zaporov. Toda noben governer se dosedaj ni oziral na te ljudske pozive, dasi so najslavnejši odvetniki Amerike, sodniki, senatorji in kongres-mani prosili za pomiloščenje Mooneya.
Mi ne vemo, kakšno je prepričanje državljanov v državi Californiji glede Mooney slučaja. Ampak pametno bi bilo, če bi v državi Californiji letos kandidiral za governerja kandidat, ki bi obljubil, da v slučaju izvolitve oprosti Tom Mooneya iz zaporov. V tem slučaju bi se dognalo, če californij-ski državljani želijo oprostitev Mooneya ali ne. Ljudski volji se mora V Ameriki končno sleherni podati, kajti kjer je večina, tam se vlada,
Dosedaj še noben kandidat ni imel poguma dovolj, da bi nastopil za Tom Mooneya. Čas je, da se ta stvar končno enkrat reši. Trmasti dosedanji governerji države Californije so se upirali vsem ljudskim pozivom, da, prezrli so celo apel predsednika Roosevelta in kongresa, da se Mooneya izpusti iz ječe.
Kot znano je bil Tom Mooney spoznan krivim, da je dne 22. julija, 1916, vrgel bombo v neko patriotično parado, in je bilo radi bombe deset oseb ubitih. Pričevanje tekom obravnave se je tako vjemalo, da porotniki končno niso mogli narediti ničesar druzega kot obsoditi' Mooneya v smrt. Predsednik Wilson je tedaj napel vse sile, da Mooney ni šel na vislice, pač pa so spremenili njegovo kazen v dosmrtni zapor.
Toda kmalu potem, ko je bil Mooney obsojen, so se začele oglašati razne priče, med katerimi so nekatere direktno izjavile, da so pričale po krivem, ker so bile podkupljene. Na dan je prišel državni pravdnik, ki je tožil Mooneya in ki je izjavil, da je bil napačno poučen in da če) bi Mooney bil danes zopet na zatožni klopi, da bi zahteval njegovo oprostitev. Izjavili so se bivši porotniki, ki so trdili, da so bili pod "mogočnim vplivom," ko so izrekali obsodbo nad Mooneyem. Da, oglasil se je sam sodnik, ki je prvotno sodil Mooneya, rekoč, da bi ga danes, kolikor je njemu znano, nikdar ne mogel obsoditi.
To so dejstva, katera je pronašel kongresni preiskovalni odsek in ki govorijo sama za sebe. Mooney mora dobiti na vsak način pravico, katero mu garantira ameriška ustava. Kaj zadržuje californijskega governerja, da ne izpusti iz zaporov Tom Mooneya, mi ne moremo drugače razlagati, kot da je governer pod pritiskom mogočnih denarnih elementov, ki se boje, ako pride Mooney iz zaporov, da bo govoril —• resnico.
Društvom Sv. Imena v naznanje
Kaj pravite!
Razne svetovno države zadnja leta izmenjavajo mladino, ki gre iz ene države v drugo, da se tam nekoliko seznani z razmerami. S tem skušajo ustvariti prijateljstvo med deželami, ko> bo prišla ta mladina na krmilo vladnih poslov. Samo iz Rusije se ne sliši, da bi svojo mladino kam poslali. Menda se rdeči "demokrat-je" boje, da bi njih mladina videla kak boljši paradiž kje drugje
in bi bilo potem doma kaj narobe.
♦ » »
Delegatje za konvencijo KSKJ se pa letos re$ postavijo s svojimi poverilnicami. Delegat s tako poverilnicd v roki res čuti, da ima važno nalogo pri jednoti, ko gre delat smernice za bodoča štiri leta. če imajo delegatje poverilnico, ki je nekaj posebnega, še bolj čutijo važnost svoje misije.
Cleveland (Newburg), O. — Dne 4. julija se je vršila seja glavnega odbora Zveze skupnih društev Naj sv. Imena. Seja se je vršila v Collinwoodu v šoli fare Marije Vnebovzete. Po končani sv. maši ob desetih, je odprl sejo gl. predsednik Jakob Resnik. Pozdravil je vse navzoče, čč. duhovščino in člane društev Sv. Imena raznih župnij. Povedal je, da se srečnega počuti, ki je član dr. Sv. Imena in čast mu je biti predsednik te Zveze skupnih društev Sv. Imena. Poebno še sedaj, ko vidi toliko mož in fantov pred seboj. Ker je bilo to prvo zborovanje pri fari Vnebovzeti, priporoča predsednik, naj bo namen vseh delovati za božjo čast.
Navzoč je bil ves gl. odbor ter msgr. Hribar ter Rev. Julij Slapšak. Collinwood je bil dobro zastopan. Veliko članov je bilo tudi iz fare sv. Kristine. Ravno tako od sv. Vida. Od sv. Lovrenca je bilo deset članov navzočih.
Na tej seji se je veliko dobrega in koristnega ukrenilo za korist te organizacije. Možje in fantje so bili vsi navdušeni za skupne seje in sicer na tak način, da bi se vsakikrat zborovalo v drugi fari. Sklenjeno je bilo, da se prihodnja seja vrši pri sv. Vidu in sicer 1. pondeljek v septembru. Sklenjeno je tudi bilo, da se vrši skupno obhajilo vseh mož in fantov iz vseh slovenskih župnij pri sv. Vidu drugo nedeljo v septembru.
Do tega časa pojdimo vsi. na delo, da bo v vsaki fari velik sprejem v društvo Sv. Imena in na dan skupnega obhajila pri sv. Vidu velika armada pravih vojakov Kristusovih, ki so pripravljeni iti v boj za krščanske pravice.
Nad vse lep in v srce segajoč govor je imel msgr. Hribar na navzoče članstvo. Poudarjal je, da duhovniki ne zmorejo vsega, ampak da je treba tudi mož in fantov in treba je lajikov, da pomagajo. Treba je, da gremo vsi v boj za Kristusa in njegove nauke. Borimo se vsi proti sovražnikom sv. vere. Treba je pred vsem zagovornikov in pravih katoliških mož.
Lep govor je napravil navzočim tudi Rev. Julij Slapšak, jedrnat in pomenljiv. Prav lepa hvala obema gospodoma.
Bilo je še več drugih govorov in nasvetov v korist te lepe in krščanske spodbude. Vidi se, da so imeli možje in fantje res dober namen in želijo v vseh ozirih navduševati še druge, da bi pristopili v te lepe vrste katoliških mož.
Sklenjeno je tudi bilo, da naj vsako društvo Sv. Imena izvoli po nekaj zastopnikov in jih pošlje na prihodnji sestanek, ki se vrši pri sv. Vidu. Zbornica je glasovala za mladinska in starejša društva. Da vsak razume, ta organizacija je za to ustanovljena, da bomo vsi zastopani in vsi člani velike družbe Kristusove. Zato ste prošeni, dragi rojaki, pristopajte v vrste društev Sv. Imena v svojih župnijah. Če še kje ne obstoji, ustanovite si tako društvo, ki je danes bolj potrebno kot kaj drugega. Ni nam treba daleč iti in že vidimo, kaj se vse godi: krivica da vpije do neba. Pa nič pravice, .same laži. Ker ni poštenosti. Med svojimi imamo nekaj črnih ovac, ki bi nas radi zapeljali in odtujili od Boga in svetih zapovedi. Pa se štejejo za napredne in kulturne. Ima-
jo pa velika usta samo, kadar je treba duhovnike napadati, vse od papeža pa do zadnjega kaplana. Da, samega Boga bi sklatili z nebes, če bi mogli.
