--HODNA IN STU^u-
^	*	IŽNIGA
List izh: . PPA 9
___Jf straneh .	^
polletna V, STE
ulica M	___«u*uio, aa-dufc.
degli Abruzzi j, Dom pristaniških delavcev'II.V Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankiràna 1 rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: "v? za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo ' vn'a POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. ti
tezi L_
na šestih 1000 Ur; TRST, g Duca
28-402.
emajo, t o lpe a
OST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Združeni proti razkosanju, za STO in narodno enakopravnost!
ieijuOBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 32 (305) trajJ
VI
boij st pd
TRST - SOBOTA, 7. AVGUSTA 1954
CENA 20 LIR
“TRŽAŠKA ZADEVA JE ZRELA ZA REŠITEV IN NI IZKLJUČENA NENADNA ODLOČITEV"
a
dela z n
OBLO TITOVO IZDAJSTVO NAD TDZASNIIHI SLOVENCI
š lahko uresniči s podpisom donouora o nehal dneh
) - 2
j E BOMO POZABILI
►ncei - 21 i d«
ensltt večine poročil tega tedna i®dUjkja, da je sporazum glede ,s», kosanja našega Ozemlja der j?sko že dosežen in da čaka ljalj še podpisa beograjske in Trirslse vlade- Tito je torej po è metnih letih spletkarjenj in 1'ženj dosegel, kar so od »g» zahtevali njegovi anglo-ivijki gospodarji. Ni torej to st k>ena njegova zmaga, kot jo j morda skušal prikazovati, PooJ več le trenuten uspeh voj-aznif^ujskaških intrig imperiali-’ ti
ožit i ra? ko%,
tnih krogov Zahoda, ki so IjapjV ta namen poslužili sVo-\ 1« najuslužnejšega hlapca.
e manj je seveda to uspeh 'Soslavije in njenih narodov, so bili s tem sporazumom '»o ogoljufani. Tržaški Slonel dobro vemo, da se resni-1 koristi tržaških Slovencev ja jugoslovanskih narodov ne (L;'žajo, temveč da so istovetnega se izpopolnjujejo. Zaradi; ^slovanskih narodov in nji-'Vih koristi bi lahko prišlo ustanovitve Svobodnega emija, od katerega bi Jugo-'v i j a imela vsestranske , k.o-!*i: okrepljen bi bil mir na dati1 j} občutljivem delu Evrope
i P°
).
n<" i tc‘ a I*,
6dSo
Mirti?»
«Vela bi se trgovska izmena, obenem pa bi imeli za-
da se njihovim bratom STO ne gode krivice in da i v lepi slogi z Italijanom. življem, kar bi prispe-k zbližan ju med narodi $ Flavije in Italij.e.
smo gotovi, da jugo-^jer^kaski narodi ne nosijo u?l v nobene krivde za našo Srečo, ki je obenem tudi nji-Va narodna nesreča. Zavedo se, da bi preprečili to gmotno kupčijo, če bi vedeli 'zdajalske Titove predloge, s° celo slabši, kot je bil tib-ameriški diktat od osme-oktobra. Za to izdajstvo Jfe vsa odgovornost le na ,.k in njegov osovraženi prebliski režim, ki je izvršil ‘teVo zahodnih gospodarjev :i i‘ S da dobi od njih denarno J°ščino, s katero s težavo pokonci svo.i trhli režim, le uživa naklonjenosti in more jugoslovanskega Ijud-
Maski Slovenci ne bomo J9ar odpustili Titu in njego j”1 d izdajalskemu režimu te-dizkotnega izdajstva, nik-be bomo pozabili, da so 6 narodne nesreče krivi
i< ij
a reč'1 ilje' r i" ■K»-d’
' a
zn'1
je
let"1 H, N?
pok
en11
zpf
IX
pr?
vaJ
izi^
k-
t»er' avl' i|
Sl)'
hrti11
EN01NI Zi SIO in narodne pravice!
»
»"e "er jim je onu veu do ^ rdečih dolarjev kot pa za flsti njihovih krvnih bratov 'tov regim bo odslej pomeli ^ajhujšega sovražnika vseh i- , Slovencev in tržaške-ll iddstva sploh. Tega prepri-Ja ne bodo mogle zabrisati ebe «garancije» glede na-aarodnih pravic niti hi-'ske obljube titovskih prestito v. Kajti tega. kar nam vzel. nam ne bo mogel po-5,^ (»iti. Poleg tega pa imamo Preveč bridkih izkušenj, ‘kc, veljajo njegove sveča-P "bljube.
zločin nad slovenskim rstvom Tržaškega ozemlja ,s Sam0 člen v dolgi verigi Letnih izdajstev, ki jih je hješil Titov režim proti ju-j6 °vanskemu ljudstvu m
(^Qvim najosnovnejšim inte-[0,11 • V svežem spominu je e Sramotno izdajstvo, ki ga I Zagrešil proti koroškim "*VnCem’ jih ie Proti de-!(! 1 v°dškodnini prepustil veni rilakim potujčevalcem. Iz-lnr Pa je tudi jugoslovanske Ue ter jih ogoljufal za pridobitve osvobodilne igr, ^' za ustavo, za petletni 'trj,2® socialistično izgradnjo L ,vine, za osnovne člove-i - . demokratične pravice, it,,11 n° in vedro življenje.
Se ne moremo čuditi, če 'e , lCno prezrl tudi pravi-eznje ■ bda
1»Sq . nroti se Tito, pa tudi ^.Vi. gospodarji, če misli-Že s tem sporazumom a zadeva spravljena v Tito je hotel novi >tu . en, v kateri je prevzel JeVo vlogo. Toda, kot je
tržaških Slovencev.
bila . maščevana ona krivica, tako bo tudi sedanja. Se obstaja mirovna pogodba, ki je Titu ni uspelo uničiti. In obstajala bo tudi v bodoče, za kar so nam porok podpisi Sovjetske zveze in socialističnih držav. Ko si bodo Tito in njegovi gospodarji najmanj pričakovali in želeli, bo potegnjena na dan... in tedaj bo treba plačati ta dolg.
Ne bodo zamrle naše vice s podpisom o razkosanju. Terjali jih bomo, dokler ne bodo izpolnjene do zadnje. Terjali pa jih bodo z nami tudi jugoslovanski narodi, ko bodo obračunali s Titom in njegovim protinarodnim režimom. In ta čas ne more biti več daleč. Kajti noben zločin ne more za dolgo pokopati pravice. Tržaški Slovenci se bomo borili, da bo čimprej praviejt* triumfirala nad prevaro ih izdajstvom.
«Spričo zadnjih poročil o Trstu sodijo v Beogradu, da so dani vsi pogoji za skorajšnjo ureditev tržaškega vprašanja, ki naj bi nadomestila angio-aineriški sklep z dne 8. oktobra 1953. Ni izključeno, da bo tržaško vprašanje iznenada u-rejeno». To sporočilo, ki ga je dala «Jugopress», so v četrtek prinesli vsi jugoslovanski časopisi.
Tudi mnogo drugih virov je v tem tednu prineslo podobne vesti o skorajšnjem podpisu in objavi sporazuina o razdelitvi Tržaškega ozemlja. Ameriška agencija «United Press» je v U__" svojem poročilu v torek celo sporočila, da bo dogovor o tržaškem vprašanju objavljen v ponedeljek ob 10.30. Ze naslednji dan pa se je izkazalo, da ta vest ni imela stvarne podlage. Pač pa je ameriški tajnik za zunanje zadeve John Poster Dulles na tiskovni konferenci v torek izjavil, da «u-pravičeno smatra, da bosta Italija in Jugoslavija kmalu lahko podpisali sporazum, ki bo zaključil težavno tržaško vprašanje». Dodal je, da sta se na-
sprotujoči stališči obeh držav znatno približali in ureditev preostalih nasprotij ne predstavlja več nepremostljive o-vire. Vendar je glede skorajšnje sklenitve dogovora pristavil, da ne more potrditi govoric o skorajšnjem sporazumu med Rimom in Beogradom.
Tudi drugi znaki kažejo, da je nevarnost skorajšnje sklenitve sporazuma v resnici neposredna. V tem tednu je vladala namreč izredna živahnost v treh prizadetih prestolnicah, v Washingtonu. Londonu in Rimu; diplomati teh treh držav so izmenjali v tem času številne obiske, o katerih pa ni bilo mogoče izvedeti nobenih zanesljivih novic, temveč obstajajo le več ali tria n j utemeljena ugibanja. Glede" datuma podpisa in objave sporazuma so številni listi prepričani. da’ bo dogovor o Trstu objavljen kmalu .. po podpisu Balkanske vojaške zveze, ki ga pričakujejo v dneh od sobote do ponedeljka. Drugi spravljajo tržaški sporazum v zvezo z vrnitvijo gospe Luce v Italijo, ki je predvidena za
________________LV.____________
Nov sovjetski predlog za evropsko konferenco
Zahodne velesile bodo dale skupen odgovor
V sredo je Sovjetska zveza potom svojih poslanikov v Washingtonu, Parizu in Londonu poslala trem zahodnim velesilam novo diplomatsko noto v zvezi s pripravami za sklicanje vseevropske varnostne konference. V noti predlaga sovjetska vlada, naj bi -e zunanji ministri štirih velesil, ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Francije sestali še tekom tega meseca ali v septembru, da bi pripravili vse potrebno za sklicanje široke konference vseh evropskih držav in Združenih držav Amerike s prisotnostjo opazovalcev DR Kitajske. Na sestanku štirih zunanjih ministrov bi morali pripraviti vabila, določiti način postopka ter sporazumno določiti dnevni red konference za evropsko varnost.
Kot je znano, je Sovjetska zveza poslala že 24. julija podobno noto, s podrobnejšo obrazložitvijo predloga, ki ga je 'Molotov iznesel na konferenci v Berlinu februarja meseca. Dočim je nota Sovjetske zveze naletela na veliko odobravanje vseh evropskih narodov, so skušali vladni krogi ZiDA ves čas zavlačevati z odgovorom, ki bi moral biti e-noten za vse tri zahodne velesile. Jasno je, da ameriškim imperialistom nič prav ne diši sklenitev širokega sporazuma med vsemi evropskimi državami, ki bi zagotovil za daljšo dobo mir v Evropi in zavaroval vsako poedino državo pred kakršnim koli napadom. ZDA se še vedno čvrsto oklepajo svojega načrta delitve Evrope v dva bloka, ustvaritve Evropske skupnosti, ki naj združi v eno samo napadalno armado vse njihove podložni-ške države v Evropi skupno z Zahodno Nemčijo. Zavlačevanje z odgovorom je pripisati upanju ZDA, da bosta med tem časom Italija, predvsem pa Francija ratificirali pogodbo o EOiS in bo tako ZSSR postavljena pred dovršeno dejstvo. Na vsak način pa bi se
morali te dni sestati v Dondolio ameriški, angleški in francoski izvedenci, ki- naj bi preučili julijsko sovjetsko noto in sestavili skupen odgovor. Po prvih vesteh, bodo ti izvedenci sedaj preučevali tudi zadnjo sovjetsko noto.
V	zvezi s predlogom o vseevropski varnostni konferenci je izdala madžarska vlada v nedeljo posebno izjavo, v kateri izraža svoje zadovoljstvo in svoj pristanek na sovjetski predlog ter izjavlja, da je Madžarska pripravljena udeležiti se konference, kateri bodo predstavniki madžarskega naroda dali ves svoj doprinos.
V	sredo se je sestal parlament Nemške demokratične republike. Predsednik vlade Grotewohl je tudi v svojem poročilu izjavil, da je Vzhodna Nemčija pripravljena sode-
lovati na evropski konferenci, ki jo predlaga Sovjetska zveza. Obenem je predlagal, naj se bonnski vladi odpošljeta dva poziva in sicer: 1.) da se odpošlje svečan in skupen apel štirim velesilam, naj se ponovno začne s razpravljanjem o nemškem vprašanju ter naj se obe nemški vladi obvežeta, da ne bosta pristopali v nobeno vojaško zvezo, dokler se ta konferenca ne zaključi; 2.) naj se imenujejo zastopniki o-beh delov Nemčije, ki naj se sestanejo in poiščejo skupno nemško stališče o vseh važnih narodnih vprašanjih v okviru evropske varnosti. Vzhodnonemški parlament je soglasno odobril gornje predloge vlade, ki so nadvse važni ne samo za nemški narod, temveč tudi za splošno mednarodno pomiritev.
PO VESTEH «UNITED PRESS »
Angleške čele odhajajo?
Ameriška agencija «United Press» je v četrtek ponoči razširila sledečo vest:
«Po govoricah v angleških vojaških krogih v Trstu bodo angleške čete začele odhajati iz Trsta v nedeljo in ponedeljek. Prvi bataljon polka «SUf-folk» bo začel odhajati 8. in 9. avgusta ter je namenjen v Nemčijo preko Avstrije. Ko bo ta bataljon začel odhajati, se bo polk «Lancashire» preselil iz vojašnice v Lazaretu na skrajnem koncu cone A v vojašnico na ul. Rossetti, ki jo bo izpraznil «Suffolik»..
Civilna policija bo zasedla vojašnico v Lazaretu v pričakovanju skorajšnjega prihoda izbranega oddelka karabinjerjev 1'3. mobilnega bataljona, ki se sedaj nahaja v Gorici». Po vesteh iz italijanskih vi-
rov je bilo določeno število karabinjerskih oficirjev že dodeljeno civilni policiji. Ti oficirji v civilu preučujejo položaj pred uradnim prihodom oddelkov, ki bi se moral izvršiti v teku enega meseca.
Italijanski krogi, ki imajo stik z Rimom, pravijo da je prisotnost karabinjerskih oficirjev uradno znana tudi jugoslovanski vladi.
Zdravilo proti nahodu
NEW YORK — Ameriška zdravnika Morton Biskind in William Coda sta odkrila zdravilu zoper najbolj razširjeno bolezen na svetu — nahod. Zdravilo sestoji iz flavonoidov, ki jih vsebuje beli del limonove lupine in pa iz vitamina C, ki ga vsebuje limonin sok.
torek, 10. avgusta. Dogovor med Beogradom in Rimom naj bi bil po mnenju teh objavljen v nekaj dneh po njeni vrnitvi. Previdnejši pa predvidevajo objavo dogovora do 15. avgusta ali celo v drugi polovici tega meseca.
Najprevidnejši med vsemi so italijanski vladni krogi, ki se večinoma sploh nočejo izraziti o datumu objave sporazuma; drugi pa zatrjujejo, da je objava sicer zelo blizu, vendar pa ni stvar samo nekaj dni, temveč tednov. Podobnega mnenja je tudi londonski «Times», ki pravi, da bodo razgovori potrebovali nekoliko več časa kot pa podpis balkanske zveze. Tudi «Manchester Guardian» piše, da je sporazum med Italijo in Jugoslavijo blizu in da bi moral biti dosežen skoro istočasno s podpisom balkanske zveze. Pripominja pa, da po njegovih informacijah ni doseženo soglasje glede dveh točk sporazuma, kar pa ne bi moglo predolgo zavleči obstoječih pogajanj.
Malo ali nič gotovega se ve o vsebini dogovora, ki naj bi ga v bližnjih dneh podpisali rimska in beograjska vlada. Po nekaterih vesteh, zlasti iz jugoslovanskih in ameriških virov, je sporazum že v celoti dosežen in čakajo le še na določitev datuma za njegovo objavo. Po nekaterih drugih vesteh. zlasti italijanskih in angleških — in te so spričo dejstva, da se sedanja pogajanja v Londonu vodijo predvsem med italijanskimi, angleškimi in le deloma ameriškimi predstavniki. mnog» verjetnejše ■ pa izhaja, da sporazum ni še v celoti dosežen in da ostajajo nerešena še nekatera vprašanja, čeprav manjšega obsega. Tako poroča četrtkova »l’Unità», da je še vedno viseče vprašanje obmejnih popravkov v coni B, v bližini Bazovice, vendar pa da vlada v anglo-ameriških in titovskih krogih, prepričanje, da bo Italija popustila v korist Jugoslavije. Se dlje pa je šel angleški list «Sunday Ohromele», ki govori celo o nekakšnem koridorju, ki naj bi ga dobil Tito do tržaškega pristanišča; vendar je ta vest zelo malo verjetna in vanjo ne verjamejo niti titovski krogi.
Delegacija tajnikov štirih vladnih strank iz Trsta je v tem tednu, imela v Rimu razgovore s številnimi osebnostmi, med njimi tudi s predstavniki vlade; vendar izgle-da, da je edina njihova skrb, kako bi svojim strankam zagotovili monopol v javni u-pravi, ko bi prišla Italija. Glede bodoče uprave se domneva, da bo Wintertona nadomestil italijanski visoki komisar, ki bo neposredno podrejen svetu ministrov v Rimu. Ne ve se še. kdo bo imenovan na to mesto, čeprav že ugibajo o raznih imenih, kot o bivših ministrih Da Malfa, Ivan Matteo Lombardo in drugih.
Poplave v Perziji
TEHERAN — Velike poplave, ki so prizadele- področje Ghazvin so doslej zahtevale 500 človeških žrtev dočim je 10.000 oseb v nevarnosti, da pogine od gladu in trpljenja v poplavljenih krajih. Tudi v vzhodnem Pakistanu reke neprestano naraščajo in preplavljajo mesta in vasi. Preko milijon oseb je ostalo brez zavetišča in je izpostavljeno nevarnosti divjih zveri in strupenih kač. Poplavljeno je desetine tisočev kilometrov obdelane zemlje, dočim število človeških žrtev še ni ugotovljeno.