Prijatelji, proč s tako kulturo! K Bogu se zatekajmo, tam bo našel vsak mir. Pristopajte v društva Sv. Imena. Ne poslušajte drugih, ki vam svetujejo drugače. Kateri ste že bili člani, pridite nazaj. Niso tako slabi časi, da bi bil to vzrok, da ne bi pristopili nazaj. Ravno zdaj je najboljši čas, ker je zelo resen čas. Črni oblaki komunizma prihajajo nad nas in mož, pravih krščanskih mož je treba, da zaustavijo to kugo. Prijatelj, delaj, dokler je dan, ker pride noč, ko ne boš mogel več. Bratski pozdrav vsem članom dr. Sv. Imena.
Anton Meljač, zapisnikar.
V nedeljo jutro vstala bom...
Cleveland, O. — Res da, v nedeljo jutro vstala bom, na farme se peljala bom, t je, kjer bo zbor Slovan priredil vrtni koncert in ples, pa še piknik zraven. Kdaj pa bo vse to? No, to bo pa ravno na nedeljo 17. julija in sicer na Močilnikar-jevi farmi. Nekateri imajo veselje do druš.tev in podpornih organizacij. No, tudi mi ga imamo do petja, če se lepo poje. In tako se bo pelo tudi v nedeljo pri Slovanu. Spominjam se piknika, ki ga je priredila družba Bliss Coal Co., katerega piknika se nas je bilo precej udeležilo. Ko je luna sijala, pa smo jo vrezali: Soča voda je šumela, mesec je na nebu sjal. Bila je res krasna noč in fantovsko sonce nič koliko prijazno.
V nedeljo bo pa še bolj prijetno, ko bo zbor Slovan priredil svoj piknik. Seve, preveč se ne sme hvaliti, ker dobra | stvar se sama hvali. Mislim pa, da še niste pozabili lanskega piknika. Za nedeljo nairf obetajo pa še vse bolje in ve-selejše. Še sam ne vem, kaj bo vse.
Naj omenim, da je bilo na junijski seji sklenjeno, da se sprejema v zbor tudi mlajše moči, ampak ne pod 15. letom. Storili smo to na prošnjo staršev. Fantje so res pristopili k zboru in se prav pridno učijo. Ako katerega veseli, naj se priglasi ob nedeljah zjutraj, od devetih naprej v Društvenem domu na Recher Ave. In ravno lepa prilika je sedaj, ko se pripravljamo za jesenski koncert z več novimi pesmimi.
No, pa pojdimo zopet malo nazaj na piknik. Še prav dobro mi je v spominu, kako ste nas lansko leto v lepem številu posetili. Tako nas gotovo tudi letos ne boste pozabili. Dali bomo nekaj lepih nagrad, najlepša bo pa tista zapestna ura, ki jo je daroval Mr. Frank Černe, ki ima svojo lepo zlatarsko trgovino na St. Clair Ave v SND. Pa ne bo treba za to nič posebnih listkov kupovati. To omenim zato, da se ne bo kdo oplašil. Kdor bo kupil za 50 centov pivskih listkov, bo dobil en listek zastonj. Saj smo tudi mi uro zastonj dobili. Prav lepa hvala Mr. Černetu! priporočamo ga vsem' rojakom, da kupujete pri njem, saj se on v resnici vedno tako zelo zanima za slovensko kulturo.
Oni dan je Geo. Nagode opisal Stuškovo farmo, ki je v resnici krasna dolinica. Vzel je mene na piko, ko so donele lepe pesmi iz naših grl. Se vidi, da se Geo zanima za lepo petje. Morda ne veš , da spadam k Slovanu, kjer nas podučuje
Jack Naglič. Tam se vedno kaj lepega naučimo. Misliš, da bi tebi škodovalo, če bi prišel ob nedeljah dopoldne, saj si vendar naš podporni član. Pa na piknik Te povabim na 17. julija. Boš videl, kako se bo pa takrat prepevalo. Kar se pa tiče plesa, bo pa skrbela zanj godba Bled, ki jo vsi poznate, da res fino igra. Tako bomo imeli vsi vsega dovolj za zabavo. Ker ga je pa letos vreme že večkrat polomilo in pokvarilo prireditve zunaj, se tudi nam lahko kaj takega pripeti. In če se, pa sem gotov da se ne bo, bo pa prireditev v Društvenem domu na Recher Ave. Torej se na vsak način vidimo, tam ali pa tam. Samo ne pozabite priti.
France iz Ljubljane
Potovanje z Ilirijo v Joliet in Lemont
Cleveland, O. — Nisem ime la sreče hiteti s članicami naše Slovenske ženske jveze v drago domovino, da bi obiskala naše drage domače kraje, pozdravila naš Triglav in vse moje dobre znance in prijatelje. Posebno me pač vleče tje, kjer kraljuje naša Kraljica, na naših Brezjah. Zavidala sem, s solzo v očeh, vse srečne članice, katere so odpotovale tje čez široko morje.
Ostala sem v Ameriki, ne ve-doč, da me tako kmalu obišče sreča, s katero sva se vedno malo videle. Kdo bi si mislil, da bom šla tudi jaz z našim pevskim zborom Ilirijo tje v daljni Joliet, da bom pozdravila lemontski hribček, naše ameriške Brezje in tam vse moje dobre znance.
Sklenila sem že večkrat napisati priznanje našim pevkam in pevcem pri Iliriji, saj za-lužijo priznanje, odlično spričevalo naš g. M.' Rakar, zasluži v polni meri zbor, vsi.
Sedaj so si naši pevci tam v Jolietu zaslužili novo priznanje, v Lemontu novo častno spričevalo, ko so tako lepo pe li pri Mariji Lurški pri sv. maši na gričku.
Najlepša na svetu je pesem pač naša,
najdražji je srcu slovenski naš spev! Saj srcu veselje, tolažbo prinaša,
le pevaj mladina na svobodnih tleh!
Naš g. Rakar se še solnči po jclietskem gričku. Želimo mu pri sorodnikih in prijateljih mnogo veselih ur, v hiši tam očetovi . . .
Torej zdaj, ko me je po več letih sreča srečala, bi rada z dostikrat podčrtano zahvalo in pohvalo še napisala par vrstic iz potovanja. Napisala nekaj vtisov iz Jolieta in Lemonta za našo Ameriško Domovino.
V	večernem hladu smo prihiteli na clevelandski kolodvor. Okrog 80 nas je bilo. Moja sopotnica so bili Mrs. Perko, ki so hiteli k svoji mladostni prijateljici Mrs. Šušteršič v Joliet. Na potu smo bili vsi dobre volje. Saj smo šteli v svoji sredi 'odlične družabnike, vesela srca naših Collinwood-čanov. Blaga Mrs. Ižanc pa je natakala pridno kapljice za želodec ter bi jo jaz naj raj še krstila za Marto.
V	jutranjem svitu smo se znašli v Jolietu na postaji, kjer nas je pričakovala častna deputacija naše KSKJ z g. Za-larjem na čelu. Prav nobel so nas odpeljali v mesto ter tam v dvorani prav imenitno postregli. Naj vam bo za vse to izrečena srčna zahvala!
Naša družba je imela v svoji sredi tudi č. g. kanonika C'mana, ki je duhovni vodja KSKJ. Bil je naš sopotnik, katerega smo si šteli v poseb-
no čast. Imel je tam mašo in pridigo. Ker smo se vso noč vozili, sem se morala zelo truditi, da me ni premagal spanec.
Pisala bi rada tudi kaj o polaganju vogelnega kamna ter navedla to in ono, a mislim, da to gotovo opravi spretne j ša roka. Težko sem čakala, da se odpeljemo v Lemont. Tam je bilo več drugih romarjev na hribčku zbranih. Bila je sv. maša na prostem; tam ob jezeru in pri groti tako lepo poj o ptički in cveto rožice. Naša Ilirija je lepo prepevala pri sv. maši.
Za vse drugo je človek pozabil tam pri Mariji, le srčna želja biti ob Njenih nogah tudi tam v večni domovini, ta je živela v srčnih globinah. Tam na gričku sem pozdravila č. g. misijonarja Voduška, ki se je zdaj odpeljal v drago domovino na grob drage matere in pozdravit blagega očeta in sorodnike. Pred vsem pa bo gotovo pozdravil tam in se poklonil našemu presvitlemu nadpastirju dr. Rožmanu,
Vam čez morje, mili naš pastir,
pošiljamo pozdrav iskren, ljubeč,
Bog naj bo naše sreče vir,
prisega narod tu živeč.
Tam na hribčku sem pozdravila tudi č. g. dr. Hugo Brena, kateremu je vrnilo na božje povelje ljubo lemontsko solnce na priprošnjo Marije zopet izgubljene moči. Želim mu še dolgo let najboljšega zdravja.
Pozdravila sem tam po dolgih letih č. g. gvardijana Leo Novickia. Ko je še študiral v Mariboru, smo si bili dobri znanci. Čudila sem se, kako mu zdaj lepo teče slovenska govorica, četudi je ameriški rojak.
Tam pri g. Kobalu sem se
sešla z blago Knezovo družino, katerih sin, č. g. Marcel, je bil tudi med njimi. Blagi družini in vsem tistim, pri katerih sem uživala veliko gostoljubnost v Jolietu in Lemontu, kličem iz srca: Bog plačaj!
Zelo velike hvale sem dolžna tudi Mrs. Kobal ter čč. sestram, v katerih družbi sem se vrnila v naš Cleveland, Tri čč. šolske sestre so potovale k sv. Kristini in sv. Pavlu, kjer so učiteljice, pripravljat novi dom, kjer bodo prihodnje šolsko leto delovale. Za svoje trudapolno delo, ki ga vrše v korist in večno srečo slovenskega naroda, zaslužijo v polni meri najvišje odlikovanje in vse priznanje. Čč. prednici Consolati, Carmeliti in Evlali-ji, ki ste bile moje sopotnice proti domu, kličem: Iskreno pozdravljene v našem Cleve landu!
Še enega znanca iz Jolieta ne smem pozabiti. To je g. Ko čevar. Ni bilo časa Vas obiskati, a sprejmite zdoma srčen pozdrav, Vi in gospa.
Naj pozdravim od doma tudi tem potom vse dobre znance pri sv. Štefanu, posebno g. župnika Aleksandra. Vsi znanci in prijatelji: Bog vas živi! Pa zdravi in srečni!
Marija Kurnik -o-
—Še dve mali nesreči — Trst, junija 1938. — Ko je 46-letni Franc Dembič iz Izole izpregel oslička, ga je ta nenadoma ugriznil v roko, ki mu je hitro otekla. V bolnišnici se bo moral zdraviti zaradi oslovske jeze dva tedna. — Na cesti proti Dolini je padel s kolesa 25-letni Marcel Šavli iz Sv. Marije Magdalene Sp. in se nevarno pobil po obrazu ter pretresel možgane. Zdraviti se bo moral več tednov.
—Gorica — Na 4 mesece zapora je bil kaznovan 28-letni Josip Juretič, ker je prekoračil mejo brez potnega lista.
Gibanje Slovenske moške zveze
Barberton, O. — Slovenska moška zveza, ki se je ustanovila 3. junija 1938 v Barbertonu, ima sedaj že podružnico v Chi-cagu in sicer številko 2. V Clevelandu se snuje pravkar številka 3. Kje je pa številka
4itd?	_ i^jiEl
Ta organizacija bo nepristranska in- je zelo priporočljivo, da se razširi po vseh Zed. državah. V tej organizaciji ne bo prostora za nobeno politiko, ampak samo za izobrazbo članov, mož- in fantov ter njih dolžnost in pravice v življenju.
Torej, dragi rojaki, sedaj vidite, da smo moški res potrebovali kake take organizacije zase. Zakaj bi se torej ne potrudili in si ustanovili v vaši naselbini podružnice? Pojdite na delo in ustanovite si podružnico. Ako vam niso poznane podrobnosti, obrnite se na tajnika Slovenske moške zveze, ki je bil izvoljen soglasno na zadnji seji, to je Jakob Caser-man, 948 Perry Ave., Barberton, O., ali pa na spodaj podpisanega.
Član lahko postane vsak moški, ne glede kakšnega prepričanja je, da je le na dobrem glasu in zdrav. Kakor hitro bo dovolj zanimanja za to organizacijo in se bodo ustanavljale podružnice ali odseki po številkah, podanih od strani ustanoviteljev v Barbertonu, O., se bo sklicala tudi konvencija in si postavila pravila ter določila primerno vsoto za pogrebne stroške v slučaju smrti posameznega člana. Vsak odsek, ki se ustanovi, naj določi mal asesment in ga naj pridrži v svoji blagajni do konvencije-Potem se bo pa določilo, koliko se bo plačevalo na gl. urad.
Upajoč, da se Slovenska moška zveza razširi po širni Ameriki, čeprav smo že 10 let za-dej, vas vse skupaj lepo po-zdi-avlja,
Fred Udovich, 183 - 22nd St.
Barberton, O. -o-
ZBOR ADR1A
if
Zbor Adria priredi veselo zabavo na 18. julija. Kdor želi nastopiti pri novemberskeni koncertu, naj pristopi k zboru ne kasneje kot 18. julija.
Mathew Molk prosi člane, da so točno na mestu za vaj<3, ki so vsak pondeljek večer ob osmih v Društvenem domu na Recher Ave.
Mr. in Mrs. Chas. H. Beh-rends, 893 E. 237th St. naznanjata zaročitev njih hčerke Evelyn z Mr. Joseph J. Sturm iz Geneva, O. Poroka se vrši v mesecu avgustu. Evelyn je članica pevskega zbora Adria. Čestitamo !
Pred kratkim je pristopila k zboru gdč. Margaret Ercul, 20709 Tracy Ave, ki poje alt.
—članica
-—o-
ZAHVALA
Na tem mestu se prav prisrčno zahvaljujeva pevskemu zboru Slovan, društvu Naša zvezda, klubu Ljubljana, našim otrokom in vsem posamezni' kom, kateri ste se potrudili, da ste nama napravili tako presenečenje ob najini 25 letnici zakonskega življenja. Posebno se zahvaliva Mrs. Frances Srpan, katera je vso stvar začela. Pero ne more popisati občutkov, katere človek doživi v takem slučaju, česar ne bo
va pozabila do konca najine ga življenja. Hvala vam vseifl skupaj!