V času, ko so vsi Tržačani, posebno še Slovenci, v najhujši borbi proti razkosanju in z zaskrbljenostjo iščejo načina, kako bi preprečili grozečo katastrofo, vlada na vodstvih slovenskih, «narodnih» skupin čudovita leto-viščarska idila Ne ene akcije., ne protesta, ne shoda, skratka niti najmanjšega znaka volje, da bi preprečila to, kar je splošno sma-trano za največjo narodno nesrečo,
Kaj mislita dr. Agneletto in S-Sorli in z njima vodstvi SDZ m SKS, da je že čas vreči puško v koruzo in opustiti vsako borbo, češ da «ni nobenih izgledov» na uspeh? Toda vedite, da je prav sedaj najbolj potrebna odločna borba vseh, da ves svet vidi enoten odpor vseh Tržačanov
Puško v koruzo?
proti razkosanju. Se celo v primeru, da bi prišlo do dejanskega razkosanja, bo treba nadaljevati borbo za ponovno združitev obeh con, za ustanovitev STO, za narodno enakopravnost, za demokratične svoboščine, za svobodo trgouine, kot to določa mirovna pogodba, ki bo pravno še vedno ostala v veljavi. Od te borbe komunisti ne mislijo odstopiti, prav tako pa bi se spodobilo tudi od onih, ki se še vedno prištevajo med zagovornike tržaške neodvisnosti.
Ali pa mislijo naši «narodnjaki», da je Stvar vodstev le, da od
časa do časa izdajo kakšno resolucijo in napišejo kak članek v svoje glasilo, dočim pritiče borba samo preprostemu ljudstvu? Težko si je sicer razlagati dosledno odsotnost njihovih voditeljev z vseh manifestacij za STO v zadnjih časih. Se vec. Znano nam /e, da bi se nekateri voditelji teh dveh skupin sicer radi udeležili in celo spregovorili na zborovanjih in prireditvah proti razkosanju, a so jim njihova vodstva to prepovedala.
Kaj naj torej to pomeni? Ali si hočejo s tem pridobiti simpatije ijapovedanih, a še ne došlih bo-
bočih upraviteljev? To bi bilo smrdljivo kapitulantstvo. Ali je to dolga roka titovcev, ki skušajo pod geslom antikomunizma preprečiti vsak odpor proti izdajalskim Titovim predlogom? Toda, če se bojite, da boste s sodelovanjem z nami padli v smrtni greh, pa napravite sami shod, zborovanje ali prireditev proti razkosanju in za ustanovitev STO!
Noben razlog danes ne opravičuje vašega molka. Naše ljudstvo bo upravičeno smatralo, da ste se odpovedali rešitvi, v kateri so si vsi Slovenci danes edini, in vas bo obsodilo, kot vas bo obsodila zgodovina. Prav tako kot je že obsodilo titovce in njihove pri-prežnike, ki so se s svojim izdajstvom nad tržaškimi Slovenci sa. mi izločili iz narodnega občestva.
lili il Hilli Hilli! Slmili
Tito je že od podpisa mirovne pogodbe z Italijo najhujši sovražnik Svobodnega tržaškega ozemlja, proti kateremu rovari že sedem let. Vsa ta leta je bil on tisti, ki je predlagal njegovo uničenje in razdelitev med Jugoslavijo in Italijo. Znani so njegovi predlogi za kondominij, za «etnično» razdelitev, njegovi koridorji in druge « rešitve». Vse te «rešitve» predvidevajo prepustitev mesta Trsta in ve-
čjega dela cone A z 80.000 tržaških Slovencev Italiji. Že avgusta 1951 je Tito izjavil, da ITALIJANI LAHKO DOBE TRST.
TITOV JE TUDI SEDANJI PREDLOG ZA RAZKOSANJE, KI JE TAKO ZA NAS TRŽAČANE KOT TUDI ZA JUGOSLAVIJO MNOGO SLABŠI KOT DIKTAT 8. OKTOBRA
Kaj prinaša Titov predlog
Teritorialno
Italija premakne svoje meje od Stivano na Debeli rtič, dobi Trst, cono A razen nekaj, večinoma italijanskih vasi, od cone B pa še velik kos ozemlja s popolnoma slovenskim prebivalstvom.
Politično
Tržaško ljudstvo bi imelo s STO svoji) državno neodvisnost, samostojno demokratično upravo z lastnim parlamentom, vlado in drugimi domačimi oblastmi.
Namesto tega bomo podrejeni rimski vladi in njenim funkcionarjem, o vseh naših zadevah se bo odločalo v Rimu, naša volja ne bo upoštevana.
Trst in cona A bosta avtomatično vključena v atlantski pakt in v EOS ; sčasoma bo uvedena tudi za Tržačane vojaška obveznost.
Nasproti temu pa nam mirovna pogodba jamči nevtralnost in demilitarizacijo Svo-bodnega ozemlju in s tem zagotavlja mir.
Gospodarsko
Mirovna pogodba predvideva Svobodno luko za vse zaledne države in svoboden tranzit, brez carin in brez vsake diskriminacije. S tem bi se ogromno dvignil pomorski promet, vzcvetela bi zopet trgovina, obnovila bi so industrija, vsi Tržačani bi imeli zagotovljeno delo in kruh. Obnovile bi se nekdanje pomorske linije, vrnile bi se tržaške ladje. STO bi prevzelo vso nekdanjo italijansko državno im ovino, ki bi jo upravljali Tržačani v svojo
korist. Uvedena bi bila posebna valuta. Naše poljedelstvo bi bilo zaščiteno pred tujo konkurenco. Svobodno ozemlje bi zaživelo svoje samostojno gospodarsko življenje na korist vseh Tržačanov in zalednih držav.
Če pa pride Italija, bo prevzela v svoje roke vse naše gospodarstvo in ne bo upoštevala koristi Trsta in zaledja. Že itak težko stan je se bo še mnogo poslabšalo. Službe in delo bodo dobili tujci, naši ljudje pa bodo morali po svetu.
Narodno
Statut STO zagotavlja Slovencem popolno narodno enakopravnost glede jezika v javnem in zasebnem življenju, glede služb in drugih gospodarskih ugodnosti, glede šol, kulture in vsega drugega javnega izživljanja. Pod lastno upravo bi bili odpravljeni vsi fašistični in drugi diskriminacijski zakoni in bi mogli doseči povrnitev vse škode, ki smo jo utrpeli pod Italijo in pod sedanjo okupacij sko oblastjo Slovencem hi bil zagotovljen ne moten narodni razvoj.
Z razkosanjem bi bili Slovenci oropan vseli teli mednarodnih jamstev za naš narodu obstoj. POGODBA MED TITOM IN SCEL BO NE PREDVIDEVA NOBENIH GARAN CIJ Z 4 SPOŠTOVANJE NARODNIH PR I VIC SLOVENSKE MANJŠINE. Morebitne
« obljube », la bi jih dala Italija v a posebnem pismu », je ne bodo prisilile k spoštovanju naših pravic. Pritisk oblasti in okolja ter fašistična nasilja bi v kratkem času zatrli našo narodno samobitnost. Slovenci bi ostali brez garancij in brez zaščite, pred nasilji, zapisani brezpogojnemu narodnemu poginu.
Slovenci! Ne dopustimo, da se uresniči Titovo izdajstvo nad nami! Preprečimo ta zločin nad našim narodom! Borimo se še odločneje za ustanovitev STO, za narodno enakopravnost, za mirno in srečno življenje našega ljudstva!
POZIV SLOVENSKO HRVATSKE LJUDSKE PROSVETE
Zahtevamo popolno enakopravnost in povrnitev izse škode Slovencem
V trenutku, ko vlade v Washingtonu, Londonu, Beogradu in Rimu skušajo pripraviti javno mnenje, da bi vsilile zloglasno noto o dogovoru za razkosanje našega Ozemlja, tajništvo Slovensko hrvatske ljudske prosvete
odločno protestira in obsoja vsako rešitev, ki ne spoštuje mirovne pogodbe;
poziva vse prebivalstvo, naj protestira proti razkosanju, kajti še je čas, da preprečimo to nevarnost;
poudarja, da je vsaka rešitev, ki ne spoštuje mirovne pogodbe, naperjena proti narodnim, političnim in gospodarskim interesom prebivalstev STO, je proti interesom narodov sosednih držav, ker ne more drugega kot še bolj zaostriti odnose med Italijo in Jugoslaviji, kajti nobena od
dveh vlad se noče javno odreči tem krajem;
zahteva:
1.	da se ukinejo vsi zakoni, ki omejujejo narodnostne pravice slovenskega prebivalstva; da se preneha z vsako politiko terorja, pritiska, diskriminacije in raznarodovanja proti etničnim skupinam v coni A in v coni B;
2.	da se zagotovi popolna svoboda in razvoj narodnega, kulturnega, političnega in gospodarskega življenja narodnih skupin, brez diskriminacij;
3.	da se zajamči enakopravnost etničnih skupin v njihovih javnih in privatnih pravicah z udeležbo pri izvrševanju javnih funkcij .Slovencev v coni A odnosno Italijanov v coni B;
4.	da se omogoči uporaba slovenskega jezika v vsem po-
slovanju javnih in upravnih uradov, sodnij in javnih u-stanov, po želji zainteresiranega;
5.	da se zagotovi svoboden in neoviran kulturni razvoj Slovencem; pravica do šol. knjižnic, kulturnih ustanov, gledališč, muzejev itd. Istočasno naj se zagotovi kvalificirano in stalno nameščeno o-sebje vseh stopenj v skladu s potrebami;
6.	da se povrne vsa moralna in materialna škoda, ki so jo pretrpele skupine, osebe ali stvari, ki so last etničnin skupin naših con, s povrnitvijo nepremičnin ali enakovrednega zneska v denarju; da se istočasno odstranijo vsi ukrepi, ki omejujejo pravico povratka v kraje, ki so bili zapuščeni zaradi političnih preganjanj;
7. da se prepreči vsak ukrep in vsako dejanje, ki bi vodilo do neposrednega ali posrednega raznarodovanja katere koli narodnostne skupine.
Slovensko nrvatska ljudska prosveta smatra, da predstavlja odprava vsake diskriminacije v pogledu narodnostnih pravic Slovencev temeljno podlago za dosego medsebojnega razumevanja in pomiritve med tu živečim prebivalstvom, da se dokončno zabriše vsaka narodnostna mržnja.
TAJNIŠTVO SHLP
Vrh K 2 osvojen
KARAČI — Italijanska ekspedicija pod vodstvom prof. Ardita Desia je dosegla doslej neosvojen vrh K 2 v Himalaji visok 8611 metrov.
STRAN 2
DRLO
7. AVGUSTA 19»
7. Al
RESOLUCIJA CENTRALNEGA KOMITEJA K. P. S.T.O.
Z odločno borbo oseh državljanov
ie še mogoče preprečili razhosanie
Objavljamo resolucijo Centralnega komiteja KP STU, sprejeto na zadnjem zasedanju dne 31. julija 1954. Zasedanje se. je urlilo pod predsedstvom tovarišice Marije Bernetičeve. Resolucija je bi-ia sprejeta po obširni disku siji, ki je sledila poročilu sekretarja tov. Vidalija o temi: «Komunisti in borba proti razkosanju» in se glasi:
1. Podajanja, ki se vrše med Rimom in Beogradom pod pokroviteljstvom vlad Združenih držav in Velike Britanije so pred zaključkom, da zapečatijo razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ta sporazum, ki ga hočejo skleniti v namene napadalne politike ameriškega imperializma, resno ogroža mir v tem delu Evrope in bi pomenil dokončno ločitev obeh con našega Ozemlja, obsodbo prebivalcev cone B, ki bi bili prisiljeni na množično izselitev, pomenil bi resno poslabšanje življenjskih pogojev prebivalcev cone A, katerih del bi na podlagi nameravanih obmejnih popravkov doživel usodo prebivalcev, ki že trpijo pod zatiranjem titovskega tiranstva.
S sprejetjem te rešitve izdajata rimska in beograjska vlada obveznosti, sprejete s podpisom mirovne pogodbe ter vse svoje obljube, ker odločata o usodi Slovencev in Italijanov teh krajev, ne da bi jih vprašali za mnenje.
Slovensko in italijansko pre bivalstvo Svobodnega ozemlja ;e v svoji celoti sovražno ba rantan u in ta sovražnost se je pokazala v v-eh krajevnih socialnih, narodnih in političnih sektorjih. Obe vladi, jugoslovanska in italijanska, sta z močnim pritiskom uspeli iztrgati sprejem sporazuma le pri vodstvih strank, ki so z njima povezane.
2.	Centralni komite KP STO poudarja važnost velike borbe, danes bolj kot kdaj koli inten-z vne in močne, ki jo vodi naša Partija in tovariši socialisti proti razkosanju. Ta borba je pridobila simpatijo in podporo večine državljanov in u-z-va solidarnost italijanskega naroda in narodov Jugoslavije, čeprav nimajo slednji možnosti javno manifestirati zaradi titovskega režima terorja. V borbi proti razkosanju so državljani našega Ozemlja prejeli zagotovila solidarnosti vseh delovnih ljudi, organiziranih v veliki Svetovni sindikalni zvezi ter partizanov miru vsega sveta.
3.	Tržaški komunisti smatrajo, da je danes še mogoče preprečiti uresničenje nameravanega razkosanja in da obramba celovitosti STO in varnosti v njem živečega prebivalstva zahteva okrepitev borbe. s kar najširšo udeležbo vsega prebivalstva.
4.	Centralni komite ugotavlja, da je vedno čvrstejša enotnost slovanskih in italijanskih demokratov uspela v teku te borbe osamiti beograjske plačane agente ter fašiste, ki še vedno skušajo zaostriti oba nacionalizma in delujejo z za-strahovalnimi in izsiljevalni-mi metodami, da bi odvrnili prebivalstvo obeh con od borbe proti barantanju.
5.	Centralni komite KP STO zavrača obrekovalna podtikanja s katerimi so podporniki razkosanja skušali in skušajo dati verjeti, da komunisti težijo za izzivanjem neredov. Te laži kategorično demantira dejstvo, da so se vse dosedanje akcije vršile.z velikim čutom odgovornosti, reda in miru in jih je označevalo prostovoljno in navdušeno sodelo-
vanje najrazličnejših socialnih slojev.
Komunistična partija obnavlja svoje nasprotovanje vsaki provokatorski manifestaciji in poziva vse državljane in stranke, naj sodelujejo, d», se v mestu in na podeželju ohrani mirnost, da se učvrsti enotnost vseh antifašističnih sil proti vsakršni provokaciji, da ne bi moralo prebivalstvo, ki je že toliko pretrpelo, utrpeti nove in nadaljnje škode.
6.	Centralni komite sc obrača na vse državljane, na vse stranke in politična gibanja, da bi vsak pripomogel k preprečitvi razkosanja našega Ozemlja, da zainteresirane vlade ne bi sprejele nobenega sklepa, ne da bi se prej vprašalo za mnenje prebivalstvo cone A in cone B.
7.	Voditeljem sekcij in celic, vsem tovarišem vodjem skupin, raznašalcem tiska, aktivistom in članom Komunistične partije naslavlja Centralni komite topel poziv, naj vložijo /se svoje sile za učinkovito lelovanje vse Partije v njenih vodstvih, skupščinah, v organiziranju pobud, ki naj mobilizirajo prebivalstvo v borbi iroti razkosanju.
Odločilna važnost sedanje
bitke mora prisiliti vsakega tovariša, da dà svoj doprinos za okrepitev Partije s povečanjem števila njenih članov, s tem. da jo napravimo vedno .bolj aktivno, ideološko in organizacijsko vedno bolj kompaktno, s pomnožitvijo njenih stikov z ljudskimi -množicami, z izboljšanjem njene pisane in ustmene propagande in predvsem z vedno boljšim širjenjem demokratičnega tiska.
Na ta način, skupno s tovariši socialisti, morajo biti komunisti na čelu sedanje borbe, v obrambo našega prebivalstva in njegove bodočnosti, v obrambo miru za naše Ozemlje in za sosedne narode.
| Po soiialisliEnsm svolli
Lahko rečemo, da ni kraja v Sovjetski zvezi, ki ne bi mel lastnega gledališča ali kinodvorane, knjižnice in čitalnice, muzeja itd. Kljub temu pa bo letos osrednja vlada nakazala več kot eno milijardo rubljev v ta namen. Letošnji prispevek za kulturne ustanove bo za skoro 300 milijonov rubljev višji od lanskega. Med drugim bodo letos dogradili 25 novih gledališč in koncertnih
dvoran, 127 kinodvoran in preko 2.000 vaških manjših kinodvoran. Poleg tega bodo letos odprli okrog 200 novih knjigarn. naslednje leto pa jih bodo odprli preko 500. Do konca tekočega leta bodo v 'SZ Divorili 155 domov kulture, 41 knjižnic, 13 muzejev, 5 živalskih vrtov in 2 zvezdami.
UAZVOJ SKRBSTVA ZA MATERE IN OTROKE V L. R. KITAJSKI
»Verižno kolo”
račun potrošnika
na
		r
		Hi

List «Hsinhuajihpao» iz Cun-kinga prinaša zanimive podat ke o velikanskem delu, ki je bilo izvršeno po osvoboditvi na polju zdravstvene zaščite matere in otroka v jugozapa-dni Kitajski.
Danes je. na tem področju 8 velikih centrov za blagostanje matere in otroka, 14 zdraviliških zavodov, 382 postaj za prvo pomoč, večje število otroških bolnic in približno 4.000 domov matere.