Mr. in Mrs. Andy in
Angela Ogrin 18508 Shawnee Ave., Cleveland, O-
„ i
s
^««»^mmtmttmmmmnnmmuummmnmtm:>}n»:»»mt:mnttwnnffltm
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
Oborožen pa je bil mož s staro, skoraj v polkrogu zakrivljeno sabljo. Temno rjave barve je bila. Pa ne vem, ali je bilo rezilo tako strašno zarjavelo, ali je tičalo v temno-rjavi nožnici.
Ko se nas je slavni gentleman po svojem mnenju že zadosti nazijal, je poskočil, zdi-rjal ko znorel po vasi, vihtel zakrivljeno sabljo in kričal ko aa raženj naboden:
"Tujci — tujci —! Odprite okna — odprite okna —!"
Sila mi je imponiral ta dokaz, da smo prišli v kulturni kraj. In kako strogo da je prebivalstvo disciplinirano, to sem tudi videl.
Na krik in vik dičnega juna-"a se namreč okna sicer niso odprla, ker oken v našem zmi-s|u tam doli ni treba odpirati, Jlh dostavno ni, pač pa se je v yseh luknjah, pa najsi so služile tiste luknje za okna ali za vrata ali pa so. bile res Pristne dobesedne luknje v razpadlih stenah koč, — v vseh teh luknjah torej so se pokazali obrazi. Oziroma vsaj nekaj obrazom sličnega sem videl, pa če je bila tudi samo naglavna ruta, dvoje oči, ku-strava brada in med temi tre-rečmi nekaj nepopisnega, vsekakor pa neumitega in od umazanosti začrnelega.
Pred kočami je bilo naloženo tisto, kar od abecede in njenih posledic oblizani zapadni Poljedelski človek spravlja za hišo, da se lahko tam v miru v nemoteni zbranosti sprednja v zlato jamo kmetovo. In sicer je bilo naloženo točno ln vztrajno prav tam, kjer pri Uas v zapadnih deželah lju-.]e Prihajajo v hišo in odhajajo iz nje>
mPo vsej vasi se je videlo. Ne Vem kako da mi je šinilo v glavo stavbno-tehnično vprašanje, vJe da imajo Glogovičani na svojih hišah dimnike, pa vprašanje mi je šinilo v glavo, čeprav je bilo zelo nepotrebno. ^aJti niti sledu o kakem dimniku nisem našel.
^b pobGČju je stala koča. ^a desni in levi, spredaj in
2adaJ je bila streha vdrta. Sleme
bil
je bilo počeno in zato so a vrata čisto nepotrebna. Od vaške poti so držale kamenite stopnice h koči, pa od tistih ®toPnic je ostala le še prva in Zadnja stopnja. Kdor je hotel Pnti h koči, je moral biti ali ^leturist) oborožen
,	uuurozeu s cepinom
* tezami, al. cirkuški kakor prej previdno povohal,
ak5.°bat z ravnovesnim drocom. kaJ -ie v steklenici, in jo po-
izvedovanje v hišo, kajti Halef je trdil, da je lačen in da mora za vsako ceno nekaj jesti.
Kmalu nato je zadonel iz hiše zvočen dvospev, sestavljen iz vreščečega, plehkega ženskega glasu in iz preklinjajo-čih basov konakdžijevih. Lastnika teh milih glasov sta se nazadnje pojavila na vratih, in sicer tako, da je preklinjajoči bas vlekel vreščeči glas za neko cunjo, ki1 so jo Glogovičani v svoji živahni domišljiji morebiti imenovali predpasnik.
Poravnal bi naj prepir med njima. Bas je v najglobljih legah trdil, da mora dobiti nekaj za pod zobe, nežni sopran pa je odločno in v najvišjih legah izjavljal, da takih reči ni pri hiši in da jih ni.
Prepir je poravnal Halef. Prijel je lastnico nežnega soprana za uho in izginil z njo v globinah hiše.
Skoraj pol ure je trajalo, da se je vrnil na beli dan. Ves ta čas je vladala v notranjih prostorih hiše sumljiva tihota.
Spremljala ga je gospodinja, zabavljajoč v meni nerazumljivo krileč z rokami. Halef je držal v roki steklenico, ženska pa mu jo je hotela iztrgati.
Junaški jo je vihtel.
"Gospod," je kričal zmagoslavno, "pijačo sem našel!"
Gospodinja je prasnila v njega in segla po steklenici. Vmes je nekaj kričala. Razumel sem le besedi bullik jak.
Vsekakor je bilo turški. Kajti v tistih krajih govorijo ljudje tudi turški in kolikor mi je izdalo moje jezikovno izobraženo uho, sta doneli tisti besedi po turško.
Pa zaman sem v duhu prelistaval vse slovarje turškega jezika. Kaj bi naj pomenil bullik jak, nisem našel.
Da bi se iznebil nadležne gospodinje, je končno Halef segel po bič?. Jadrno se je umaknila za nekaj korakov in s prestrašenimi očmi opazovala Halefovo nadaljnje počenja-nje.
Halef pa je izvlekel zama-šek, to je staro nesnažno cunjo, mi zapeljivo pomignil s steklenico in nagnil.
Barve pijača ni bila ne svetle ne temne, nisem mogel določiti, ali je tekočina gosta ali redka, ali je raki j a ali vino ali kaj drugo. Da sem bil na Halefovem mestu, bi bil vse-
JOŽi,' GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
V	cerkvi sv. Ignacija. — Grob sv. Alojzija. — Grob sv. Janeza Berhmansa. — Soba, kjer je sv. Alojzij živel. — Pred kraljevo palačo na Kvi-rinalu. — Kraljev spomenik.
--Cerkev sv. Andreja. —
Grob sv. Stanislava. — Soba, kjer je sv. Stanislav Kostka umrl.
Od cerkve S. Maria sopra Minerva napravim mal ovinek, pa sem na cesti San Ignazio, kjer stoji krasna jezuitska cerkev sv. Ignacija Lojola, ustanovitelja tako odličnega, da, znamenitega jezuitskega reda ali družbe Jezusove. Ko človek vstopi v to cerkev, se že pri vstopu prepriča, da so tu gospodarji jezuitje, ki posvečajo izredno pozornost cerkvam, katere so v njih oskrbi. Krasne slike na svodu predočujejo sv. Ignacija v nebeški slavi, kipi, oltarji tako mojstersko in umetniško izdelani, da človek res kar občuduje. Znamenitost v tej cerkvi sta grobova sv. Alojzija in sv. Janeza Berhmansa.
Grob sv. Alojzija se nahaja na desni strani prečne ladje. Štirje krasni vijugasti stebri kinčajo krasni marmornati oltar, sredi katerega je upodobljen sv. Alojzij v nebeški slavi.
V	tem oltarju se hrani tudi Presv. Rešnje Telo, doli pod oltarjem je pa od srebrnih lilij in rož obdana krsta, v kateri počiva angeljski mladenič sv. Alojzij Gonzaga, sin odlične grofovske rodovine, ki je odklonil vse bogastvo, katerega bi lahko užival na slavnem gradu Castilione blizu Verone v Italiji, kjer je bil leta 1568 rojen. Toda Alojzij si je še v zorni mladosti izbral boljši del, ki ve-
lja neprimerno več kot vsi gradovi, vsa bogastva, ter vstopil v jezuitski red, v katerem je živel v veliki ponižnosti in pokorščini, se ostro pokoril za najmanjše napake, ter bil pravi angel j.
Kako sveto je bilo življenje tega mladeniča dokazuje to, da se je v svoji bolezni smrti veselil, ter vprašal o. Belarmina, če je dovoljeno se smrti veseliti? Ko mu le ta zatrdi, da se to čita o mnogih svetnikih, ki so se veselili smrti, je ves vesel pričakoval tega dne. Ko so mu malo pred smrtjo prinesli sv. Popotnico, katero je prejel z največjo pobožnostjo, se je potem pri polni zavesti poslavljal od svojih redovnih sobratov. V sobo vstopi o. provincijal, ki je videč, kako se Alojzij poslavlja, vprašal: "Brat Alojzij, kaj pa delate?" Alojzij pa mu odgovori: "Na pot se odpravljamo." "Na katero pot?" ga vpraša nadalje o. provincijal. Vesel mu nato odgovori Alojzij : "V nebesa !" In kmalu potem se je preselil v nebesa. Bila je noč od 20. do 21. junija 1591.
Na pot se odpravljam, v nebesa! To so bile besede tega mladeniča. Kako imenitno me-njo je napravil, ko je zamenjal svet za nebesa! Boljšega pač ni mogel napraviti. Kdo bi si ne želel tako umreti? Njemu je bila smrt le prehod v nebesa. Mi pa, revni Zemljani, se tako trudimo za ta ubogi svet, se pehamo, da kar pozabimo na najbolj važni cilj : na večnost. Pride smrt, je pa skrb, strah in trepet. Kaj bo s premoženjem, komu ga bomo dali? Seboj ne-sti ni mogoče.! A kar je najhujše je strah pred večnostjo,
ko nastane tisto neizprosno vprašanje: kaj bo tam? Od tu se ne da nesti seboj ničesar, za v večnost imamo pa tako malo ali nič. Ni čuda, da pri takem strahu pokrivajo umirajočemu mrzlo čelo potne srage mrtvaškega potu, pri misli kaj bo? Sv. Alojziju je bilo pa to popolnoma nepoznano kot je bilo pri mnogih, ki so živeli tako kot on. Grem v nebesa, je veselo zaklical. Te besede odtehtajo vso težo bogastva tega sveta, ter izmaličijo in osmešijo vse modrijane in učenjake, ki se trudijo kako bi ubili vero ter človeka uvrstili med živali.
češčenje sv. Alojzija se je močno širilo in so ga postavili za zgled mladini. Leta 1726 ga je papež Benedikt XIII. z sv. Stanislavom Kostkom vred proglasil za svetnika, ter zdaj počiva v cerkvi svojih redovnih sobratov oo. jezuitov. Na nasprotni strani groba sv. Alojzija je drug enako lep oltar Marijinega Oznanenja, pod katerim počiva sv. Janeza Berh-mans, rodom Holandec, ki je sledil zgledu sv. Alojzija, ter po velikih ovinkih stopil v jezuitski red, za katerega je tako hrepenel. Nato so ga predstojniki leta 1618 določili, da gre študirat v Rim, kjer so mu odkazali za stanovanje tisto sobo, v kateri je stanoval sv. Alojzij. Tu se je sv. Janez Berh-mans potrudil, da doseže v čednostih svojega prednika, kar se mu je tudi posrečilo. Sedaj počiva nasproti oltarju sv. Alojzija.
Ko sem si dodobra ogledal grobove obeh svetnikov, se napotim v kolegij poleg cerkve, kjer sem si v četrtem nadstropju kolegija ogledal sobo, v kateri je živel sv. Alojzij. Soba je sedaj spremenjena v prav lično kapelo, v kateri je oltar-ček sv. Alojzija. Ondi imajo shranjena razna lastnoročna pisma sv.., Alpj.zjja, ter se vse to
y - " ravnovesnim drogom, dpi ^ ali cel° oknic nisem vi-t ' koče so bile vse zelo "od-
jjritosrčne." In prav tako je
0 tudi prebivalstvo. Nisem ®Pazil človeka, ki bi ne bil v emem čudenju zijal in na
odPiral »st-
aš vodnik se je ustavil pred ^odličnejšim vaškim "poslo-m." Čepelo je v senci dveh Ogočnih smrek in zato se last-"lku "i zdelo vredno, da bi popravil streho. Vodica je cur-Jala mimo hiše in pred vrati se je stekala v že omenjeno 2lato jamo ter se tam pretvarjala v neko drugo tekočino. Trdo ob kmetove
robu te zlate jame - • - je stalo v polkrogu nekaj debelih klad. Naš konak-džija nam je razlagal, da je am vaška posvetovalnica in va so na tistem kraju reševali 2e marsikatero svet pretresu-Joče vprašanje, naj prvo z be-8edami, nato s pestmi in nazad-nJe celo z noži. . Posedli smo na tiste klade javne politike glogoviške in da-1 konjem piti iz potočiča, pa seveda više nad zlato jamo. °dnika pa smo poslali na po-
gledal proti luči. Halef pa je bil svoje najdbe tako vesel, da na tako previdnost vobče niti mislil ni.
Nagnil je in potegnil —.
In hipoma se je njegov obraz strašno spremenil.
Poznal sem tisti njegov obraz, poznal tudi vse spremembe na njem, saj sva skupaj' potovala že dolge mesece sem. Ampak tako spremenjenega njegovega obraza še nikdar nisem videl.
V samih gubah je bil na mah, najmanj sto let je bil star. Usta so zazijala, da sem se zbal, krč ga je zgrabil v čeljustih, ki se da, kakor znano, ozdraviti le s krepko zaušnico.
Le jezik se je še gibal, vsaj deloma. Kakor pijavka v kislem mleku je plaval v debeli, mastni tekočini, ki se mu je cedila iz ust. Obrvi je dvignil do roba turbana in mežal je, kot da nikdar več v življenju noče videti solnca, roke je iztegnil in na široko razkrečil vseh deset prstov.
(Dalje prihodnjič.)
McCall, najnovejši rušilec ameriške bojne mornarice, ki je tudi najhitrejša ladja med ameriškimi bojnimi ladjami. Povprečno napravi 42 vozlov na uro, kar znači na suhem 47 milj. Rušilec bo imel nalogo, da hitro navade sovražnika in se tudi hitro umakne.
12 letna Dorothy Tidwell, na desni, je rešila svoje tri sestrice iz avta, ki se je bil prekucnil v reko Mississippi. -Rešila jih.je gotove.smrti in to z nadčloveškim naporom.
more videti. Jaz sem prav z zanimanjem ogledoval lepo pisavo svetnikovo, ki priča, da je bil sv. Alojzij tudi v pisavi dobro podkovan. Ogledal sem si tudi razne slike iz njegovega življenja, ki predočujejo, kako točno dosleden in pa pobožen da je bil ta mladenič, ki se je često skrivaj bičal, ter tako krotil svoje lastno telo, da si je ohranil lilijo nedolžnosti povsem neomadeževano. Vzelo pa bi preveč prostora, ako bi hotel vse to podrobno opisati.