V mestih jugozapadne Kitajske je odprtih 1.458 otroških jasli za nad 40.000 otrok. Narašča tudi število otroških jasli v vaseh. V pokrajinah Hsi-Vang in Szewhuan ter v predmestju Čunkinga je odprtih nad 15.000 sezonskih otroških jasli.
jK A
WS- . -
Dvorana Ljudskega odra v u ici Madonnina, ki so joTasJstl v marcu laži tretjič napadli in jo, obenem z ostalimi prostori Združenih sedežev, popolnoma uničili. Vsem Tržačanom naj bo ta napad trajen opomin, da se je treba vedno in odločno boriti proti obnovi
fašizma
Jugoslovanski državni poglavarji so v svojem letošnjem takoimenovanem družbenem planu obljubili znižanje cen blaga široke potrosil je. V resnici pa se dogaja obratno. Cene neprestano rastejo. Temu je kriva predvsem gonja kapitalistov po čimvečjem pro-
fitu. Takoimenovani sistem verižne trgovine predstavlja pravcato ropanje potrošniških množic. Kako se dogaja, nam nazorno prikazuje gornja risba. Industrijski proizvod stane v tovarni n. pr.: 500 din, toda predno dospe do potrošnika se njegova cena podvoji.
Ostudno narodno
Titovska prosvetna zveza pristaja na izročitev
izdajstvu.
v Slovencev Italiji I
Ro celi seriji člankov o Jaši-. jo komaj 21 včlanjenih prosvet-stičnih nasiljih nad našim tiaro- ! n ih društev, a še od teh je veči-
dom in številnih uvodnikih o narodnih pravicah tržaških Slovencev, ki naj bi po Titovi zaslugi prišli pod Italijo, je «Primorski dnevnik)) objavil prejšnji petek resolucijo titovske prosvetne zveze. Ta resolucija, ki iznaša stališče titovskih «kulturnikov» do barantanja s STO, po svoji izdajalski breznačelnosti dosega, če že ne presega, vrste stičnih resolucij drugih titovskih organizacij. Posebna njena odlika pa je brezprimerna hinavščina, s katero bi hoteli prikriti svoj brezpogojni pristanek na izdajalsko Titovo prodajanje Trsta in 80.000 Slovencev Italiji.
Ze v uvodnem stavku se ta «braniteljica» slovenskih narodnih koristi na STO predstavi z d,ebelo lažjo, ko pravi, da «povezuje večino slovenskih kulturnih društev in organizacij v Trstu in tržaški okolici)). Titovski prosve-tarji so očividno zelo kratkega spomina, kajti, sicer bi se spomnili, da so na svojem zadnjem občnem zboru ugotovili, da ima-
na popolnoma pasivnih, torej — po lastnih priznanjih — v najboljšem primeru kvečjemu 10 aktivnih prosvetnih društev. Temu nasprotno pa SHLP kot edina ljudska prosvetna organizacija lahko pokaže v zadnjem letu 26 aktivnih dramskih skupin, 8 pevskih zborov, 6 godb in mnogo drugih delujočih prosvetnih skupin. Toda, pustimo to «netočnost», ker ni danes naš namen polemizirati o teh vprašanjih. Mnogo bolj nas namreč zanima, kako se ti samozvani monopolisti na narodna in kulturna vprašanja tržaških Slovencev obnašajo spričo neposredne nevarnosti, da pride nad 80.000 Slovencev pod Italijo.
Čeprav je z nameravanim razkosanjem postavljena na kocko naša narodna usoda, ne najdejo razni Budali, Prešli, Pahorji, Ra-ceti in njim podobni niti ene besede protesta proti tem zločinskim načrtom. Titovska prosvetna zveza se spričo teh, za slovenski živelj v Trstu tako usodnih do-
I!
ALI JE BELA KRAJINA ZASLUŽILA TAKŠNO ZAPOSTAVLJANJE
Zibelka narodno osvobodilne borbe je mnogo na slabšem kot pred vojno
Pokrajina zasanjanih brezovih gajev, ovitih v pajčolanaste meglice, z rahlo zv..lova»imi griči, pokrajina v bele narodne noše oblečenih deklet in fan-tnv. nekje daleč za Gorjanci, bogu za hrbtom, kjer se je rodil Oton Zupančič takšna le bila Bela Krajina pred vojno. Za to romantično podobo. se je skrivala strahotna gospodarska zaostalost, nepopisna beda. Oblastniki stare Jugoslavije so vedeli za Belo -Krajino, kadar je bilo treba govoriti o njeni eksotiki, kadar je bilo treba Beli Krajini pomagati, da bi se dvignila iz svoje revščine, niso tedanji gospodje našli niti beliča.
Za časa NiO'3 se je Bela Krajina spremenila iz gluhega zakotja v središče Slovenije. Bela Krajina je bila v resnici zibelka naše partizanske borbe. Na njenem osvobojenem o-zemlju je vzklila in pognala korenine nova ljudska oblast. O'd 1943. leta do 1945. je bila Bela Krajina praktično ves čas osvobojena. Niso je mogli po-
Velika skrb za ljudsko blaginjo
v državah ljudske demokracije
V kratkem zgodovinskem obdobju so dežele ljudske demokracije napravile v svojem razvoju ogromen skok, ki je iz temeljev spremenil njihovo obličje. Te dežele so prenehale biti o-bjekt eksploatacije s strani inozemskega kapitala in izvor bogatitve imperialistov. Postale so svobodne, samostojne in neodvisne dežele, ki imajo razvito industrijo in napredno kulturo. Življenje delovnih ljudi vseh dežel ljudske demokracije Evrope in Azije postaja vsako leto boljše in lepše. Uspehi, ki so jih dosegle te dežele, so sijajen dokaz velike življenjske sile reda ljudske demokracije.
Vse svoje pridobitve dolgujejo delovni ljudje ljudske demokracije preverjenemu vodstvu komunističnih in delavskih partij, nesebični in bratski pomoči Sovjetske Zveze. Komunistične in
delavske partije dežel ljudske demokracije, ki se ravnajo po marksistično-leninski teoriji, izkoriščajo silno bogate izkušnje Komunistične partije Sovjetske Zveze in jih ustvarjalno uporabljajo u konkretnih pogojih svojih dežel,, uspešno izvršujejo svojo svetovno-zgodovinsko vlogo navdihovalcev in organizatorjev socialistične graditve.
Za komunistične in delavske partije so interesi ljudstva iznad vsega. Najvišji zakon njihovega delovanja je skrb za zadovoljevanje neprestano rastočih potreb delovnih ljudi, za blagor in srečo ljudstva. Da bi rešile to centralno nalogo — doseči pospešen dvig življenjske ravni delovnih ljudi — komunistične in delavske partije dežel ljudske demokracije sedaj osredotočajo maksimum sil in sredstev za dvig kmetijske proizvodnje. Samo vse-
TO JE TITOV .SOCIALISTIČNI RAJ*
Za študente ni letovišč
Pred nekaj meseci je beograjska vlada ukinila še zadnje, že itak le formalne ugodnosti za letovanje naših delovnih ljudi. Sedaj delavci in nameščenci nimajo nobene možnosti več, da bi prebili svoj letni dopust na medu, ob morju, v hribih ali v drugih letoviščarskih krajih naše domovine.
Ko so ukinili regrese in druge ugodnosti za letovanje, so na vse pretese kričali, da bodo vsaj študentom omogočili počitnice Po raznih letoviščih, in sicer preko ikzv. «Ferialne zveze». Sedaj pa so začeli po vsej Jugoslaviji letovišča «Ferialne zveze» zapirati. Tako bodo lahko šli v hribe ali na morje samo sinovi in hčerke višjih fukcionarjev in bogatašev.
V Srbiji so razen dveh zaprli vsa letovišča «Ferialne zveze». Tako so za študente zaprta letovišča v Ovčar banji, v Banji Koviljači, v Obrenovcu na Savi in drugod. List «Omladina» je 23. junija cinično pisal, da se letovišča ukinjajo «zaradi popolne nezainteresiranosti članstva». Namesto tega titooci priporočajo študentom, naj kot nomadi vzamejo šotore na hrbet in se pote-'IIj) d' -aznih krajih, češ da se o. la tako najbolje odpočili ih
okrepili za prihodnje šolsko leto. Toda niti to ni zastonj: takšno «letovanje» stane namreč 3.000 dinarjev. Kje bo siromašni študent, ki vse šolsko leto ne zajtrkuje in večerja le suh kruh, ki si nitt šolskih knjig in potrebščin ne more kupiti, našel 3.000 din za «letovanje»? Vesel bo, če bo dobil kakšno bedno plačano težko fizično delo! Pisanje «Umladine» je navadno zasmehovanje študentov! Istočasno pa vlada daje velike svote za to, da lahko v Jugoslaviji letujejo — tuji študentje. Tako se prav sedaj v Ljubljani mudi skupina ameriških študentov, ki v okviru «zbliževanja med narodi» uživajo lepote Slovenije. Ko se bodo naveličali Slovenije, pa jih bodo za dva tedna poslali na morje. Ti sinovi bogatih Amerikancev, ki so se že naveličali letovanja na Floridi in ob Niagari, sedaj uživajo na ljudske stroške pri nas, Uočim naša študentska mladina ostaja preko počitnic brez možnosti oddiha.
dino, še en razlog več, da mladina sovraži beograjski režim in se bori proti njegovi protiljudski politiki.
DJCRDJE KONTIČ
stranski razvoj kmetijstva more zagotoviti preskrbo prebivalstva z živili in lahko industrijo s potrebnimi surovinami. Prav zato komunistične in delavske partije tvezel ljudske demokracije, istočasno z nadaljnjim razvojem težke industrije, ki je temelj temeljev socialistične ekonomike, u-smerjajo napore ljudstva v dvig kmetijske proizvodnje, v dajanje vsestranske pomoči tako socialističnemu sektorju kmetijstva kot ludi individualnim kmetom.
Preteklo je približno leto dni, odkar so komunistične in delavske partije skoncentrirale svojo glavno pozornost na nalogo pospešenega dviga življenjske ravni delovnih ljudi. Na nedavnih kongresih komunističnih in delavskih partij Bolgarije, Poljske, Madžarske in Češkoslovaške je bila potrjena aktualnost in ne-obhodnost ukrepov v pogledu izboljšanja materialnega položaja delovnih ljudi, likvidacije d i-sproporcij a ljudskem gospodarstvu, ureditve kapitalnih investicij, dviga kmetijstva in vsestranskega povečanja proizvodnje blaga široke potrošnje.
Sistematično naraščanje nacionalnega dohodka v deželah demokratičnega tabora in politika zniževanja cen blaga široke potrošnje vodita k občutnemu po rastu realnega zaslužka delavcev in nameščencev ter dohodkov kmetov. Za razliko od kapitalističnih dežel, kjer si preko
Titovci vedno govore, da jim je usoda mladine posebno pri srcu. Ukinjanje letovišč «Ferialne zveze» je. nov primer te njihove «skrbi» za študentsko mia-
~ p:
Ve
Na reki Vitavi (Češkoslovaška) gradijo veliKanšiti jez, ki bo ustvaril umetno jezero, v katerem se bo nabirala voda za pogon mogočne elektrarne
polovice nacionalnega dohodka prilaščajo eksploatatorji, v deželah ljudske demokracije narodni dohodek v osnovnem pripada delovnim ljudem, pri čemer je njegov pretežni del določen za neposredno zadovoljevanje, materialnih in kulturnih potreb prebivalstva. Sijajen dokaz uspehov socialistične graditve in ogromne skrbi komunističnih in delavskih partij za zadovoljevanje rastočih materialnih in kulturnih potreb ljudstva je mnogokratno znižanje een. V Poljski so v teku zadnjih šestih mesecev dvakrat znižali cene, s čemer si bo prebivalstvo prihranilo v letu dni preko 10 milijard zlotov. V češkoslovaški so v zadnjem letu dni cene znižali za 3 krat, kar bo dalo delovnim ljudem okoli 10,7 miljard kron prihrankov letno. Trikratno znižanje cen v zadnjih mesecih bo v Madžarski dalo prebivalstvu 2 milijardi 100 milijonov forintov prihrankov letno. Letos so znatno znižali cene o Bolgariji in NDR.
V vseh deželah ljudske demokracije se pri izdelavi novih državnih planov predvideva nadaljnja rast realnega zaslužka delavcev in nameščencev. V Bolgariji n. pr. nameravajo v teku druge petletke povečati realni zaslužek delavcev in nameščencev ter dohodke kmetov najmanj za 35-40 odst.. V Poljski planirajo, da se bo realni zaslužek v teku prihodnjih dveh let povečal za 15-20 odst. v primeri s 1953. letom.
Dežele ljudske demokracije vedno bolj krepe ekonomsko, politično in kulturno sodelovanje z ZSSR in med seboj. To sodelovanje jim zagotavlja neobhodne pogoje za nadaljnji razvoj gospo, darstva in kulture in je istočasno jamstvo njihove nacionalne neodvisnosti in državne suverenosti. Delovni ljudje dežel ljudske demokracije vedo, da je vedno krepkejše prijateljstvo narodov socialističnega tabora neizčrpen izvor njihovih moči, kar pospešuje in jim olajšuje izvrševanje nalog socialistične graditve.
Narodi vsega sveta vidijo, da Se v taboru socializma, ki je zavzet z mirnim ustvarjanim delom, življenje ljudstva neprestano izboljšuje, da so pred vsakim delovnim človekom odprte svetle perspektive. To navdušuje vse ljudi dobre volje v deželah kapitala na še aktivnejšo borbo za mir, demokracijo in napredek.
(Skrajšani uvodnik 293. št. lista «Za trajni m ir, za ljudsko demokracijo!»)
fioriti cesti prepadi belogardističnih izdajalcev, niti širokopotezne ofenzive nemških okupatorjev. Črnomelj je postal glavno mesto- svobodne Slovenije simbol in jamstvo svobode zo ostala okupirana slovenska mesta. Koliko belokranjskih fantov in deklet je v partizanskih brigadah položilo življenja v borbi proti okupatorjem in njihovim podrepnikom! Kaj vse so belokranjski kmetje in kmetice žrtvovali za partizansko vojsko! Vsa Bela Krajina brez izjeme se je borila, borila v brigadah, v zaledju, kolikor je pač mogoče smatrati osvobojeno ozemlje za zaledje, delala noč in dan, trpela pomanjkanje, stradala za svobodo, za zmago nad tujimi osvajalci. Kolikokrat so v tistih dneh partizani govorih: «Vse vam bomo povrnili, stoterno poplačali» in dodajali: «'Po vojni bomo spremenili Belo Krajino v cvetoč vrt».
in kakšna je Bela Krajina danes? .Zakotna pokrajina, nekje bogu za hrbtom, zaosta-lejša, kot je bila pred vojno. Partizanske obljube se niso izpolnile. Tega niso krivi partizani, ki so bili prav tako ogoljufani za svobodo, za katero so se borili, kot Belokranjci za gospodarski in kulturni napredek. Ogoljufali so jih tisti, ki so Belokranjce znova obsodili v predvojno zaostalost, v nepopisno bedo in pomanjkanje.
Navedimo nekatere podatke, ki ponazarjajo sedanjo zaostalost nedavne zibelke osvobodilnega boja v Sloveniji: suhe statistične podatke, ki pa jasno govore, ne samo govore, kriče, obtožujejo, zahtevajo odgovor in plačilo.
Delež narodnega dohodka Bele Krajine v narodnem dohodku celotne Slovenije stalno pada. 1950. leta je znašal 0,7%, 1951 leta 0,6%, 1952. leta pa le 0.5%. Z ozirom na število prebivalstva je ta odstotek za približno 6-krat manjši. Obstaja-jo v celoti 4 industrijska podjetja, ki ne zaposlujejo preko 500 delavcev, in so vsa v skrajno zapuščenem stanju. Rudnik Kanižarica je brez sleherne mehanizacije, delo v njem je izključno ročno. V jamo je treba hoditi peš, ni dvigal. Rudnik nima črpalk za vodo, nima urejene separacije. Tovarna učil v Črnomlju poseduje predpotopno opremo. Črnomaljska železolivarna, v kateri je zaposleno komaj 28 ljudi, se nahaja v skrajno nehigienskih, zdravju škodljivih prostorih. V njej lijejo železo na srednjeveški način.
In belokranjsko kmetijstvo? Od celotne površine tal je v Beli krajini le 22% obdelovalne zemlje in samo 16% njiv in vrtov.
Zaradi pomanjkanja gnojil površina obdelovalne zemlje stalno pada. Sadovnjaki so zanemarjeni, nepognojeni. Preko 70% jih je načetih od kaparja, 30% vinogradov je popolnoma doslužilo. Ropanje gozdnega bogastva Bele Krajine je navzlic žalostnemu stanju v poi-nem teku. Letno posekajo v belokranjskih gozdovih 2-krat več drevja, kot znaša ietni prirastek.
To
ranju, ne v odkrivanju spominskih plošč v ustanavljanju društev «prijateljev Bele Krajine», temveč v dejanski pomoči Beli Krajini, v njenem dvigu iz zaostalosti.
V Beli Krajini bi bilo potrebno zgraditi nekaj modernih industrijskih podjetij, Ici bi dala zaslužek brezposelnim in odpravila «višek delovne sile», dati na razpolago dovolj kreditov; z brezplačnim ali pa s cenenim gnojilom dvigniti produktivnost belokranjskih tal, dati izdatne podpore za obnovo vinogradov in sadovnjakov Vrhu tega pa je treba zgraditi stanovanja za delavce v mestih c gradnjo več kot potrebnih šol in drugih prosvetnih in kulturnih ustanov. Ce je za tuje kapitaliste mogoče najti denar, potem bi ga 10-krat prej trebalo najti za Belo Krajino. Zibelka slovenskega osvobodilnega boja to nedvomno zasluži. Ne samo zasluži, temveč tudi terja. In skupaj z njo terja vsa Slovenija.
ELEKTRONSKA ČUDA NA LONDONSKI RADIJSKI RAZSTAVI
Med radijske in televizijske sprejemnike, ki jih bodo prikazovali na posebni razstavi, ki se začne 25. avgusta v Londonu, bodo uvrstili tudi razne nove elektronske izdelke.