Od tu grem preko lepe in široke ceste Corso Umberto, potem pa po cesti Muratte ter pridem do krasnega rimskega vodnjaka Fontana Trevi, kjer se mi je nudil krasen pogled na to šumeče vodovje, ki je pravcati umetni slap, da voda potem šumeč pada nižje in tližje. Vmes pa so umetniško izdelani kipi ljudi, ki krote razbrzdane konje, višje gori s© trije veliki kipi, potem pa relijefi, ki pa ne vem kaj prav za prav pomenijo. Nato grem po cesti Dataria ter pridem pred kraljevo palačo na Kvirinalu, ki je bila nekdaj last papeža, kjer je bilo njegovo letovišče.
Zemljišče,.kjer stoji palača, je bilo podarjeno papežu Gre-goriju XIII. (1572-1585) ter je dal ondi potem sezidati palačo. Pri zidavi te palače sta odločno sodelovala odlična velika mojstra :.Maderna in Bernini, ki sta se odlikovala pri veličastni stavbi cerkve sv. Petra. Palača je kot taka že stara, toda dokaj lepa in je bila za tisto dobo prav izredna stavba. Svojega gospodarja je menjala potem ko so se Italijani s silo polastili Rima, ter so to palačo papežu uropali in privzeli zase, da se je v njej nastanil italijanski kralj, še danes se vidi nad glavnim vhodom papežev grb, ki jasno priča, kdo je bil lastnik te palače. Pred glavnim vhodom stojita dva kraljeva gardista, ki z golimi sabljami stražita vhod v palačo.
Sredi prostranega in lepega trga, na katerem je bilo pa prav malo ljudi, stoji visok pa ,lep obelisk, na vsako stran pa sta velika kipa dveh mladeni-čev, ki krotita konje, sredi njiju pa vodnjak, ki v mogočnem curku -brizga vodo visoko v zrak. Izpred palače, pred katero se nisem mudil dolgo, grem dalje ter pridem mimo lepega, ograjenega vrta, čigar vrata ograje so bila pa odprta, pred njimi je stal v paradni uniformi italijanski vojak. Sredi tega vrta zagledam velik bronast spomenik nesrečnega sardin-skega kralja Karla Alberta, ki je leta 1848 Avstriji napovedal vojno v nadi, da zedini Italijo, a ga je avstrijski maršal Ra-decki v bitki pri Novari 23. marca 1849 tako nasekal, da si je potem kralj ves obupan iskal smrti na bojišču, in se potem odpovedal prestolu. Ker sem potoval skozi Novaro in sem tudi čital o tej bitki, sem si hotel tega "junaka bojevitih Italijanov" od bliže ogledati. Vprašam vojaka, če je dovoljeno stopiti k spomeniku, nakar mi po-kima, da lahko. Kralj sedi na konju, na glavi mu je maršal-ska kapa. Zamišljeno zre predle kot da ga mori težka skrb; na strani granitnega podstavka je velika bronasta plošča, na kateri je ovekovečen prizor iz bitke pri Novari, ki nazorno kaže usodno bitko, po tleh pa leže ubiti in ranjeni vojaki ter razbiti topovi.
Na prednji strani podstavka pa vidim slavni grb starega Rima: volkuljo z dojenčkoma, pod tem pa črke S. P. Q. R. No, kaj ima pa to opravka s tem spomenikom? Niti volkulja, niti črke ne spadajo sem, ker to je bil simbol drugačnih možakov kot pa je sardinski kralj, katerega sin je postal po milosti, in pa po nerodnosti drugih ter le
po spletkarijah in pa prav nobenemu junaštvu Italijanov, kralj Italije. Sedaj si pa prisvajajo ta grb nekdaj res bojevitih in zmagovitih rimskih vojskovodij, ki so res bili junaki. Ta znak nekdaj ponosnih Rimljanov si prav po krivici prilaščajo Italijani, četudi so sedaj gospodarji tega Rima, a usta-novljali in pa gradili ga pa niso. Tako jim ta grb ne pristoja. Saj s tem le onečaščajo spomin na graditelje Rima.
Od tu sem nameril svoje korake proti cerkvi sv. Andreja, ki se nahaja ne daleč od tukaj. Cerkev sv. Andreja ni velika, ampak dokaj lepa. Velika slika v glavnem oltarju predočuje mučeništvo sv. Andreja in tu hranijo tudi nekaj relikvij tega apostola Gospodovega,"ki je bil rodni brat Simona Petra. Znamenitost v tej cerkvi je grob sv. Stanislava Kostka, ki počiva tukaj. Nahaja se na levi strani cerkve v prav lični kapelici, katero obkroža lepa marmornata ograja. Lepa slika v oltarju predočuje sv. Stanislava Kostko ko kleči pred Marijo. Na vsaki strani oltarja sta dve sliki, ki predočujeta poveličanje tega svetnika. Pod oltarno mizo je pa pozlačena in vsa ozaljšana krsta, v kateri so zemeljski ostanki sv. Stanislava Kostka. Tu na tem oltarju je na novega leta dan leta 1838 opravil svojo novo mašo mladi novomašnik Joahim Pecci, poznejši slavni papež Leon XIII. Kot Slovana me je grob sv. Stanislava še posebej zanimal zato ker je Poljak, ter kot tak slovanske krvi. Zato sem želel, da vidim tudi ono sobo, kjer je ta svetnik živel in tudi umrl.
(Dalje prihodnjič)
MEVNE VESTI
Ubil kokoši, psa in sebe
Huron, O. — Ker ga je žena tožila za razporoko, je Grover Zimmerman podavil vse svoje kokoši, ustrelil psa in ga zakopal, potem pa ustrelil še sebe. Njegovo truplo so našli v bližini hiše.
Kredit za delavsko postavo gre A. F. of L.
Atlantic City, N. J. — William Green, predsednik American Federation of Labor, je govoril na konvenciji steklarskih delavcev, da je njegova organizacija upravičena do vsega kredita v borbi za Wagner j evo delavsko postavo. Green je rekel, da takrat, ko se je predlagalo Wagner j evo postavo, še nista bila v akciji dve delavski strani v deželi (Green misli poleg svoje organizacije tudi CIO), zato ona druga organizacija nima nobene pravice lastiti si kak kredit za sprejetje te delavske postave.
Mater 8 otrok ustrelil
Logan, O. — 21 letni Donald Robinson, je ustrelil 39 letno Mrs. Fred Bigham, mater osmih ctrok in potem še samega sebe. žena je šla preko polja od soseda, ko so ljudje zaslišali dva strela, šli so tje in našli oba mrtva. Vzroka strašnemu dejanju ne ve nihče.
Tudi nekak rekord
Chicago, 111. — Zakonca Jerry Hartley zahtevata, da se zabeleži njun svojevrsten rekord, da imata namreč v desetih mesecih zakona štiri otroke. Zakonca imata deset mesecev starega otroka in včeraj je žena porodila trojčke.
MALI OGLASI i
Stanovanje
se odda, šest sob in kopališče. Velika klet. Tri sobe zgorej, tri spe daj. Odda se odraslim ljudem. Vprašajte na 6317 Orton Ct.	(164)
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandnki razperevalcl
Vroč zrak. para, gretje i vročo vodo in ventilacijski »istem instaliran.
F.II.A. odplavila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj. Froraiua zastonj. — Sprejemumo nuročila izven mesta.
Popravila in razni deli znižani V ceni. VpraSajte za naSega slov. zastopnikn.
! 715 EAST 103rd STREET	CLEVELAND, OHIO
Telefon: } GLenvill« • 9218
gjj Skrivnosti ruskega carskega dvora
KI--
ROMAN
gfiSissff
—	Vrgli so Vam ga morda, v voz ali pa ste ga našli v' kakšni prošnji?
—	Ne, to me ne bi začudilo,
—	odvrne car. — A ko sem včeraj šel spat, sem našel ta listič pritrjen z iglo na blazino! Vi vidite, Kardov, nihili-sti so prodrli celo tudi v mojo spalnico. To je mogel storiti samo eden izmed mojih služabnikov.
—	Jaz sem zaprepaščen, Veličanstvo! — reče Kardov, — pa vas prosim, da mi poveste, sumite li na koga?
—	Ne. Toda vi morate skrbno paziti, Kardov! Ne varčuj-te denarja. Podvojite število špijonov! Naj propade raje deset nedolžnih nego da eden krivec uide!
_Vaše Veličanstvo bo z mano zadovoljno, — odvrne Kardov, a na ustnicah se mu pojavi kruti nasmeh. "Znano mi je, odkod ta vpliv na naš narod. Ta prihaja iz pokrajin Vzhodnega morja.
_ Imate li kakšne dokaze?
—	ga vpraša car.
_ Vsekakor, Veličanstvo! Najplemenitejša kurlandska porodica vliva strup nezadovoljstva in zarote. Tej kači je treba odsekati glavo. Celo obi-telj barona Palen je treba zapreti.
Z votlim glasom je izgovoril Kardov te besede. Car ga sumljivo pogleda.
_ Vi ste upropastili hčerko te obitelji, Sonjo! — reče car, s tem, da ste mi izdali njeno razmerje z velikim knezom Konstantinom, a sedaj delate na to, da uničite očeta in sina. — Slišite, Kardov, jaz
IZLET V STARO DOMOVINO
Onim, ki niso imeli prilike, da bi se bili pridružili izletnikom prejšnih skupin, so vabljeni, da se udeležijo izleta, ki se bo vršil na največjem in najhitrejšem parniku sveta—
"NORMANDIE"
in sicer 31. avgusta 1938
Potnike spremlja od Clevelanda do Ljubljane
MR. STEVE F. PIRN AT
Upravitelj tvrdke AUGUST HOLLANDER
Pomniti je treba, da osebe, ki niso ameriški podaniki, potrebujejo pravočasne prijave, da se jim preskrbi povratno dovolje-■ nje (RE-ENTRY PERMIT).
Ako ste torej med onimi, ki še imajo namen to leto obiskati stari kraj, se takoj zglasite pri
AUGUST HOLLANDER CO.
6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohifitvo In vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEndereon Mil_
VLOGE v tej posojiloic'
< zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
mislim, da vas vodi vaše osebno sovraštvo! So li vam Pa-lenovi storili kedaj kakšno krivico ali so vas užalili?
Kardov je težko dihal. Nekoliko sekund se je obotavljal odgovoriti. Toda nato reče:
—	Veličanstvo, mene vodi edino meja dolžnost, ki ji bom žrtvoval tudi svoje življenje. Morda bom mogel že jutri dokazati, da je mladi Palen nihilist!
—	Potem naj konča v Sibiriji! — vzklikne car gromko.
Kardov brzo izvleče iz žepa polo papirja in ga vrže pred cara na pisalno mizo.
—	Smem li prositi Vaše Veličanstvo, da mi za vsak slučaj podpiše nalog za aretacijo mladeg-a Palena. Kurlandsko plemstvo uživa privilegij, da se more izvršiti aretacija edino s posebnim carjevim nalogom.
—	Car podpiše aretacijski nalog s svojim zlatim peresom, ki je ležalo na pisalni mizi.
—	Naj gre torej brat po isti poti, po kateri je šla tudi sestra, — zamrmra car.
Osamljena hiša na Sibirski meji
Bojanovski se je nahajal že nekoliko dni zopet med ljud mi.
V hišici, pred katero se je onesvestil, so stanovale dve ženi ki nista radevoljno odšle iz civiliziranega sveta v to pustinjo.
Mlada devojka, ki je opazila Bojanovskega, se je zvala Na talija, in je radevolje šla s svojo petinpetdeset let staro materjo v prognanstvo.
Ruska vlada ne pošilja vseh sumljivih v rudnike in v ječe temveč se v mnogih slučajih zadovolji s tem, da jih prisili, naseliti se v kakem pustem kraju. Vlada jim ne daje ničesar, ne vpraša kako živijo in s čim se preživljajo, temveč jim edino pošilja od časa do časa policijo, ki jih nato sredi noči zbudi, spravi iz postelje in napravi hišno preiskavo.
Bojanovski je nekaj dni ko lebal med življenjem in smrtjo. Končno zmaga njegova žilava narava in nekega dne odpre oči in se začuden ogleda.
Pri njegovi postelji je bedela mlada devojka, ki se je silno razveselila, ko je opazila, da se je bolnik zavedel.
—	Živel bo! — zakliče ona svoji materi, — Bog je uslišal mojo molitev!
Bojanovski se malo zravna. — Angelj mojih sanj! — re če on tiho. — Videl sem te v svojih sanjah, ko me je mučila mrzlica. Mislil sem, da si samo slika moje fantazije. Toda sedaj vidim, da si živa prec mano in vem, da sem pri do brih ljudeh.
—	Nahajate se pri dobrih ljudeh, — reče stara gospa in pristopi k postelji. — Moja hčerka Natalija vas je našla nekega jutra v snegu pred najino hišico. Sprejeli smo vas, če tudi nam je strogo prepovedano sprejeti tujca brez policijskega dovoljenja.
—	Ce se ne motim, — reče Bojanovski preplašeno, — vi ste tudi ujetniki v tej zemlji groze ?
—	Mi smo pregnanci, — od vrne starka zamolklo. — Jaz sama. Moja hči Natalija je šla prostovoljno z mano. V tej samotni sibirski koči živiva že osem let. Bili smo premožni ter smo se naenkrat našli y
bedi. Še danes ne vem, kaj sem zakrivila, da so "me tako težko kaznovali! No o tem pozneje.
—	Ne, povejte mi, za kaj gre, — zaprosi Bojanovski staro gospo. — Slutim, kaj je. Reči mi hočete, da mi ne morete dalje dovoliti, da ostanem tu.
—	Bog mi je priča, da bi to elela, — reče starka, — toda vedeli bodete, da naju čaka težka kazen, ako vas najdejo pri naju. Vi nama boste sigurno priznali, da ste zbežali iz kakšnega rudnika ali iz kakšne ječe.
—	Vi ste plemeniti in dobri — reče Bojanovski. — Prebolel sem težko bolezen, a sedaj se počutim dovolj močnega, da grem dalje. Nočem niti minute več sta vi jati Vas in Va-! šega otroka v nevarnost.
—	Idite z Bogom! — reče! starka. —- On vas bo ubranil! j
—	Ne, ne, danes ne smete iti, — vzklikne Natalija. .— Noč se spušča, prava sibirska zimska noč. Zmrznili bodete zunaj ali pa vas bodo raztrgali volkovi.