Po televiziji bodo prikazovali razne mikroskopske organizme, ki jih bo bolje videti kot skozi običajne mikroskope, hkrati pa jih bo lahko videlo več ljudi istočasno. Poleg tega bo nevarnost, da bi. živi mikroskopski organizmi odmrli, manjša.
Obiskovalcem bodo nadalje nudili zanimiv dokaz levitacije v industrijskem ogrevanju. Mehurček visoko razgretega a-luminija bo visel v zraku brez sleherne vidne opore in ohranil perfektno obliko kocke. To nakazuje pot k novi metodi topljenja redkih kovin, kot n. pr. titanija, ki postanejo izredno aktivne, ko se stope
godkov zadovoljuje le s te" ■ «izraža svojo zaskrbi;enostj| tako rešitvijo, ki ne samo ' bi ob določenih pogojih v I mer izboljšala rr ed seboj r ili nosov, temveč bi bilo ogoy nacionalno in kulturno živili nas Slovencev v Trstu».
Se. več! Ti patentirani 1 patrioti» (seveda le v besed Sredi svoji resoluciji, ki bo šla i’ '6 Slov dovirio kot najočitnejši doka > zbira rodnega izdajstva titovskih 'rganiz turnikov», dovolj jasno pa Urno d da pristajajo na barantan 'H sred zadnjem odstavku resoluciji 'Zživlja ko čitamo: «Brez učinkovitih 11 zacij narodnih in stvarnih garant lu'ega naše življenje in napredek n Hi so spodarskem, socialnem in ki J pr. nem področju pa tako rešite fi -je ločno odklanjamo in zahtevi48. F že danes enakopravnost z iruge jansktm delom tržaškega' P"1 imi valstva».	Hlačaj,
Tako torej, barantanje 'tvo (u jamstev titovski «Kulturniki zensko klanjajo. To pomeni, da se tiasben njajo z žrtvovanjem tržaških ">vadnr vencev pod določenimi «žensko cijami». Prav tu tiči vse njiH ob si izdajalsko bistvo,-ki ga s K'Ha let. prikriti s svetohlinskimi i sedež. vami po «učinkovitih garantiseb in Vsakdo ve, kaj bi pomenili ustai tržaške Slovence, če pridejo t «Al Italijo. Dobro vemo tudi, Uhanovi, zalegle «garancije», ki jih j‘!' Padr; lija dajala po prvi svetovni Mlik» ni. Dobro vemo, kako se godeta 18’ riškim Slovencem navzlic ;l®ta 18£ «učinkovitim mednarodnim Te or rancijam», ki so zapisane i' vsern v rovni pogodbi, da o beneški Oberali] kanalskih Slovencih sploh knm Lj govorimo. Imamo pa tudi je ti pri nas v Trstu dovolj doW^bilo koliko veljajo takšne «garati1*1 Kljub jasnim in nedvoumnih'
Ločbam mirovne pogodbe st' ^Gialli
dobi
Občutna podražitev lesa
vsesplošno propadanje kmetijstva vsestransko izkoriščajo vaški bogataši, ki se redijo ob bedi in revščini delovnih kmetov. Cedaije večje število belokranjskih kmetov je prisiljeno zapustiti svoj dom in rodno zemljo ter oditi s trebuhom za kruhom. Bela Krajina je eden izmed glavnih izvorov «viška delovne sile» v Sloveniji. Kje je izhod iz tega katastrofalnega položaja? Izhod ie ne v svetohlinskem tarnanju o zaostalosti Bele Krajine, o nerodovitnosti in skoposti belokranjskih tal, ne v licemernem in sentimentalnem frazi-
Lani so se drva občutno podražila. V juniju so bila 1500 do 1700 din, letos v aprilu pa po 1900 do 2300. Ce računamo še prevoz in druge stroške, so bila po 3000 do 4000 din kubik. V m a ju so se drva še podražila. Lani v aprilu je znašala povprečna cena 1708, letos v aprilu pa 2072, v maju pa 2180 din. To pomeni, da so se drva v enem letu podražila za kakih 33%. Industrijski les se je podražil zaradi manjše sečnje, za drva pa to ne velja v celoti, saj je bila sečnja letos v vseh mesecih, razen januarja, približno enaka kakor lani. Sečnja ni bila (oliko manjša, da bi bilo naraščanje cen utemeljeno. Vzroki za podražitev bukovih, hrastovih in ostalih vrst drv so še drugi Podjetja so se orientirala na industrijski les, ki ima zelo ugodno konjunkturo, za drva pa so se zanimala samo, kolikor dosežejo večjo ceno kakor prej. Zato nerada sklepajo pogodbe o dobavi drv, ker čakajo, da se bodo še podražila. Neugodno je vplivalo na cene drv tudi zyisanje gozdnih taks za sečnjo. Omejitev sečnje iglavcev je povzročila podražitev rezanega lesa, kar nenehoma pritiska na cene pohištva. Materialni stroški za izdelovanje pohištva so od lani narasli za 20 do 30%, cene pohištva v prodaji na drobno pa za 5 do 6%. Mizarji pa trdijo, da bi se utegnilo pohištvo še nekoliko podražiti, če bi se podražile surovine.
(«Ljudska pravica-Borba» 26.5.54.)
del tako daleč, da se je pričel ukvarjati z nedovoljeno trgovino, nabavil je 8.114 kg moke, ki se je delno pokvarila, delno pa jo je moral prodati po nižjih cenah. Zadruga je bila zopet oškodovana za več tisoč dinarjev.
(«Slovenski Jadran» 25.6.54. )
Poslovanje zadruge v Cajnarjih
Ob letošnjem občnem zboru v Kmetijski zadrugi v Cajnarjih je revizija ugotovila pri pregledu dela poslovodje Logarja, da ni bilo pravilno. Komisija je ugotovila, da je bilo blago v skladišču v izredno slabem stanju. Prehrambene predmete (moko, zdrob in drugo) so našli pomešano z umetnimi gnojili, maslo je bilo raztreseno po tleh itd. Vrednost uničenega blaga je bila 25.516 din. Da bo poslovanje jasno, bomo navedli nekaj številk. V letu 1953 je znašal primanjkljaj v trgovini 1,109.146 din, do 5. maja 1954 pa 922.848 din. Ko je knjigovodkinja junija 1953 ugotovila primanjkljaj, je o tem obvestila le poslovodjo. Prav tako je napravila tudi ob zaključku tretjega tromesečja, ko je ugotovila pri-manjklaj 1,400.000 din. Tudi tokrat ni obvestila niti upravnega, niti nadzornega odbora, temveč je to povedala samo poslovodji —• svojemu možu. Poslovodja Logar pa je zabre-
Neupravičeno odsotnih 78
Okrajni zbor proizvajalcev mesta Celje je na podlagi 126. člena sklical 22, junija 1954 ob 8. uri zjutraj sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Do dopoldanske malice je manjkalo le še nekaj časa. Predsednik je otvoril skupno zasedanje obeh zborov, poročal o navzočnosti in povedal, da je od 204 odbornikov obeh zborov navzočih le 119 odbornikov. 7 opravičeno odsotnih, vtem ko je 78 odbornikov neu pravičeno odsotnih. Ob jesenskih volitvah v novi okrajni odbor in zbor proizvajalcev bodo volivci prav gotovo dobro razmislili o kandidatih. («Ljudska pravica-Borba» 27.6.54.)
žaški Slovenci grobo zapi’
1Jani na vseh področjih jat življenja. In vse to se doga J1? le po krivdi vojaških temvt\' di civilnih oblasti, ki knh zaupnikov italijanske fj1 Ce delajo tako že danes, ki1 bova oblast sloni le na h1 * njenosti Amerike in Angliji1 ko bodo šele tedaj, ko bo 111 va uprava sankcionirana z narodnim dogovorom, podpis1' od treh velesil in Titove ',Qtoo I Tedaj ne bodo nam Slove1 h pomagale nobene «garanciji prau bi bile vnešene v pop o razkosanju; kolikor pa j( slej znano, te «garancije» u1' bodo tvorile del pogodbe, več bodo omenjene le v Pli •-ki si jih bosta izmenjali beO'-, s/ca in rimska vlada. A tuJ ; bi se Italija dobesedno sprejetih obvez, bi že samo stvo, da -smo pod Italijo, aSj vplivalo na ves naš nadaljnji
rodni razvoj. Ze sama " na'1iutlht,j< _____________________________. . .1,1 ‘/ti o
ličijo. Ta pi
,» Morski
i' žhic. k beinosi 1,1 citai !-e. Del i* zajel Uvedlo S‘V0 ki ?,rani inskih Modno
Vlu p
P(
Tašiz stanku si,nizac '«r, v
Tlici S dino i
''anje -'Solni
asimilacija bi zadostovala, J1 rod in naš jezik zgine s te Ije v eni generaciji.
Nas tržaške Slovence reši naravnim ali nasilnim po(l njem le izvedba mirovne P1 be z ustanovitvijo STO in '■ slednim izvajanjem njenih ločb. Zakaj torej, lažni K» niki, ne zahtevate od beogti
<)r.
agoce
«
Soval Sdvse Svenc . Začel 6S, kt Medne
?‘>kle
Sdeja
Stnih
t, -er
vlade, naj vztraja pri garah‘ S ki jih daje mirovna pogodba.’	a rl
več iščete novih «garancij», W do v vsakem primeru slahš manj Učinkovite. Tu je jed šega narodnega vprašanih' ker ste ga namerno zavrgli, * spletli nevenljiv venec, h1 nih izdajalcev
Ul
fchov
jSe ir
Sije
S, d;
s j e p
Tako
'S
Rl v
užet
S (1
ODKRITJE j.
TISOČ LET STARE V A' Neg d
ONSTRAN POLARNEMU Sl, KROGA
Danski in ameriški arh* gi so odkrili te dni 128 k»1 stran polarnega kroga v K1 nozahodni Kanadi okrog 11 let staro vas, Pennsylvn" Univerza in danski na1' muzej, ki sta organiziral» pravo, sta sporočila j a v f‘
da je doslej to največje i-jTn* c tje nekdanjih obljudenih L n* d'
dišč na vzhodnem arkti*'1 področju. Z dosedanjimi '' pavanji so odkrili več k^ hiš, mnogo grobov in dr1' ostankov.

ZA VSAKOGAR NEKA
"'O:	^ a --o
• Zi
ONA IMA VEDNO PRAV
Zena govori možu: — Želim, da pride do kompromisa med nama Priznala bom, da nisem imela prav, leda pod pogojem, da priznaš, da imam prav.

V RESTAVRACIJI
— Gospod natakar! Gospod natakar! Prosim kdaj mi prinesete naročeno pečenko?
Natakar:	Ako bi bil -gospod
prišel pol ure prej. bi bil že postrežen.
* * *
MED PRIJATELJICAMA
Nega, -ki mi jo je predpisal zdravnik, je zares odlična, V
kratkem času sem se zelo P dila.	J
— Ali bi pii, no. tak0/,.: zaupno povedala koliko si — Točno šestdeset let. ,, i — Imaš prav; jaz bi ti Jjy sodila kvečjemu devetin-P»
ODLIČNA POZNAVAT1'
ZEMLJEPISJA i,
Filmska igralka Gertrud» ,e»
renče svetuje svojemu	limòni
— Ako greš na obisk v ,,( ia.|0
greš na uuiaiv * liti svetujem, da si ogledali, njegovo posebno znamenj -rt Prijatelj jo radovedno yr
naj m-u pove, katera je ta v, -na znamenitost londonskey'
sta. In Lawrence mu je gPL rekoč: — To je namreč P»
Ni se t« pre bh ‘n 2 dece
S\h
Sljuh V;i kj
Vsko
Udski
Uanu,
Kier
>dals *na £
j.a škoi V ir
Pl
ob
Dos
pfejšr
L
živel
je di
•> svoj, u6 »d n ‘Vi àia
,Sn-v
Ubine
"i vse
Utop,
M^om
• vhoc
začel
Pre
V Uljev
v
Uii2:
S"
prosc
J,San
Si'e
S’
p skl
Sn-e,
f5ik
C Ul
ta d,
PRED 35 LETI SE JE ZAČELO UNIČEVANJE NAŠIH KULTURNIH DOMOV
i kil
Site
ntei
je
iiki>
se
škili
sedi Sredi prejšnjega stoletja so a v '8 Slovenci naših krajev zače-okt i zbirati v kuiturno-prosvetne :ih 'rganizacije, kjer so gojili kul-P° Urno delovanje in kjer so naturi ti središče svojega narodnega cije izživljanja. Zlasti mnogo orga-'tilt i >. ••rij je nastalo koncem miai» lu’ega stolet ja. Prve med nji-k «fui so gojile družabnost kot pr. «Slavjansko društvo», 'i je bilo ustanovljeno leta 1848. Kasneje so pa nastale iruge prosvetne ustanove, ki P'" imele izrazito prosvetni Hlačaj, kot Dramatično dru Ivo (ustanov, leta 1902), Slovensko gledališče, Slovenska Tasbena matica. Slovensko telovadno društvo «Sokol», Slo-«P^nsko planinsko društv i, ki njis° ob sezidanju Narodnega dosi1 Ua leta 1904 imele tu svoj U : !edež. Obenem so se po vaino ieh in mestnih predelih zače-eni! k ustanavljati pevska društva le jo	«Adrija» v Barkovljah, u-
, ki banovijeno leta 1889, «Slovan» h j‘* Padričah leta 1898, «V. Vojnik» v Dolini, ustanovljeno leta 1878, «iStraža» v Plavjah leta 1897, itd.
lim Te organizacije so bile pred-e i|Vsem v rokah klerikalnega in eškiuberalnega gibanja. Z nastanem Ljudskega odra leta 1905. i i d "a je tudi socialistično gibanje ioki^bilo svojo prosvetno organizacijo.
Ta prosvetna ustanova se je '•balu razširila po vsej Primorski ter dosegla 70 podiu-žnic. ki so gojile dramsko u-'Uetnost, predavanja, knjižnice lri čitalnice in zborovsko pe-uc. Delovanje Ljudskega odra e e!* zajelo velikanski obseg ter Uvedlo svoje kulturno poslanko kljub nasprotovanjem od S(t'ani slovenskih kakor itali-lutiskih šovinističnih struj. To "Odno delo se je razvijalo skozi dobo pred prvo svetovno e d /°ibo ter nadaljevalo po pri-
rini
god
ran1 min1 s d apo1 jat igni nvt'
. KO M liji' o *
Ipi-'1
ove'1
Nu
Italije v naše kraje.
Požigi
igi kulturnih domov
fašizem je ob svojem na-Gnku dobil te prosvetne or-t ^nizajije, posebno Ljudski o-(l8r, v krepkem razmahu. Slo-Vénci so namreč videli v njih edino možnost za izpopolnjevanje v svoji materinščini v 1(1Bolnilo šolske izobrazbe in ^ shajanje ter jim je zato kul-UrHa organizacija postala lem /Ugocenejša. Ni čudno torej, a je fašizem v svoji razna-brdovalni politiki hotel zatreti ^'edvsem kulturna središča ‘ l°vencev.
, Začel je uničevati slovenske Ne, kulturne ustanove in natane delavske organizacije, ™kler jih ni dokončno strl. P°šiljal je ardite, kasneje 'kvadrist.e. da bi s kruto silo ^Zdejali, uničili imovino prometnih društev, obenem pa i^ahovali aktivne društvene * in sodelavce, spravili vo-: 'tel j e v zapore, oplašili ljud-V", da ne bi več zahajalo v v°je prosvetne domove.
Tako so bili uničeni Narodni v Trstu (13. julija 19200, brušeni sedeži v ul. Madonna (1. marca 1921). kjer je drugih političnih sindi-'Vlnih in ostalih' organizacij 'Hli

K4.......,
.'bel sedež Ljudski oder (dve eti prej so jih napadli že ar-.1
12
in razdejali), istega leta
decembra je ista usoda docela Narodni dom v Bar-;,lvljah, last Obrtniškega dru-
ii -	•
va, kjer je imelo svoj sedež l6v$ko društvo «Aidrija»; 19.2.
•dski oder v Križu, 2.8. Prometni dom v Skednju. 2.9. Nadini dom pri Sv. Ivanu. 8.9. v nianu, itd.
^jer so se pojavile fašistične ,.clbdalske skupine, je bila sto-Jena Slovencem neprecenlji-a škoda, na poslopjih, pohi-VU, inventarju, knjigah, go-
dalih in drugem, da ne računamo še osebne škode, ki je bila storjena poedincem ob pretepanju ih zapiranju!
Temu prvemu dejanju je sledilo drugo. Potem ko so si fašisti med tem časom pripravili teren ter zavzeli oblast v državi, so leta 1927. z vladnim odlokom razpustili še one prosvetne institucije, ki jim je bilo prizaneseno pred uničevalnim besom. Njih imovina je bila zaplenjena, razprodana" po nizki ceni (komisar Botteri je prodal Narodni dom v Barkovljah ustanovi Rittmeyer za 90.000 lir, dočim je bila dejanska vrednost poslopja približno 1.300.000. Lastniki so morali sprejeti za vsak delež odplačilo v nominalni vrednosti le 40.— lir, dočim je bila dejanska vrednost vsakega deleža 750.— lir!). Posebno so preganjali kulturne delavce.
Na kulturnem področju je utrpelo slovensko ljudstvo cone A več milijard lir škode v današnji vrednosti.
Preteklo je 9 let po končani vojni, a doslej škoda še ni bila nadoknadena, krivice niso bile popravljene!
Tržaške slovenske kulturne ustanove in gibanja so večkrat skupno ali poedino intervenirale pri ZIVU in drugod, da bi nam bila povrnjena škoda, kakor se je odredilo za tukajšnjo židovsko manjšino. Toda doslej je sledil vedno isti odgovor: Italija ne more, ker je tukajšnja upraviteljica ZVU. Sama je pa začasna, zato se ne more obvezati za bodočo oblast, ki bi prišla za njo v te kraje.
Najprej je bila postavljena zahteva, naj se v središču mesta z'gradi za Slovence kulturni dom. Ko pa je bila odbita, je bila postavljena druga zahteva, in sicer, naj se da na razpolago vsaj ena stalna dvorana. Toda niti tega do danes nismo dosegli! Edino miloščino, ki jo ZiVU" stori od časa do časa, po dolgih in utrudljivih razgovorih in prošnjah, je ta, da dà na razpolago dvorano Avditorija za kuturne prireditve, dočim so v: e ostale javne dvorane za nas Slovence zaprte.
škoda še ni poravnana
Ne samo! ZVU je kljub obvezi, da ščiti koristi vseh tu-živečih narodnosti, naše kulturno delo vedno ovirala, s tem da je neposredno ali posredno s pomočjo civilnih o-blasti in titovcev odvzemala še ono malo sedežev in prosvetnih domov, ki smo jih imeli in si jih krvavo priborili sko zi dolga leta trpljenja in borbe. Tako so postali prostori, kjer sta imela sedež barko-vljansko prosvetno društvo «Matjašič» in «Športni Klub v Barkovljah», neka «Trust taverne» za ameriške vojake, dvorana PID «Škamperle» je sedaj v rokah ustanove ENAL, PD «iCankar» je ostalo brez sedeža, istotako «Ivan-Vhjko» na Proseku-Kontovelu, v Lo-njerju-Katinari, itd.
Tukajšnje civilne oblasti odklanjajo nam vsako podporo, tako občina kakor consko predsedstvo, dočim pa izdatno podpirajo italijanske kulturne ustanove, kot n. pr. gledališče Verdi in druge V svojem prizadevanju za to nujno zahtevo ne more naše ljudstvo računati na pomoč jugoslov; države, ki bi lahko mnogo vplivala in dosegla. Toda doslej ne le da nismo imeli nikake podpore, nego naše akcije so bile še celo ovirane. To vodstvo je o-benem nudilo na kulturnem področju (kakor drugje) pod-
poro svoji neznatni politični skupini, dočim je kulturne u-stanove Slovencev, ki družijo ogromno večino slovenskega prebivalstva naših krajev in se resnično zavzemajo za narodne koristi tukajšnjih Slovencev, vedno popolnoma i-gn ori raj o.
V teh dneh. ko poteka 35. obletnica uničenja Združenih sedežev, prve žrtve nasilja, se bomo najbolje oddolžili temu spominu s tem, da bomo ustvarili široko vseslovensko akcijo, da nam 'talijanska vlada povrne škodo, ki nam je bila storjena, da dobimo kulturni dom za vse tržaške Slovence v središču mesta. To je naša sveta pravica, ki nima nič skupnega z ono, ki jo posta-
vljajo titovski predstavniki v smislu barantanja z našo zemljo! Njihova pogajanja, stališče titovske prosvetne zveze za razkosanje naše zemlje tržaški Slovenci odločno odklanjamo. Naše stremljenje je STO in mirno življenje! Slovenci naših dveh con hočejo ostati skupaj povezani, kot so bili skozi stoletja. Za dosego te svoje pravice, kakor one za povračilo škode, ki nam je bila prizadeta, se moramo strniti v enotno mogočno zahtevo. Jugoslovanska vlada je pa dolžna, da tukajšnje Slovence v teh njihovih težnjah in zahtevah podpre, ne pa da mešetari z njimi za našo zemljo in za našo bodočnost!
JELKA GERBEC
I ».
-	r	JR
Narodni dom naj ostane trajen opomin vsem Slovencem k enotnosti proti ponovnemu dvigu fašizma! Obenem pa naj nas druži v enotni zahtevi za ustanovitev Svobodnega ozemlja, za popolno narodno enakopravnost in za brezpogojno povrnitev vse škode, Ki so nam jo prizadejali fašisti!
STANOVANJSKO VPRAŠANJE - RAK RANA NAŠEGA MESTA
13.000 družin težko čaka
na dodelitev primernega stanovanja
Pri gradnji novih stanovanj naj se da prednost malim stanovanjem, po katerih je največje povpraševanje - Nakazila za gradnjo ljudskih stanovanj so znižali za 50% - Kljub veliki stanovanjski krizi je na stotine stanovanj praznih
RAZVOJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM
Naše ljudstvo je obnovilo svoje šole iz lastnih sil
Pred kraitkim so v Trstu dodelili nekaj sto stanovanj. Ob tej priliki so skušali nekateri dobro znani krosi delati propagando, kot da bi bilo s tem rešeno stanovanjsko vprašanje v našem mestu. In vendar temu ni tako. Se vedno je ne le na stotine temveč na tisoče prosilcev, na tisoče družin, ki še nimajo svojega in primernega stanovanja, ali pa je to iz zdravstvenih ali drugih razlogov neprimerno za bivanje. Na Tisoče podnajemnikov živi že leta in leta v stiski, ki je kriva mnogokrat tudi slabega razumevanja in greha v družinah. Res je sicer, da je Trst veliko mesto in da je stanovanjsko vprašanje tem težje rešiti tudi zaradi stalnega priseljevanja. Res je tu-r di, da obstaja stanovanjska kriza I tudi po drugih mestih in v drugih državah. Vendar pa moramo podčrtati, da bi se bilo dalo, ako bi bilo za to le malo dobre volje, mnogo več narediti v tem pogledu v tej povojni dobi.
Pred nedavnim je bil odobren conski proračun. Tržaško časopisje je skušalo prikazati da je ta proračun «socialnega značaja», češ, da je v njem na častnem mestu zastopana postavka, ki se nanaša na gradnjo stanovanjskih hiš v Trstu.
Res je, da je bilo v omenjenem proračunu govora o postavki, ki se nanaša nai zgradnjo 1.500 stanovanj. Toda pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da bo mnogo stanovanj namenjenih ljudem, ki nekaj premorejo in ki bodo sami finančno prispevali pri gradnji, ali pa se bodo obvezali na dolgoročno izplačevanje. Tega pa si velikanska večina prosilcev ne more privoščiti. In prav tega dejstva ne upošteva conski proračun, Zato ne more imeti socialnega značaja.
Tisti, ki so odgovorni za gradnjo ljudskih stanovanj bi morali upoštevati realno potrebo in zahtevo. Najpotrebneje je zgraditi toliko in takih stanovanj, po
katerih je največje povpi aševa-nej, t. j. po manjših stanovanjih. Velikanska večina prosilcev želi prav taka stanovanja.
Toda zadnji conski proračun. je pokazal še drugo negativno stran, ki nam ne obeta nič dobrega. Kot je znano je svoj čas občinski svet v Trstu zahteval nakazilo v znesku 1.225.000.000 lir za vsakih šest mesecev za gradnjo stanovanjskih hiš. Tega pa omenjeni proračun ni upošteval; kajti gornja vsota je bila znižana na 600 milijonov lir za polletje.
Kljub temu da je na razpolago vsota za vsako polletje, dela pri gradnji stanovanjskih hiš zelo počasi napredujejo. Tako je n. Pr zaposlenih pri gradnji 2 hiš v Rojanu, ki bosta imeli skupno 78 stanovanj, le 8 zidarjev. Zaradi tega lahko sklepamo, da v letošnjem polletju ne bodo dograjena druga stanovanja in da bo le 400 družin vstopilo v nova bivališča.
„Objektivnost" v poročanju radijske postaje Trst 2
Radio namerno zamolčuje zgodovinsko borbo tržaškega ljudstva proti razkosanju Ozemlja
V Trstu obstaja tudi slovenska radijska postaja. Tako vsaj pravijo nekateri. Ako je to res, potem je pravilno, je pošteno, je pravično; saj v Trstu in na njegovem Ozemlju živi na deset tisoče Slovencev.
Toda meni se zdi, da temu ni tako. Mnenja sem, da Trst nima slovenske radijske poslaje. Da obstaja kvečjemu postaja 2, Ki oddaja slovensko govoreči program. Toda s tem pa še ni rečeno, da je ta postaja slovenska, da je program tak, kakršnega si žele slovenski radijski naročniki. To postajo vodijo ljudje, ki so prišli iz drugih krajev in ki ne poznajo tukajšnjih razmer, ne poznajo tržaških Slovencev, rte naših želja in zahtev, še manj pa naših okusov.
Ne bom se ustavljal pri radijskih poročilih. So kar so. So polna strupa do vsega, kar je na-
POMEMBEN KULTURNI PRAZNIK TRŽAŠKIH SLOVENCEV
Proseška godba ob 50-letnici
obdana od simpatij vsega ljudstva
V'ejsnjo nedeljo je Prosek
l 2lvel lep kulturni dogodek,
1 0 ie domača godba praznova-£ svojo 50-obletnico obstoja. I,6 °d ranega jutra so bili mar-člani prosvetnega društva ,,van-Vojko» in člani godbene ViuPine na delu, da bi pripra-H 1 vse potrebno za kulturni %toP, plesišče in slavolok z ,,, ak°m proseške godbe (lira) je vhodu. Sredi popoldneva se H0 '■‘‘čela usipati množica čla-le'jV Prosvetnih društev, ljubi %ev glasbe, delavcev, kme-’ dijakov, kulturnih delav-[0 vaV. 'z sosednjih in oddaljenih šjt \ ’n krajev na prijetni ob-st-%, travnik, kjer je bil po-!	oder. Pred začetkom
s .Urnega sporeda so godbe fj; r°seka, Nabrežine, Križa, %manj, Trebč in Barkovelj
fj*
1>'
4
H
%
vse, ki so se udeležili lepe slavnosti. Nato je imel mladi govornik Jordan Prašelj, član našega popularnega pevskega okteta s Proseka - Kontovela,
k, iz glavnih ulic Prose-Pokopališča, igrale razne ja|ar-‘nice ter so se od tam po-skupno na kraj prireditve. S^hTditev je o tvoril pred-C^'k proseške godbe Josip *n pozdravil bratska god-a društva, pevske zbore in
Josip Cuk, sedanji predsednik in dolgoletni član zaslužnega godbenega društva na Proseku
govor o nastanku in zgodovini domače godbe. Nato je slavljenka, proseška godba, otvo-rila kulturni spored s svira-njem Souppéjevega «Pesnik in kmet» in Stolzovo «Kro-ningsovo uverturo» pod vodstvom dirigenta Z. Kanteta. Za tem so se zvrstile ostale godbe in pevski zbori. Kriška sodba PD «Vesna» je pod vodstvom dirigenta Gina Sul Čiča zaigrala Bortoluzzijevi skladbi «Zaljubljenec» in «Praznični Pierrot»; nabrežinska pa pod vodstvom Josipa Devetaka Čajkovskega «Fedoro» in Giorgijeve «Sladke sanje»; godba iz Ricmanj-Boršta pod vodstvom dirigenta A. Zuljana «Potpouri Verdijevih skladb»; barkovljanska pod vodstvom g. Brusa T. Souppéjevo «Lahka konjenica» in «Vesele narodne pesmi»; trebenska godba pa pod vodstvom Danila Kralja Zrinjskega «Hrvatov dom» in «Venec narodnih pesmi», ki so prav primerne za take prilike.
(Nadaljuje se na 4. strani]
predno, do demokracije. Ni ga poročila, ki ne bi zlivalo golid najogabnejših laži in klevet na poslušalce, ki žalijo poštenje slehernega naprednega, pošteno čutečega in miroljubnega človeka. Poleg poročil obstaja še dolga vrsta najrazličnejših govorjenih j rubrik, ki so prav tako prežete | s sovraštvom do napredka.
Poleg govorjenega sporeda pa obstaja še drugi pester spored, raznovrstni koncerti, pevski in glasbeni, zabavni itd. Toda. le malo tega programa je takega, o katerem bi smeli reči, da je dober, da je naš, domač, slovenski. Velikanska večina je polna najrazličnejše navlake, ki nima z domačnostjo nobene vezi. ' Ako bi hotel napisati vse podrobnosti, potem bi se mogel na dolgo in široko razpisati; toda bojim se, dà bi tega uredništvo lista ne dovolilo zaradi pomanjkanja dragocenega prostora. Zato se v današnjem članku omejujem le na nekatera važnejša vprašanja, ki prihajajo še posebej do izraza zlasti v zadnjih dneh,
V zadnjem času se vodi na Tržaškem težka, a odločna borba za ohranitev Spodobnega ozemlja. Ta borba zajema najširše plasti tukajšnjega ljudstva brez razlike na narodnost, odnosno govoreči jezik, politično opredelitev ali strankarsko pripadnost. V teh dneh se piše ena izmed najlepših strani tržaške zgodovine, čigar pravo vrednost bodo znali pravilno oceniti šele naši potomci. Posebno med Slovenci je borba za STO zelo veličastna. Pri njej sodelujejo na ta ali oni način sko-roda vsi rojaki. Referendum, ki se je pred nedavnim izvršil v podeželskih občinah, je podpisalo preko 90 odst. prebivalcev. V teku so številna zborovanja, najrazličnejše manifestacije, protestne stavke itd. itd. Toda o vsem tem takoimenovani tržaški slovenski radio popolnoma molči.
Prejšnjo nedeljo je bila na Opčinah veličastna manifestacija Slovencev proti razkosanju STO. Udeležilo se je več tisoč tržaških Slovencev. Manifestacija je bila združena, z izredno lepim in bogatim kulturnim programom, saj so na njem sodelovale 3 godbe na pihala, 4 pevski zbori, harmo-nikašice, recitatorji, in dramska skupina s preko 30 igralci, ki je uprizorila izvirno domače folklor-
no delo. Skratka program, ki je trajal okrog 5 ur. In o vsem ni «nadebudni» tržaški radio ničesar poročal. Niti v takoimenovani rubriki petkovih tržaških kulturnih razgledov ni bilo besedice o kulturnem programu. Prav pretekli teden je smatral urednik omenjene rubrike za umestno, da je «ugotovil» sledeče: «Ker ta teden ni bilo na Tržaškem nobene večje kulturne prireditve...».
Taka je torej takolmenovana slovenska radijska postaja v Trstu. Zato ponavljamo, da ta radijska postaja ni naša, ni slovenska, ni tržaška. Ker pa smo radijski naročniki in ker redno plačujemo naročnino, zahtevamo od vodstva, da ukrene vse potrebno, da bo odslej dalje ta postaja vsaj v navadno informacijo poročala o vsem, kar se dogaja na naših tleh.
M. D.
K vsemu temu pa moramo še nekaj pripomniti, namreč dejstvo, da tisti, ki so odgovorni za dodeljevanje stanovanj, ne upoštevajo potreb okoliškega prebivalstva. Tako so vasi, ki pripadajo tržaški občini popolnoma pozabljene tudi v tem primeru. Na Opčinah so sicer zgradili mnogo stanovanjskih hiš, toda ta niso na razpolago domačinom, temveč predvsem beguncem iz cone B.
Poleg tega pa moramo ponovno ožigosati dejstvo, da je na stotine udobnih stanovanj, v katerih so do pretekle jeseni stanovale družine angleških in ameriških vojakov še vedno prazna in to spričo tako velike stanovanjske krize. Morda pa stanovanja čaka^ jo na morebiten povratek že omenjenih družin, ali pa na to, da se bodo vanje vselile družine oficirjev italijanske vojske, ki naj bi v kratkem prišla v Trst?
Vse nasilno potujčevanje pa ni zatrlo ljubezni do materinega jezika, ki je bila globoko vkoreninjena v našem preprostem ljudstvu. Uničenje slovanskega šolstva in nasilno vte-panje italijanščine najmlajšim je le še bolj poglobilo to ljubezen in vzbudilo potrebo po gojitvi materinščine. Ustanavljati so se začeli tajni tečaji. na katerih so požrtvovalni izobraženci poučevali mlajše rojake slovenskega odn. hrvat-skega jezika, poleg tega pa tudi razne praktične predmete, kot računstvo, knjigovodstvo itd. Nekaj časa je fašizem dopuščal takšne tečaje, toda kmalu se je zavedel njihove «nevarnosti»; Oblast je prepovedala vse «tajne šole», prepovedan pa je bil tudi pouk slovenščine odn. hrvaščine za več kot tri osebe hkrati. Fašizem si je prevzel monopol za vse tečaje tujih jezikov.
Se mnogo širši obseg pa je zavzela takozvana «hišna šola». Starši, starejši bratje in sestre so v tisočih in tisočih družinah poučevali najmlajšfc pisanja in čitanja v materinščini. Kmečki in delavski fantje. dijaki in izobraženci so, tvegajoč svoje življenje, nosili v nahrbtnikih abecednike in druge knjige preko meje. da bi jih dali svojim najmlajšim rojakom.