—	Prej ali slej, vseeno je!— reče Bojanovski žalostno.
Ostanite meni na ljubo! — reče Natalija in sklene roki.
—	Tedaj grem jutri zjutraj na pot! — odvrne Bojanovski.
—	Hvala vam! — se je veselila Natalija in odšla z materjo v kuhinjo, da pripravi večerjo.
On hitro vstane, obleče svojo obleko, ki jo je Natalija popravila, med tem ko je ležal bolan. Nato vzame škarje ter si odreže svojo brado in pristri-že lase.
V četrt ure so sedeli pri večerji.
Najpreje je Bojanovski pripovedoval svojo žalostno preteklost. Pri tem je često omenil z nežnostjo ime svoje žene. Rekel je, da je samo zato pobegnil, da njo vidi.
—	A ste li prepričani, — vpraša starka, — da vam je vaša žena v velikem sijajnem Pe-trogradu zvesta?
—	Mati, kako moreš tako vprašati, — reče Natalija, '—1 Mar bi bilo mogoče, da se izneveri žena človeku, ki se nahaja v največji bedi, v Sibiriji!
Mati položi svojo roko hčerki na glavo in reče:
—	Naj te Bog očuva v tvoji veri, dete moje! A vendar bi morala vedeti, — nadaljuje ona z drhtečim glasom, — kakšno razočaranje lahko doživi srce, ki ljubi! Misli na svojega brata, na mojega sina, ki noče o svoji materi ničesar slišati in ki je morda kriv najine nesreče.
Ona si podpre glavo z roko.
Žalostna je povest o najini
nesreči, — reče tiho Natalija Bojanovskemu. — Moja mati, misli, da je moj brat kriv, da sva prognani v Sibirijo.
—	Vendar je tako! — vzklikne starka. — Cujte najino nesrečo !
Stara gospa gleda nekaj časa v strop sobe, a nato začne:
—	Moj mož je bil zdravnik v Petrogradu, a jaz sem bila revna deklica. Četudi oba nisva ničesar imela, vendar sva bila srečna, posebno, ko se nama je rodilo dete. Dala sva mu ime Ivan. Mojemu možu ni šlo bogve kako, pa smo se radi tega često morali boriti s pomanjkanjem. Bilo bi še slabše, če ne bi imeli prijatelja, ki nam je bil rešitelj.
Ta plemeniti človek se je zval baron Fridrik Palen. Nekega dne pride k nama in nagovori mojega moža, da odide iz Petrograda, da se preseli na vas, ki je njegova, kjer bo imel moj mož izvrstno zdravniško prakso. Obljubil nama je ob svojem dvorcu malo lično vilo, ki jo nama bo dal brezplačno na razpolago. Veselil se je, da mu bodemo sosedi.
Tekom enega meseca smo že stanovali »a vasi. Vsa najina vesela pričakovanja so se izpolnila. Moj mož je imel dovolj dela. Nekega dne se pokaže pri bolni Palenovi soprogi potreba nujne operacije, ki jo je izvedel moj mož, upajoč vse najboljše. Toda nesrečna gospa mu umre v njegovih rokah.
Od tedaj smo postali še boljši prijatelji s Palenom in njegovo deco, s sinom in dražest-no deklico. Živeli smo srečno in zadovoljno, dokler nas ni zadel nekega dne usodi udarec.
Moj mož pade nekega dne s konja in obleži na mestu mrtev. Sedaj se v tej neizrečni bedi po
brega prijatelja. Takoj je prevzel varuštvo nad deco in mi sporočil, da se bo pobrigal za njihovo bodočnost. Držal je svojo besedo. Toda prepričala sem se, da se moj sin Ivan z njim ne sklada. Ta je bil kljub svojemu dobremu telesnemu in duševnemu razvoju poln trme in brezčutnosti, tako, da je med njima prišlo često do nesoglasja. Bila sem srečna, ko je prišel čas, da gre Ivan v Petrograd na vseučilišče. Premoženje, ki ga je zapustil moj mož, ni prinašalo toliko sredstev, da bi mogla šolati Ivana, pa se je radi tega obvezal baron, da bo nosil stroške študija. Ivan o tem ni smel ničesar vedeti.
Tri leta ni bilo Ivana pri nas. D'a je marljivo študiral, smo zvedeli iz petrogradskih časopisov, ki so javili, da je dosegel neko odlično nagrado za svoje znanstveno delo. Nihče ni bil srečnejši od mene. Končno sem nekega dne prejela od Ivana pismo, v katerem mi javlja, da bo v prihodnjih praznikih prišel k nam na o-bisk.
. Natalija in jaz sva se veselili njegovega prihoda in sva dan prej urejevali vrt. Tu naju prekine nenadoma prihod barona Palena. Bil je razburjen in me vprašal, če lahko govori z menoj na samem.
Ko sva bila sama, potegne izpod plašča sveženj papirja in reče z drhtečim glasom:
— Draga moja prijateljica, prosim vas za veliko uslugo. Kurlandsko plemstvo, nezadovoljno z vlado in režimom, je sklenilo, da prepreči neke ministrske načrte. Ti papirji so neizmerne važnosti, ker vsebu jejo vse načrte in tajno dopisovanje naše zveze. Do sedaj jih varoval, a ravnokar
Pravijo, da v zadnjih 80 letih se še ni primerilo, da bi imela, psica pri 16 letih starosti mladiča. Toda tu je Lizzie, š]ric pasme, ki ima svoj dom v Detroitu, ki je stara 16 let in je nekega dne presenetila svojega gospodarja s prav krepkim mladičem, ki ga tudi čuva z vso materinsko ljubeznijo.
Thunderbolt, dirkalni avto Angleža Eystona. V Icratkem ga bo poskusil na\ Bonneville Salt Flats v državi Utah, kjer upa pobiti svoj prejšnji rekord 81142 milj na uro, ki ga je dosegel v novembru lani.	' .	i
P	__AMERIŠKA DOMOVINA, JULY" 13, 1938
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
sem zvedel, da je petrogradski policijski ravnatelj slišal o naši zaroti. V par dneh bo prišel sem neki vohun.
— Ta človek bo imel nalogo, da sporoči policiji vse člane te zveze. Sežgati se vseh papirjev ne more, ker so jako važni. Zato jih moram spraviti
nekam, kjer jih ta ne bo našel niti iskal. Jaz se zanašam na vas, draga moja prijateljica, če hočete li v interesu naše nesrečne domovine skriti te papirje pri sebi, dokler ne mine naravnost?
(Dalje prihodnjič)
Ernest G. Albright iz Olclahomekandidira v kongres Zed. držav. Kot kaže slika, potrebuje njegov obraz precej čiščenja, kakor ga potrebujejo ameriške razmere, kot pravi, kandidat.
Felix Breazeale, star 73 let, farmar v Kingston, Tenn. je hotel videti svoj lastni pogreb. Kupil si je krsteč in povabil kakih 8,000 prijateljev, naj pridejo k pogrebu. Felix je vse to opazoval in poslušal tudi nagrobni govor, ki mu ga je napravil pastor" Bil je prav zadovoljen s pogrebom in upa, da ne bo nič slabši oni, ki bo zares.