Ko se je 8. septembra 1943 zrušilo 25-letno nasilje, je bila prva misel primorskega ljudstva obnoviti svojo šolo. Kljub nemški okupaciji in stalnemu zalezovanju okupatorjevih hlapcev so z; če’e rasti po naših vaseh in tudi v mestih slovenske in hrvatske osnovne šo’e. Na osvobojenem ali po ljudski vojski kontroliranem ozemlju so bile te šole javne in obvezne za vse otroke od 7 do 14 leta. Kjer pa je bil okupator v kraju ali v bližini, se je pa šola vršila tajno, v manjših skupinah. Kasneje, leta I 1944. so tudi belogardisti za-] čeli v večjih središčih, kjer so se čutili varne, otvarjati slovenske šole; s tem so se skušali prikupiti primorskemu ljudstvu, toda ljudstvo ni cenilo tega darila iz rok izdajalcev, posebno ker so v teh šolah učili otroke sovraštva do narodne osvobodilne vojske in pokornosti do največjega sovražnika našega naroda — nemškega nacizma. Pač pa je izkoristilo tudi to priliko, da je otvarjalo takozvane «tolerirane» šole; to je šole, ki jih je okupator dovolil, poučevali pa so v njih učitelji, ki so uživali zaupanje ljudstva in ki so poučevali v duhu narodno o-svobodilne borbe. Posebno v tržaški okolici, v bližini Gorice in v krajih, kjer so imeli Nemci svoje postojanke, je bilo največ takih «toleriranih» šol. Med prvimi, če že ne
pra_v prva, je bila 30. novembra 1943 ustanovljena takšna šola na Katinari na pobudo Osvobodilne fronte. Iz razumljive previdnosti pa so morali to kriti pred zahtevo staršev šoloobveznih otrok. V Trstu in v predmestjih pa so tajne ljudske organizacije namesto šol otvarjale številne tečaje slovenščine, katere je samo v tržaških predmestjih obiskovalo okrog 1200 učencev vseh starosti.
Takozvana «partizanska» šola je kmalu zavzela zelo širok, vseljudski razmah. Zato ji je moral dati Narodno osvobodilni svet za Slovensko Primorje, n n j višja ljudska oblast v naših krajih, primerno organizacijo in potrebna navodila. 22. oktobra je izdal okrožnico s pozivom, naj se povsod ustanavljajo osnovne narodne šole. Devet dni kasneje je izšla o-krožnica’ o verskem pouku na teh šolah, ki so ga vodili kra-
:evni ljudski duhovniki: istega dne so bila izdana tudi navodila za ustanavljanje roditeljskih svetov, v katere so krajevni odbori imenovali po e-nega učitelja, predstavnika staršev. OP. ženske in mladinske organizacije. Narodni svet je izdal tudi nekaj učnih knjig, predvsem abecednik; izdajal pa je tudi otroški list «Mladi rod», ki je služil kot pripomoček pii pouku. Prihajale pa so prav tudi druge slovenske knjige, ki so prišle iz številnih skrivališč, kamor jih je naše ljudstvo skrilo pred fašističnimi nasilniki. Zaradi pomanjkanja strokovno izobraženega kadra so morali prevzeti poučevanje tudi nestrokovnjaki — večinoma žene in dekleta — tudi taki, ki so imeli le osnovnošolsko izobrazbo, samo da so obvladali slovenski odn. hrvatski jezik v pisa-STANE BIDOVEC
(Nadaljevanje na 4. strani)
ZA MASE KMETE
Koledar za mesec avgust
Na polju
Skoro ves krompir je že izkopan. Veliko pažnjo moramo polagati, da pravilno shranimo krompir. Pomniti moramo, da so najhujši sovražniki krompirja vlaga, gorkota, svetloba in zmrzal. V tem mesecu tudi mlatimo žito, grah in drugo. Zadnji čas je, da posejemo repo in ajdo. Cim prej moramo posaditi kapus in druge zeljnate rastline.
Ako opazimo na raznih turščičnih delih debele in več ali manj črne bule. smo gotovi. da je turščico napadla snet ali pa Črnivec. Proti tej hudi bolezni se borimo s tem. da napadena stebla izrujemo in sežgemo.
V vinogradu
V vinogradu v tem mesecu ni posebnega dela razen pletja plevela. Dobro je, da čimprej opravimo to delo, ker se v suhem vremenu najbolj temeljito uniči plevel in ker ni umestno, ne priporočljivo delati v vinogradu ob vlažnem vremenu.
Škropilnico lahko spravimo. Paziti pa moramo, da je škropilnica čisto oprana in da so vsi gibljivi deli dobro namazani- v oljem.
Grozdje v tem mesecu začne zoreti in to kaže kmetu, da mora začeti misliti in se pripravljati na trgatev.
V kleti
* d " I ■	. a, J
8»
Vrla godba s Proseka pod vodstvom požrtvovalnega dirigenta Zdravka Kanteta je v nedeljo s krasno kulturno prireditvijo proslavila petdesetletnico svojega obstoja
Zaradi vročine obstaja velika nevarnost za vino. Paziti moramo, da je klet čimbolj hladna. Cez dan naj bo klet dobro zaprta, le ob hladnih večernih urah moramo klet odpreti, da se temeljito prezrači.
Da se ne bi vino pokvarilo, je dobro, ako dodamo na vsakih sto litrov vina kakih 5 io 10 g kalcijevega sulfita.
Ker se bliža čas trgatve, je dobro, da pripravimo vso potrebno posodo in opravo za trgatev. Pregledati moramo, da sta stiskalnica in grozdni mlin v popolnem re-r'u. Pokvarjeno posodo mommo popraviti. Dobro je. a-kn k’et pobelimo z apnom.
Na vrtu
Ve'iko treba zalivati ako hočemo, da bo v suhem m gorkem avgustu vrt zelen in da bo zelenjad okusna in mehka. Veliko količino vode
rabi predvsem solata, ker že star pregovor pravi, da solata mora rasti na gnoju in na vodi. Ravno tako važno kot zalivanje je tudi okopavanje. Le če bomo posvečali veliko pažnjo okopavanju, bomo lahko prihranili veliko vode za namakanje, uničili bomo vse škodljive trave in bomo dali rastlinam vse pogoje. da lahko bujno rastejo.
V	tem mesecu nadaljujemo dela meseca julija. Sejemo in sadimo solato vrste «go-stana» in «endivija». Po 15 avgustu začnemo sejati jesensko špinačo in motovilec. Za zelenjavo, ki bo prezimila, je dobro, da se izbere najbolj zaveten kotiček vrta, dobro je tudi, ako lehe pripravimo tako, da je proti jugu obrnjena stran lehe ne koliko nižja od severne strani. Ob primernem mokrem ali vlažnem vremenu posadimo broklje in zgodni kapus.
V	tem mesecu se ponavadi pojavi mnogo gosenic m drugih žuželk, ki delajo veliko škodo po zelenjavi. Polagati moramo veliko pažnjo, da zatremo škodljivce, čim se pojavijo na vrtu.
Pomen vode v rastlinstvu
Vsakemu je znano, da je voda neobhodno potrebna rastlinam. Večina rastlin, ki rastejo v naših krajih, porabi tekom svojega življenja o-gromne količine vode.
Rastline vsrkavajo vodo potom korenin, nakar se voda dvigne po steblu do li-štov. ki jo izločajo v obliki pare.
Ni še povsem jasno, kako se voda dviga iz korenin po steblu do listov, ker nekatere rastline (drevesa) presegajo višino 1000 metrov, in voda zleze od tal do takšne ogromne višine.
Koliko vode pa izločajo posamezne rastline? Znanstveniki so izračunali, da hrast ki ima 700.000 listov, izloči od junija do oktobra 1000 hektolitrov vode. Eno steblo koruze izloči v svojem življenju 15 litrov vode, sončnica pa 66 litrov.
Ječmen, ki raste na hektaru zemlje, porabi do d n zoritve približno 1000 kubičnih metrov vode. pšenica na isti površini pa 1700 kubičnih metrov.
Iz teh številk je razvidno, kako velike važnosti je do-voljna količina vode za rastline.
Poslušajte kaj se je zgodilo v naši lepi zagorski vasi Ste-penici!
Gazda Marko Hren - «Ame-rikanec». je te dni ženil svojega sina Pera. V vasi pravijo Marku Amerikanec, ker je v mladih letih deset let preživel v Ameriki in o tem, seveda, Marko zelo rad in pogosto-ma govori. Marko je torej napovedal pred vso vasjo, da se bo njegov Pero oženil po novem, to je civilno. Pravzaprav, pravi Marko, je to novo samo pri nas, v Ameriki je pa že stara in čisto navadna stvar. Tam se skoraj nobeden ne poroči več cerkveno...
Toda mi nismo Amerika in zato je bila Perova poroka velika senzacija v Stepenici. Zaročenka, mala Jagica Cum-brek, je bila najlepše dekle v vasi. Kar se tiče njene matere, vdove Bare Cumbrek, njej je bilo popolnoma vseeno, po novem ali po starem; glavno je, da je hči našla vrednega fanta. Mlademu paru je bilo tudi popolnoma vseeno, ali jima bo zakonska ljubezenska sreča civilna ali cerkvena.
Poroka je potekla senzacionalno. Civilni obred je bil izvršen v soboto popoldne, zvečer pa je bila pri Cumbreko-vih velika slavnost. Stara Cumbrekovica je vsa žarela od zadovoljstva, mladi par pa od
VRAG NA SVATBI
sreče. Plesalo se je m pilo na veliko. Kdor koli je došel, je dobro došel.
In tedaj, pozno ponoči, v času najlepšega razpoloženja, ko so se že napili ludi konji v štali in mačke na podstrešju, je prišel v hišo Cumbrekovih neznanec. Stopil je v hišo, stopil v sobo, kjer se je plesalo, in kar tako, še s klobukom na glavi objel okrog pasu dekle in se z njim tako zavrtel, da so ostali pari okrog njih popadali na tla. In tedaj se je nekaj zgodilo:. Neznancu je padla iz roke rokavica in, ko se je pripognil, da jo pobere, mu je padel še klobuk z glave. In sedaj so vsi videli:
...Neznanec je imel na glavi rogove, namesto prstov pa parklje.
Bil je to torej sam Peklenšček!
Da ni imel onih velikih črnih nohtov in da mu nista iz gostih kodrastih las štrlela dva svetlo rumena rogova, bi se reklo, da je hudič lep mladenič. Ni bil to tip mladeniča iz domačega kraja, kjer so vsi plavolasi in plavooki, temveč je izgledal kot kakšen črnolasi južnjak. No, nič zato, vrag
se često prelevi v razne oblike, v lepe mladeniče in še če-šče v lepe žene. To dobro vedo posebno nekateri oženjeni možje.
Vrag-mladenič je dalje divje plesal in spotoma pogledoval mladi par s črnimi, zloveščimi pogledi.
Ko so gostje opazili, da se med njimi nahaja sam vrag, so začeli bežati s plesa, kot da je med nje prišla botra kuga. Kmalu so ostali sami domači. Tudi neznanec je izginil, kot da ga je zemlja požrla...
Drugi dan se je raznesel po vasi glas, da se bosta Jagica Cumbrekova in Pero Hren poročila v cerkvi, in to v nedeljo ob 6. uri popoldne.
Reakcija je v lepi vasi Stepenici triumfirala. Na bojišču se je torej pojavil nov zaveznik, močnejši od Churchilla, močnejši od generala Franca in japonskega cesarja. Zaveznik, kateremu nihče nič ne more, ki pa sam more vse. .
Cerkev je bila polna kot buča pečka. Vse je vršalo in šepetalo, vaške babice in ženice so si izmenjavale značilne poglede. Govorilo se je in komentiralo, Eni so znali bolje
ipisati rogove, drugi pa parklje. O repu so se postavljale razne domneve.
Poroka se je izvršila v redu. Nered se je začel šele tedaj, ko je neka babica v kotu cerkve pokazala s prstom na lepega, mestno oblečenega mladeniča in vzkliknila:
- Vrag!!!
Očividno vrag ni dal vragu miru in, evo, prignal ga je celo v cerkev. Vsi so v mladeniču prepoznali Neznanca s svatbe pri Cumbrekovih.
V cerkvi je nastala strašna zmešnjava. Lepi mladenič se le skušal izmuznili iz cerkve, toda okrog njega se je ustvaril čvrst krog ljudi. Vrag se je znašel v vražjih škripcih. Ne-ka babica je začela mahati proti vragu z rožnim vencem, dekleta pa so se spomnila, česa se vrag najbolj boji in so ga polila z blagoslovljeno vodo, da se je začel tresti kot mokro pišče. Končno se je nekdo spomnil in zakričal: Vašo legitimacijo!!
To je bilo prvikrat, odkar je bil ustvarjen svet, da je nekdo hudiča legitimiral. In vrag-mladenič je izvlekel iz žepa svojo legitimacijo. Tedaj je sta-
ra ženica, ki je prepoznala vraga, nenadoma vzkliknila: - -Pa saj nima rogov! In res so vsi videli, česar prej v zmes njavi niso opazili: mladi vrag ni imel ne rogov in ne park Ijev.
Končno se je pojavil tajnik vaškega LO in odpeljal mlade niča v urad. kjer ga je zašli šal. Izkazalo se je, da je bil novi zaveznik reakcije štu dent medicine, nečak sosedne ga župnika. Prišel je na obisk k stricu in. ker se je hotel ne koliko pozabavati, se je ma skiral in prišel na svatbo. Ma la šala se ne more nikomur za meriti, ali ne? Le, da je maska malo preveč uspela...
Sedaj se v lepi vasi Stepenici vsi smejejo in občudujejo iznajdljivega strica, ki je za reakcijo našel zaveznika v peklenskem podzemlju. Se bolj se pa smejejo Marku Ameri-kancu. ki se je dal prestrašiti od rogov in parkljev. Marko na spet vali krivdo na nežno materinsko srce Bare Cumbrek. ki se je strašno prestrašila, da ji bo nečisti odnesel edino hčer.
V Stepenici bo v kratkem še nekoliko porok po novem. Vsi so sedaj radovedni, če se bo spet pojavil rogati zaveznik reakcije. Toda najbrž ga ne bo, ker mu je bila odveč že prva intervencija...
STRAN 4
DBIvO
7. AVGUSTA 19-54
ŽT~
Slovensko šolstvo na Tržaškem
(Nadaljevanje s 3. strani)
nju in branju. Od 481 «partizanskih» učiteljev jih je bilo le 98 strokovno podkovanih ostalih 383 pa je bilo nekvalificiranih, ki pa so s svojo požrtvovalnostjo nadomestili manjkajoče strokovno znanje.
V času največjega razmaha proti koncu šolskega leta 1944-45, je bilo na Primorskem 340 slovenskih osnovnih šol, ki so bile organizirane in nad zorovane po ljudski oblasti. V te šole je zahajalo 16.158 učencev.
Ta šola. ki jo je naše ljudstvo obnovilo v najtežjih dneh borbe proti najhujšim zatiralcem našega naroda, je bila seme, iz katere je po doseženi zmagi zrasla nova slovenska šola. Toda tudi ta naša sedanja šola ni dosegla takih pravic, kot jih je slovensko ljudstvo Tržaškega ozemlja upra vičeno pričakovalo. Nima še stalnosti, ne vseh potrebnih zavodov, njeni učitelji pa so predani na milost in nemilost vojaškim in civilnim oblastem. Zato je še vedno potrebna borba, da dosežemo njeno popolno enakopravnost. Naši predniki naj nam s svojo vztrajno borbo skozi 160 let služijo za vzgled. Prvi pogoj pa je, da se vsi Slovenci zavedamo velikega pomena naše šole za našo bodočnost in za naš obstoj, posebno pa še, da vpisujemo svoje otroke v slovenske šole; kajti če se sami odpovedujemo svojim pravicam, pišemo neizogibno obsodbo svojemu lastnemu rodu na tej zemlji.
KONEC
Pričujoči članek je začel izhajati v našem listu od 26. junija - št. 26. in se je nadaljeval številkah 27, 28, 29, 30, 31 in 32.
<današnji) številki.
DELO
Še je čas, da preprečimo razk;osanje STO!
Za teden dni —
A
Sobota, 7. - Kajetan	|
Nedelja. 8.. - Cirijak	p
Ponedeljek, 9. - Roman Torek, 10. - Lovrenc	L__
Sreda, 11. - Suzana C e nek, 12. - Klara (Jasna’!''-—— Petek. 13. - Hipolit.	X)BNC
11.
Enoten nastop občinskega sveta v Miljah
1814. se je rodil v Hrvatsi Primorju Ivan Mažuraj hrvatski pesnik.
1844. je umrl na Dunaju •! nej Kopitar, slovenski j| koslovec.	L
1948. so titovski rablji zavQy no umorili ljudskega heif Arso Jovanoviča, odličrf stratega narodno osv-obo borbe Jugoslavije.
50-lefilta peške godle
(Nadaljevanje s 3. strani)
Vmes so nastopili v velik užitek posušalcev tudi pevski zbori s Proseka z Vrabčevo «Bilečanko» in Gotovčevo «Nove brazde» pod vodstvom U. Vrabca, kriški moški pevski zbor «Vesna» z Zajčevo «Svobode žar» in Gotovčevo «Jadran» pod vodstvom Frančka Žerjala, barkovljanski pevski - zbor z Grbčevo «Pesem mladi ne» in Papandopulosovo »Sva lovsko» pod vodstvom M. Per-tota, in priljubljeni pevski oktet s Proseka-Kontovela z «Zemljo slovensko» in «Imel sem ljubi dve» pod vodstvom A. Kapuna.
Predsednik Josip C uk je vsaki navzoči skupini podelil v imenu godbenega društva s Proseka - Kontovela spomin sko listino, kakor tudi dvema petdesetletnima članoma Rebuli Ivanu ter Danevu Ivanu, ki je eden izmed ustanoviteljev godbe in je zato prejel srebrno spominsko kolajno; prav tako pa tudi drugim starejšim članom godbe: Viktorju Metelki, Milanu Bukovcu, Karlu Bukovcu; odlikovanje pa je prejel tudi sam, kot eden najbolj aktivnih dolgoletnih članov.
V imenu prosvetnega društva «Ivan-Vojko» je tov. Stanko Furlan poklonil do solz ganjenemu predsedniku Josipu Čuku šopek rdečih nageljnov, izrekel domači godbi čestitke in ji želel obilo uspehov v bodoče.
Mogočna kulturna manifestacija je dosegla višek, ko so se vse godbe zbrale v krogu sredi travnika ter skupno zaigrale himno «Hej Slovani», ki je vzbudila viharno ’ odobravanje. Na željo prisotnih so združene godbe zaigrale nato še nekaj koračnic.
Na koncu je zastopstvo Slovensko - hrvatske ljudske prosvete izreklo čestitke in želelo obilo uspeha predsedniku in proseški godbi za lepo organizirano prireditev, ki je privabila tako veliko število slovenskega ljudstva naše cone, kar je velike važnosti zlasti danes, ko hočejo naše ljudstvo razdeliti ter ga večji del izročiti še hujšemu gospodarskemu in narodnemu zatiranju.
Najrazličnejše so manifestacije, s katerimi tržaško prebivalstvo manifestira proti vsakršnemu razkosanju Ozemlja. Povsem lahko trdimo, da je le malo tistih fanatikov, ki vidijo v razkosanju in v tem, da se vrnejo v Trst bersaljerji, ugodno rešitev tržaškega vprašanja. Med najzagrizenejše po-bornike razkosanja spadajo tudi titovski kaporioni, ki se s tako rešitvijo povsem strinjajo. Dobro pa vemo, da ljudje, katere štejejo med svoje pristaše, ne mislijo tako kot oni. Ti ljudje vidijo v razkosanju izdajstvo, veliko izdajstvo slovenskih nacionalnih interesov Povsod, kamor gremo v teh dneh, slišimo pogovore, ki so v zvezi z barantanjem in razkosanjem Ozemlja. Povsod o-pažamo zaskrbljenost, nekako moro, ki tare tržaško prebivalstvo. Velikanska večina prebivalstva se popolnoma pravilno zaveda, kakšne bodo posledice razkosanja, da se bo potem brezposelnost še povečala, da
se bo v Trst priselilo mnogo beguncev iz krajev, ki bi pripadli Titu, da bosta tržaška trgovina in promet še v večji meri obsojena na hiranje in počasno propast.
V coni B se pripravljajo titovski biriči na čistke, ki jih bodo počenjali v krajih, ki spadajo sedaj pod miljsko občino in ki bi po razkosanju pripadli pod titovsko upravo. Po drugi strani se je izvedelo, da se v Trstu, v Cavani pripravljajo znane zločinske tolpe škvadristov, ki danes že od krito govore o tem, da bodo kot pred nekaj desetletji napravili pohod po slovenskih vaseh, kamor naj bi nesli trobojnice, obenem pa bi veliki dogodek, namreč prehod oblasti, proslavili s pustošenjem slovenskih domov, s pretepanjem, s požigi. Ako pazljivo presodimo vsebino pisanja raznih časopisov, vidimo, da se nekateri že pripravljajo na najrazličnejše napade proli Slovencem in da ciljajo že na
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
Doklada delavcem male industrije
Rešitev spora v „Modiano“
Te dni so delavci malih industrijskih podjetij v Italiji dosegli zmago, katero je izvo-jevala GGIL. Prejeli bodo predujem na račun bodočega povišanja plače in sicer v znesku 1.500 lir. Ta sporazum pa bo veljal tudi v Trstu,
Delavska zveza STO je prav tako zahtevala, naj bi bila raztegnjena tudi na tržaško področje pogodba za delavce, ki delajo v centrali za mleko. Ta sporazum, ki je že v veljavi v nekaterih predelih Severne Italije določa 32,50% poviška na osnovne plače težakov.
Ta teden so vodili težko bor-
bo delavci tovarne kjer je vodstvo hotelo odpu-
Modiano, I poleg ■lo odnu-1 čali 5
stiti z dela 45 delavcev. Ukrep je utemeljevalo z izgovorom, da se nahaja v krizi. Res je sicer, da je izgubilo nekaj tržišč in da se ne nahaja v prav tako rožnatem položaju, vendar pa ima vseeno še tako vi-' šoke profite, da nima najmanjšega razloga, da bi še nadalje znižalo število delovnih moči. Namenu vodstva tovarne Mediano so se z vso odločnostjo uprli vsi delavci, sindikati pa so načeli pogajanja za poravnavo spora, ki se je kasneje zaključil s tem, da bo odpuščenih z dela le 33 delavcev, katerim bo izplačana pri-tikajoča odpravnina v celoti;
naše šole in druge kulturne ter gospodarske ustanove.
Ti zločinci in njihovi podpihovalci mislijo, da nas bodo ustrašili s takimi provokacijami. Toda, ako tako mislijo, potem se zelo, zelo motijo; kajti naše ljudstvo bo znalo kot ob drugih primernih prilikah primerno odgovoriti tudi na pro vokacije in ne bo dopuščalo škvadrističnega pustošenja.
tega pa jim bodo splačali še 252 delovnih ur.
Kot prejšnji, tako je bilo tudi ta teden na Tržaškem vse polno pobud in najrazličnejših manifestacij proti razkosanju STO. Manjše protestne stavke zborovanja, resolucije itd. so na dnevnem redu. V soboto zvečer se je sestal OK KP STO. Med drugim je sprejel tudi posebno resolucijo, ki jo priobčamo na drugem mestu. Istega večera so se sestali tudi sindikalni zastopniki vseh strok in vseh večjih tovarn in podjetij. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z razkosanjem Ozemlja. V soboto je bila polurna protestna stavka dekoraterjev, na Kolonkovcu pa so tistega dne zaključili nabiranje podpisov proti razkosanju. Prometni de lavci, člani Delavske zveze STO, so objavili posebno resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se pred kakršno koli odločitvijo o usodi tržaškega ozemlja vpraša za mnenje prizadeto prebivalstvo ter naj se mu da možnost, da svobodno izrazi svojo voljo. Istega večera- je bilo zborovanje tudi v Malem Repnu. V torek je bil aktiv KP v Kinu ob morju, na katerem je govoril tov. Destradi. Istega dne popoldne so trgovci in gostilničarji na Pončani uprizorili polurno protestno stavko. Stavka se je obnesla 100 odst. V sredo zvečer pa je bilo veliko protestno zborovanje pri Magdaleni. Iz Lonjerja so tega dne sporočili, da so nabrali v vasi 240 podpisov na resolucijo proti razkosanju. Ko to pišemo, se vršita zborovanji v Skednju in v Miljah; še pred zaključkom tega tedna pa bodo zborovanja tudi na Opčinah, pri Sv. Jakobu, v Plavjah in drugod.
Se je čas,, da manifestiramo proti razkosanju. Se je čas, da enotni dvignemo svoj glas pro-
V torek večer je bila izredna seja občinskega sveta v Miljah, na kateri so razpravljal’ o edini točki dnevnega reda namreč o borbi proti razkosanju ozemlja občine. Na seji je prišla do izraza taka kompaktnost kot še nikoli poprej. To narn potrjuje, kako velika zaskrbljenost vlada v 'Miljah zaradi barantanja z našo zemljo. Občinski seji je prisostvovalo mnogo meščanov, ki so izglasovanje enotne resolucije pozdravili z navdušenim aplavzom.
Ob otvoritvi seje je župan Pacco imel krajši nagovor, v katerem je prikazal, čemu je bila seja sklicana ter opozoril navzoče na veliko nevarnost ki preti miljski občini. Iz informacij o premestitvi demarkacijske črte je razvidno, da bi od miljske občine odtrgali
V raznih mestnih okrajih so bile protestne stavke trgovcev in gostilničarjev. Tako so se tudi oni pridružili veliki borbi proti razkosanju STO. Na sliki vidimo trgovine pri sv. Ani ob priliki prostesine stavke, ki je bila pretekli leden
okrog 1.400 prebivalcev, od katerih jih preko 500 dela v raznih podjetjih v Miljah in v Trstu. Ako pa bi nova razmejitev segala do morja, potem — tako je dejal župan Pacco — bi naša občina izgubila okrog 2000 občanov.
«Obstajajo pa še možnosti — tako je zaključil župan — da preprečimo to nesramno barantanje, da preprečimo razkosanje miljske občine. V tem moramo biti vsi enotni in kompaktni in se moramo z vso
odločnostjo zoperstaviti vsakemu poskusu okrnitve občine.»
Ker so poleg komunistov predložili svje resolucije tudi predstavniki ostalih strank, razen titovcev, seveda, je bilo sklenjeno, da se umaknejo na kratek posvet voditelji posameznih strank in da formulirajo enotno besedilo resolucije. In tako se je tudi zgodilo. Njeno besedilo pa je sledeče:
«Občinski svet v Miljah, zbran na izredni seji dne J. avgusta, videč veliko nevar-
CONSKI PRORAČUN ZA DRUGO POLLETJE 1954
Z ameriško pomočjo bodo razlaščali slovenske kmete
Z umetnimi podporami in posojili ni mogoče rešiti tržaškega gospodarstva pred pro-pastjo - Prosta trgovina z naravnim zaledjem predstavlja glavni vir bogastva za Trst
Pretekli petek je imel rav natelj za finance pri ZVU dr. Sartori tiskovno konferenco na kateri je obrazložil conski
proračun
drugo polletje
PRVA RESNA POSLEDICA RAZKOSANJA S.T.O.
Prispevki
Tov. Franc Blažič iz Htc-manj št. 94, je ob priliki svojega rojstnega dne in ob 35-letnici pristopa k demokratičnemu gibanju daroval za demokratičen tisk 500 lir. Dobremu tovarišu se tem potom naj-prisrčneje zahvaljujemo ter mu kličemo: Se na mnoga leta!
Zagotovila demokristjanskih predstavnikov ne morejo pomiriti vznemirjenosti prizadetih - Potrebni so učinkoviti ukrepi
Borba proti razkosanju Svobodnega ozemlja je zajemala in zajema še vedno najširše plasti tržaškega, mestnega in podeželskega, slovenskega in italijanskega ljudstva, najraz-liznejših struj in slojev. Zajela je vse tiste, ki se v pravilni meri zavedajo pomena, ki ga ima za njihov življenjski obstoj razkosanje. In to je povsem razumljivo, saj nam bo razkosanje predvsem prineslo še večjo brezposelnost. Množici dosedanjih brezposelnih državljanov se bo pridružila še druga množica. Tu bodo predvsem delavci in nameščenci, ki so zaposleni pri anglo-ameri-ških oboroženih silah, pri Vojaški upravi, pri Civilni po liclji in pri Finančnih stražah. Računa se, da je vseh teh ljudi okrog 15 tisoč. Ako pomislimo, da so omenjeni po veliki ve-
čini družinski poglavarji, potem si lahko ustvarimo precej jasno sliko, kakšen bo prvi sad razkosanja tudi na gospodarskem področju.
V teh dneh, ko se z vso resnostjo govori o razkosanju kot o dejstvu, ki je že v polnem teku, vlada v vrstah prizadetega prebivalstva zelo velika vznemirjenost. Da bi se to vznemirjenje nekoliko poleglo,
ČESTITKE
V nedeljo se bosta poročila tov. Uma Tul iz Mačkovelj in Viktor Možina iz Skednja. Iskreno jima čestita mladina, člani KP iz Mačkovelj. Pridružuje se tudi «Delo».
Istega dne stopita v zakonski stan tov. Adrijana Purlanič iz Božičev in Vittorio Nicolai iz Trsta. Čestitamo.
Iskreno čestitamo tudi našima dragima tovarišema Sonji in Rudiju Abramu iz Nabrežine ob priliki rojstva ljubke hčerkice prvorojenke.
je poskrbela italijanska vlada s tem, da je objavila sklep, po katerem naj bi poskrbela za prizadete. Toda sklep je eno, dejstvo je pa drugo. Dejstvo je, da s sklepom ni še nič u-rejeno in da se bodo gori omenjeni delavci in nameščenci znašli na cesti, čim se bo razkosanje izvršilo.
Težka nesreča na morju
CONSKI PRORAČUN	1.7.-31,12.1953	1.1.-30,6.1954	1.7.-31.12.1954
IZDATKI:			
1. Redni izdatki	12.408.734.000	11.372.644.000	11.858.575.000
2. Neto razlika med dohodki, po-			
branimi v coni in pobranimi v			
Italiji	4.700.000.000	4.700.000.000	4.700.000.000
3. Normalni izredni izdatki	2.493.151.000	3.039.394.000	2.916.267.000
4. Posebni izredni izdatki	524.000.000	499.000.000	627.000.000
5. Gibanje kapitalov	1.497.000.000	1.060.000.000	1.645.000.000
SKUPAJ	21.622.884.000	20.671.038.000	21.743.842.000
DOHODKI:			
1. Davek na mineralna olja	4J893.100.000	4.600.000.000	4.600.000.000
2. Davek na potrošnjo kave	1.250.000.000	1.250.000.000	1.350.000.000
3. Ostali davki	3.110.023.000	2.900.000.000	2.544.978.000
4. IiGE (poslovni davek)	-3.100.000.000	3.100.000,000	3.-200.000.000
5. Tobačni monopol	1.926.634.000	2.000.000.000	1.927.340.000
6. Dohodnina in dopolnilni davek	1 276.000.000	1.290.000.000	1.391.000.000
7, Razni dohodki	860.124.000	920.887.000	1.097.569.000
SKUPAJ	16.215.881.000	16.060.887.000	16.110.887.000
PRIMANJKLJAJ:	-5.407.003.000	4.610.151.000	5.635.955.000
SKUPAJ	21.622.844.000	20.671.038.000	21.746.842.000
V četrtek zvečer se je na našem morju nenadoma dvignil silen vihar, dočim je na kompnem divjala prava zimska burja, ki je v določenih trenutkih dosegla brzino 115 km na uro. Morje je požrlo par ribiških čolnov in ladij, ki jih je odtrgalo od obale, toda v prvem trenutku je vendar izgledalo, da ne bo človeških žrtev, ker so se vsi ribiči, ki jih je neurje zalotilo na morju, srečno zatekli v razne pristane v coni B in na italijanski obali. Na žalost pa ni bilo tako.
1954, ki je bil pred nedavnim odobren od mešane finančne komisije v Rimu. V svojem izvajanju je dr. Sartori nagla-šal, da je omenjeni proračun izrazito socialnega značaja in da so tisti, ki so ga sestavljali in odobravali stremeli za tem, da se izboljša, socialna plat našega področja. Koliko je v tem resnice, bomo videli v kratkem. Da pa si ne moremo nič posebnega obetati od njega, nam potrjujejo številke same, ki kažejo, da so v glavnem zelo podobne številkam iz prejšnjih proračunov. Kakšne so te številke v glavnem nam nazorno prikazuje razpredelnica, ki jo tu zraven	pri občan o,
kakšne pa so postavke splošnega proračuna, seveda le glavne, pa bomo spoznali v na slednjih vrsticah:
Proračun se bistveno ne razlikuje od proračunov prejšnjih let. Izdatki so skoraj enaki lanskim, dohodki
,	pa so nekoliko
višji in to po zaslugi povišanja davkov. Izdatki za vzdrževanje 16.839 nameščencev znaša-
jo skupno 10 miljard in 181 milijonov lir. Pred petimi leti so ti izdatki znašali 7 milijard in 68 milijonov lir. Izdatki za socialno skrbstvo znašajo 5.058 milijonov, izdatki za vzgojo pa 4.695 milijonov lir. Za državna javna dela je določenih 3.637 milijonov, za javna dela krajevnih ustanov pa 440 milijonov lir, za industrijo 450 milijonov, za gradnje ladij pa 1.902 milijonov lir, toda tu je treba upoštevati dejstvo, da postavka iz prejšnjega proračuna še ni bila izkoriščena, na kar je opozoril tudi dr. Sartori in pri tem iznesel neko kritiko na račun Tržaškega arzenala. Za gradnje stanovanj je nakazanih 1.220 milijonov, 300 milijonov pa za Aldisijev načrt. Okrog 600 milijonov iz te postavke odpade na ustanovo IAOP ki bo zgradila 386 stanovanj. Tudi Tržaška hranilnica in Trgovinska zbornica sta prispevali v ta namen in sicer prva 255 milijonov, druga pa prvih 40 milijonov lir. Prvega junija t. 1. je bilo v gradnji skupno 1.874 stanovanj, toda od teh je prav malo na menjenih manj imovitim ljudem, predvsem delavcem
posojila raznim tržaškim industrijskim in obrtniškim podjetjem. Po drugi strani je to zgovoren dokaz, v kakšnem stanju se ta nahajajo in to spričo vsestranskih ugodnostih, ki so jih deležna.
Najvažnejši faktor v tržaškem gospodarstvu sta vsekakor promet in trgovina. Za pospešitev tega je bilo nakazanih liSO milijonov lir Javnim skladiščem. Toda s takimi nakazili se ne da rešiti perečega vprašanja propadanja tržaškega pristanišča in hiranja trgovine in prometa. Javna skladišča, kakor tudi drugi pristaniški odseki ne bi potrebovali nobene podpore, ako bi prišlo do ponovne poživitve prometa, ako bi v Trst ponovno priplule trgovinske la dje, ako bi se obnovile nekdanje prometne žile z vsemi deli sveta in predvsem ako bi se obnovil promet z deželami, ki leže v naravnem zaledju tržaškega pristanišča, z deželami ljudske demokracije, t. j. z Madžarsko in Češkoslovaško, kakor tudi z Jugoslavijo in Avstrijo
ladje za 3.236 ton. leta 1953-54 pa 9 ladij za skupno 61.454 ton. Dejal je, da je tudi na Trst raztegnjen lakoimenova-ni Tambronijev zakon glede gradnje ladjevja. Kot je znano ta zakon predvideva uvedbo proste cone v ladjedelnicah, ali z drugimi besedami povedano: na podlagi tega zakona ladjedelnice dobe ves gradbeni material prosto vsakih carin. To omogoča tudi tujim družbam, da naročijo ladje v tukajšnjih ladjedelnicah, katere po drugi strani IShko konkurirajo z ladjedelnicami v drugih deželah, kjer so cene precej drugačne od naših.
nosi okrnitve ozemlja, ki pripada občini, izraža svoje odločno nasprotovanje proti vsaki odločitvi, ki bi odvzela nadaljnje kraje in prebivalce občine. Poziva italijansko vlado, naj se v čim večji meri zavzame za to, da občina Milje ne bo utrpela nadaljnjih okrnitev.»
To je torej besedilo, ob katero se je tako strašno obregnil «Primorski dnevnik». To besedilo naj bi bilo «ponoven dokaz hlapčevanja kominfor-movcev italijanskemu imperializmu». iS to resolucijo naj bi bo pisanju omenjenega lista občinski svet zahteval, naj pride miljska občina v celoti pod italijansko upravo.
Popolnoma umestno je, da se je miljski občinski svet obrnil na rimsko vlado s prošnjo, naj intervenira, odnosno naj ne sprejme nikakega sporazuma, ki bi sankcioniral razkosanje občine. Italijanska vlada to še doseže, saj še ni v celoti sprejela pogojev, ki jih vsiljuje Amerika. Kljub temu da je znana po svojem klečepla-stvu do Amerike, še ni šla ta ko daleč kot Tito, in njegova vlada, ki se z vsem, kar zahtevajo Američani povsem strinja in pri tem niti malo ne pomisli na usodo tržaških Slovencev, ki bi po izvedbi barantanja ponovno prišli pod italijansko oblast. Ako bi ti-tovci imeli še količkaj časti, bi se sramovali črhniti besedico o tem, ker pa te nimajo, pi šejo in še nadalje klevetajo ter sipljejo strup in zmedo med svoje bralce. Ce je kdo nastrojen z imperialističnim pohlepom, so to oni, obenem pa so prav oni tisti, ki podpirajo italijanski imperializem in mu odpirajo vrata v Trst.
TRST II.
SOBOTA: 13.30 Slovenski mi
—	10. Oddaja za najmlajše 18.40 Slovenski samospevi J
—	Pogovor z ženo — 21. Re ža in pozdtavi iz počitniških lonij — 22. Soštakovič: Si nija št. 6.
NEDELJA: 8.45 Kmetijska 1 daja — 13. Glasba po željah*
17. Koncert zbora Igo Grader Nabrežine — 21. Verdi: «Rigi to», opera v 3 dej.
PONEDELJEK: 14.25 Sloveli motivi — 19 Mamica pri-poved
—	21.15 Koncert sopranistke 1 dine Otte — 22. Književnost umetnost.
TOREK: 13. Glasba po želt,
—	18.40 Koncert tenorista P« 1
Po'kornyja —	20.05 Slove« tielo t
zbori — 21. Radijski oder - L' ne ki tento erg: «Mladi gospod Sef»
22.30 Melodije iz revij.	‘Vl ST
SREDA: 13.30 Slovenski voki lio bod due:i —	18.40 Mandolinisti ilii-mnr
sekstet sv. Just — 19. Zdraviti J vedež — 21.15 Moški zbor 1' 1,1 con Cankar — 23. Debussyjeve skl 'Va be.
Mi tre lev, d-»vem
ČETRTEK: 14. Slovenski mO: ,
— 19. Mamičina povestica —21 eudm Vokalni tercet — 21. Drama!'r prot rana zgodba — 22.30 Schutiimi na, Simfonija št. 8.	1 na!
PETEK: 13 Glasba po žel pre
18.40 Koncert mezzosol) Snje i nistke Justine Vugove —	•
Zbor Slovenske fiiharm.nn I ie Ja
P'
reži
Zbor Slovenske filharmonije j 21. Tržaški kulturni razgledi J Dočim 32.15 Iz angleških koncert|Upina
dvoran.
K I K O
Iz razpredelnice je razvidno, da prihaja vsako leto do primanjkljaja, katerega krije italijanska vlada na podlagi posebnega dogovora. Vsekakor pa kritje tega primanjkljaja ne predstavlja nikake bistvene pomoči. Prepričani smo, da bi :e dalo poiskati drugačno pot ža uravnovešenje proračuna.
....-	j—i—~——————— —...........................-  __
Skupina petih oseb, 21-letni Romeo Scheriani, njegova žena Albina in 9 mesecev stara hčerka Adrijana, 23-letni Erminio S ponza in njegova zaročenka 23-letna Albina Sodnik, se je podala tisti večer na kratek izlet na morje v malem čolnu «Sardela». Od vseh je znal le Sponza dobro plavati, Romeo Scheriani je znal malo, ženi pa sploh nista znali plavati. In niso se več vrnili. Ves teden je vse mesto trepetalo za njihova življenja in upalo, da se bodo le od kakšne strani oglasili, toda zaman. V sredo so končno našli nekje ob izlivu Piave «Sardelo», v njej dva otroška vrčka, posodo bencina m denarnico s 445 lirami. O potnikih ne duha ne sluha. Sedaj ostaja le upanje, da bo morje vrnilo le njihova trupla, tako, da bodo imeli svojci vsaj to tolažbo, da jih bodo dostojno pokopali in vsaj vedeli za njihov grob.
V svrho gradenj ljudskih stanovanj bodo pričeli v kratkem razlaščati zemljišča na področju takoimenovane industrijske cone pri Zavljah. Na petkovi tiskovni konferenci je bilo recano, da dobi ustanova za Industrijsko pristanišče ve čje posojilo, katero bo uporabila za gradnjo stanovanjskega naselja za delavce, ki so naseljeni v tem pristanišču. Danes se ie sicer težko izraziti o tem, kakšne so realne potrebe, odnosno koliko delavcev zaposluje to pristanišče. Toda vse kaže, da se za vsem tem skriva nekaj drugega in da je vsa zadeva odeta v plašč raznarodovanja slovenskega življa in razlaščanja zemlje slovenskih kmetov. Tudi v tem primeru, naj bi se ta genocidna dejanja izvršila s pomočjo ameriškega denarja. Načrti za gradnjo tega naselja naj bi bili dokončani že tekom prihodnjega septembra, iz tega vidimo da so nove razlastitve na vratih.
V teku drugega polletja 1954 bodo razdeljli 450 milijonov lir
Dr. Sartori se je dotaknil tudi vprašanja brezposelnosti v Trstu. Povedal je, da je bilo 23. junija t. 1. v Trstu vpisanih 16.333 brezposelnih, medtem ko jih je bilo ob istem času preteklo leto skupno 18.920 Dejal je tudi, da v Trstu obstajajo možnosti, večje zaposlitve in dodal, da bi morala tržaška podjetja več delati. V podkrepitev svoje teze je navedel podatke o uvozu izdelanih lesenih predmetov in predvsem pohištva, kar bi po mne nju konferencerja lahko v Tr
" * 			—=■■			
P			
stu izdelali. Zagotovil pa je, da bodo v bodoče gledali na
to, da pridejo naproti v tem pogledu, da se čim več mladine zaposli ter tako poskrbi, 'da se pravočasno nauči gotovega poklica. Tako zamisel moramo vsekakor pohvaliti, odnosno jo pozdraviti.
Za zaključek pa še nekaj besed o ladjedelništvu. Statistike zadnjih let dajejo sledeče podatke: Leta 1950 je bilo zgrajenih 5 ladij za skupno 1.035 ton, leta 1951 istotako 5 ladij za 3,615 ton, leta 1952 3
V petek (popoldne se je vračal 64.letni Stefan Grgič .iz Padrič št. 4 s polja, ko se je krava vpreže-na v voz nenadoma splašila in v.rgla Grgiča z voza. Mož si je pri padcu zlomil desno stegnenico. Njegovo stanje je resno.
*** V noči med soboto in nedeljo so neznani zlikovci vdrli v trgovino z radijskimi aparati v ul. Rossetti vogal ul. Giotto in odnesli številne radijske aparate raznih znamk ter 22.000 lir gotovine. Lastnik trpi škodo 790.000 lir, ki je pa krita z zavarovalnino.
*** V notranjosti poslopja v drevoredu Sonnino, kjer se gradi nov kino, je padel iz 6 metrov visokega zidarskega odra 60-letni zidar Alojz Time us in si pri padcu prebil lobanjo ter obležal na mestu mrtev.
*** V ponedeljek zjutraj so našli na morju, v bližini lesnega pristanišča truplo neznanke, katero so pozneje identificirali za 61-iletno Heleno Velher por. Sto-cher. Zena se je prišla kopat, pa ji je v vodi nenadoma postalo slabo in je neopazno utonila.
*** V ponedeljek su imeli tržaški žeparji obilno žeteiv, ki se je vsem obnesla razen enemu,
Gradnja nove
občinske liiše v Dolini
Vodovod v Prebenegu dokončan
Iz Doline nam poročajo:
Po dolgem pričakovanju so končno le pričeli z gradnjo novega sedeža naše občinske uprave. Nova občinska hiša bo stala v bližini Krogelj. Kot je znano je bilo precej nasprotovanja zaradi izbire tega mesta. Nekateri so silili, naj bi tudi novi sedež še nadalje ostal v središču Doline, drugi pa so silili, naj bi ga postavili ob cesti nekako sredi poti med Dolino in Boljuncem. Dasira-vno ne bi bila niti druga izbira ponesrečena, smo vendar mnenja, da je mnogo bolj praktična zadnja izbira, ko bo nova občina stala v bližini naselja in ne na samem. To je priporočljivo iz mnogih razlo-
čani, niti ne dvomijo občani. Na vsak način pa bo novi sedež mnogo bolj v zemljepisnem osrčju občine kot dosedanji.
Predvideva se, da bodo dela trajala bribližno eno leto. Nova zgradba bo stala 30.000.009 lir. Gradnjo je prevzela Gradbena zadruga z Opčin.
Preteklo soboto so otvorili novi vodovod v Prebeneg. Tako so izpolnjene dolgoletne .sanje tamkajšnjih vaščanov. Od več bi bilo ^poudarjati, kako so hvaležni sedanji dolinski občinski upravi, ki si je veliko prizadevala zato, da jim je izpolnila to željo. Zaenkrat je voda napeljana v vas, sedaj pa bodo pričeli z deli za na
go v, o čemer, tako smo prepri- | peljavo na posamezne domove, pa je 49 oseb.
katerega je policija prijela še predno se je polastil tuje lastnine. V tramvaju so odnesli 45-1 et ni Mariji Berardi 9.500 lir in osebno izkaznico. Na trgu Unità je nekdo ukradel Antoniu Longobardo iz Catanie 15.000 lir. Na Trgu Ponterosso je neznani tatič ukradel 46-letni Aid! Pacher denarnico z dokumenti in 8.500 lirami. Zvečer je bil okraden 42-letni Josip Ceserato, katerem-u so odnesli denarnico z osebnimi listinami in 2000 lirami. Serafinu Torrone pa je nekdo izmaknil v kinu Armonia denarnico s tisoč lirami in dokumenti. Angelo Mazzoli iz Rima je na glavni postaji samo za trenutek postavil svojo aktovko na ila in že mu je izginila. Mazzoli trpi škodo 15.000 lir. Antonio Cangiano pa je segel v žep neki ženi, ko je vstopala na avtobus št. 29. Toda žena je to pravočasno opazila in dolgoprst iča izročila policiji.
*** V .sredo .popoldne je neki lamibretist na trgu Stare mitnice povozil 67-letno Marijo Rustja, stanujočo v ul. Pascoli 31. Nesrečna žena je pri padcu zadobila pretres možganov in je kmalu po prihodu v bolnico podlegla poškodbam.
**■* 31-letni Riccardo Picin iz ul. Calvola 8, ki je zaposlen pri Selad, je v sredo kopal neki nasip pri Orehu, pa ga je nenadoma pičila kača v prst leve roke. Odpeljali se .ga takoj v bolnico, kjer ga bodo ozdravili verjetno v treh dneh.
*** v zlatarno na Korzu 20 je v sredo prišel neki neznanec, ki je hotel kupiti budilko. Medtem ko mu j.e trgovec razkazoval blago je pa izkoristil priliko in neopazno izmaknil iz izložbenega okna zlato zapestnico vredno
100.000	lir.
*** 46-letni Mario Ruzzier se je v sredo kopal v kopališču Alla Diga; kalbi.no je delil s 44-letno Adelo Zeboehin iz ul. Baiamonti 7, ki mu je izvlekla iz denarnice
3.000	lir, medtem ko je bil mož na plaži. Okradeni je pa tatvino kmalu opazil in premalo spretno tatico prijavil policiji, ki jo je zaprla, ker je svoje nečedno delo priznala.
*** V mesecu juliju je bilo v naši coni 380 prometnih nesreč pri. katerih so tri osebe izgubile življenje, ll jih je bilo hudo ranjenih, 163 pa lažje ranjenih Pri 203 nesrečah pa so bila poškodovana samo vozila.
* * *
V dneh od 29. julija do 4. avgu-sta se je ,v tržaški občini rodilo 42 otrok, .porok je bilo 25, umrlo
OPČINE
Solbota. 7. avg.: «Singapur»; » Nedelja, 8.: «Sirota brez snT^ugi Ijaja» ( barvani film); 'nemil Ponedeljek, 9.:	isti film:	L,	,
Torek, 10.: «Provinciale» (bafVova c ni film);	Pedvser
Sreda, 11.: isti	film;	ft»a	,i.
Četrtek, 12.: «Tujska	legija»; L,.
Petek, 13: «Neustrašni mašče'1. .
in d «koni j Ni pa
«Neustrašni mašče-T' d za Nno
NABREŽINA	1 bi	os
Sobota, 7. avg.: «Korsarka»;
Nedelja, 8.: isti film:
Sreda, 11.: «Beg skozi čas».
PROSEK	,	-
Sobota,	7 avg.: «Praznik lju« hunski
ni»;	"'do	ite
Nedelja, 8.: isti film.	javnil
!9 kakri da s. Trža "Ji zas sledil rnogo K vsei Visteti
Dramska skupina Sv. D'Td’nost PoaToiijer bo gostovala v v deljo 22. t. m. v Saležu 'a dan prostem, s svojo zelo lepo us'f> škvai lo izvirno folklorno igro v V' Nitvi dejanjih «iMandrjarji», ki ; Nosno jo napisala Vlada in Stane Nih -et dovec. Naši marljivi Svel*eRiokr£ ivanci in Podlonjerci so Sfilzaci že pri prvi uprizoritvi, ob Piatele 1 liki proslave 100-letnice svefkva(jrj.
Ljudska
prosveta
Gostovanje «Mandrjarjev» v Saležu
ivanske slovenske šole v PNcije j
lonjerju in ob gostovanju	ki
Opčinah nadvse lep uspeh i*edu nj navdušeno priznanje ob«j fašist stva.	Urjene
Izlet SHLP	Nskerr
Slovensko hrvatska ljud;l "naniza prosveta organizira. k a P 'sio na smo že prejšnjo soboto jan J10 sle za jutri, nedeljo 8. t. m. i» , ug ob k Belopeškim jezerom in Teh ima Sv. Višarje. Ker je še nC*T!(1bešar) mest na razpolago se lahko in. kdo prijavi.	tudi
Cena izlgtu je za člane

1100 lir, za nečlane 1150. Pi'*-1 !° priz;
ve sprejema tajništvo v Ti-, Dom pristaniških delavcev nadstr. tel. 28-402.
Zborovanja
v zvezi z vprašanjem raZ**1 sanja STO in posledicami kulturnem delovanju SloV* cev na tem ozemlju bodo: v Plavjah v soboto 7. t.[ ob 20.30 na trgu.
v Gropadi v ponedeljek P m. ob 20.30 na trgu. GoV«1 bo Justo Košuta.
Slovenci, udeležimo se protestnih zborovanj ter »P pno zahtevajmo uresniči1' STO. ki jamči enake naro"*' pravice Slovencem kakor ‘‘ lijanom.
Vremenske nezgod6
iinov.
M in k i!*1 bod *cale. Kot
’S,;h .Sit '."•kosal , dobra ."ko e Fbibolj
S fn
Si vc
l tov p:
>«J m
' su' je P ,^uPno5
^zniko ...Kot si ‘ bor i"'1 poc grajal: "bteval 'Se pra' ^irovni to sc
'No m
Npisi
ftovjetsl
°ZN. 1
Pretekli teden je dvijala |! našim področjem precej " čna burja, saj je dosegla Irost preko 100 km na Povzročila je mnogo škode t ^ sti v vinogradih in sadovi1- tbN .J kih. Po nekaterih krajih, i‘r lQ^ebt namreč tožijo prizadeti kih1’' *• e 0 je burja pokončala okrog odst. pridelkov. Težje priz« ti so predvsem kraji, ki so K izpostavljeni burji. Pi-edsP' niki Zveze malih posestni*1' so posredovali pri Kmetij«*11', inšpektoratu zato, da bi na K način prišli na pomoč p1 delim kmetom.
,	"*ti.
’J So
Strela ubila dva angleška oficir?
V četrtek popoldne je d1'., la po gornji tržaški okolici j1, da nevihta. Pričela je Pa"‘f tudi precej debela toča. K 5 i či pa je kmalu ponehala--, bližini Bazovice je strela ti
---	UUMIVIUC J G SIICI» .1
rila v neko drevo pod ka^,,
sta se zatekla nekaj treni1* j prej dva angleška oficirja-ju je strela na mestu ubi*5 ,
Odgovorni urednik ,, RUDOLF BLA2IC (Biag1* Založništvo «DELA» -liska tip, RIVA, Torrebia»^
Dovoljenje AIS
ven
Srn"
Sšnih
z;
Sili Vi
Silici
^sproti Sa tu( at*. da
iv2em;
1,1 has , dr Sa t
S ■>
bo
slove
tiari
y<ian
n’ gr
>47
u "hitel
L. ‘skc:d,
Hnr
Ni
tl7v
enoi