List 16. ril v lecai XL1V. i 4 Izhajajo vsako sredo po eeli pSli. Velj ajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 po posti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold £old 40 kr pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 ffold za eetrt leta 1 goid. 30 kr. pošiljane V Igubljani 21. aprila 1886. e 0 b s e g : Program o razstavi goved in delitvi premij C. k r. kmetijska družba kranjska. za govejo živino, ki bode v Postojni 10. maja 1886. narodopisni obrazi. Iz državnega zbora. Gospodarske izkušnje. Trgovinska in obrtna zbornica. Pesa. Zemlje- in proračunu trgovinskega ministerstva. Naši dopisi. Govor g. poslanca Pfeiferja v 49. seji drž. zbora dne 8. aprila Novičar pr Gospodarske stvari. Kdor je premijo dobil se mora s posebnim Program pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pravilnik veleva. razstavo se sme privesti: o razstavi goved in delitvi premij za govejo ži živina V1I10 t ki bode v Postojni 10. maja 1886 k £ ■i l t \ isoko c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da se z denarjem, ki je lansko leto ostalo pri razstavi izvirnega Marijadvorskega, Muriškega r&elanskega in Pincgavskega plemena: mešana živina imenovanih 4 plemen, ali pa tudi z drugimi žlahtnimi plemeni in pa čisto domača živina m sicer: goved Postojni zopet let junci napravi v Postojni druga delitev premij za govejo živino. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je sprednja zoba. (biki) k? imajo vsaj dva stanovitna Da se živinorejci zoba telice 9 ki imajo vsaj dva stanovitna sprednj te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krai spodbujajo k napredku o živinoreji ter podučijo molzne krave, ki so imele eno, dvoje ali k večem 5 telet To velj 9 za živino izvirnega o pomanjkljivostih njih da se r? eje kakor tudi za mešano in domačo živino. štiri rodu zvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripo-močjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; da se glede na postavo zoper govejo kugo od 7. Za lepo živino so odločene premije tako-le: II. III. Premije za bike: ena za 30 gld leta 1879 več goveje živine izredi cija z domačo živino ne temuč tudi v vnanje dežele in oživi kup doma na Kranjskem 9 II. III. 1 P/ k i t; ! do premij v Postojni imajo vsi živi postojnskega, izvzemši norejci okraja logaškega in ono goved; ki je bila obdarovana na oktobra 1885 v Po sto j azstavi za 10. II. III. » j? ena 99 20 . . 20 ?J 77 dve po 15 w v Vi . . 30 n telice: ena za 25 77 . . 25 n n ena 99 20 ff 1 . . 20 v v v dve po 15 * . . 30 v n krave: • ena za 25 T 0 ■ . . 25 v 99 ena t 99 20 . . 20 v 99 dve po 10 77 . . 20 30 gld. 99 99 99 99 n » 99 2 ( določeni prostor t azstavo pripeli stojni na 10. maja do 9. ure dopoludn živino postaviti je na Ini živinski trg v Pomora pa vsa ži- Skupaj . 8. Še taisti da t-j mije delile; zato mora vsako živinče 12 premij .... 220 gld. dne 10. maja se bodo pre- vma na mestu razstave biti, in sicer posebej junci. mij° d°biti, na prejmišču ostati katero ima pre- r po 1 meter v premei semenu ostai leta. Najbolje ugaja njej gorko nena na 2 metra dolgo os, katei glate po ne presuho podnebje, zadovolji se pa tudi s slabšim, centimeti centrmetr vozič na oka, ki sta natak- so pritrjene trivo- 25 oke late, ki so po 20 Zemlja najboljša za njo je debela, pognojena XXLVJ ftv JLAJ V7 J W J^V^AAV/ | V^UCVj G* jJ 11 V^ll C glina ali lapornasta ilovica, ki ni preveč zvezana Stori tudi v lahkeji zemlji, peščenem svetu in v nekdaj apnena in katere po njivi ali narazen, ob koncili z okvirom zvezane gonili naprej tiščij j Dva de- lavca sta v to svrao potrebna, ki vozič vlečeta slogih Late od morja pokritih legali, vendar pridelki so slabši, polaga se naposled seme. ejajo jamice v slo o in BH^^I po v te jamice Sicer aste v poslednjih legah sprva bujniše, kakor v težki zemlji, vendar kmalu zaostaja, zlasti, ako nastopi suša. Sejejo peso za zimsko ržjo, deteljo, lucerno grebenih previdno zagrne. do centimeti Zatem se seme na slognih Ko so mlade rastlinice 4 da vzrastle, treba jih je razpraviti ~~ ------ —l— — ......— ——j-, samo po ena tam ostane v praho, dobro gnojeno in vsako leto ukrepleno po Druge se opazno izpulij je seme bilo vloženo. umetnih gnojilih. Navadno pride v zemljo V • i i It *« <« • • m močno pognojitvijo lilevnim gnojeni; le sladkor prvo adijo. Presaj ter na prazne prostor P* krmenske pese vrši se ali za plu gom ali na slogih in njihovih grebenih. Na gredicah peso sejejo pozneje, ko je gnoj uže razkrojen, sicer kjer bi se imelo pridelovati pesinega semena pesa nima veliko sladkorja v sebi. Vsakako mora spomladi gnoj jeseni podoi Dltl koi Kot postranski gnoj slad ta namen tr , seje se edijo se 14 do 16 centime- pesi velja: razkrojena koščena moka 2—2*5 met narazen jamice, v katere se položijo semena, za- celit., JBaker-guano-superfosfat 2*5 met. cent grne, potlači, in, če je treba, z pepel guano 2—2*5 met. cent., poudrette 3 ki &- - ~ ^ ^uf., iv,om JOf.o i aotiiunjc jc tieuči timaj varovan prou mrčesom met. cent. na hektaro; krmenski pesi pa: in plevelu. Proti koncu meseca maja so rastlinice prst r ^ i. ^ ^... i. _____ n i_ i. ^ c\ 4 ___ _ a i i i • - ^ ^ _ ^ a astlinice je treb tukaj nojnico alij Vhaj ovati proti mrčeso met. cent 1-4 2 met. centa na hektaro debele in tedaj presajajo jih v pripravlj _ Pesa tirja brezpogojno, da jej tla popolnem mogoče, v novo brazdo njivo i če globoko prerahljamo. Kjer je močno zvezana emlj Predno jih posadijo, priščipnejo jim na korenu in je treba praho pustiti, da si pridobimo dovelj časa za listkih. Da se plevel zatira in • • w t « emlj rahlja namenu pr obdelovanje. Nikoli ne smemo opu sčati globokega obdelovanja, zatorej je treba rabiti edino njivo \ gaiije perja ^ ' 111 UL 1JLI 1J Cl» X tlllJ I Cl ? ečkrat okopati ter naposled peso osipljej morajo Tr- amo zelo odsvetovati pomanjkanj podzemeljski plug', večkrat z navadnim plugom orati, mora popolnem opustiti krme pr sladkor izgovarja z brano povleči in z valjarjem povaljati, da je zemlja Pesa pesi pa se aste m zori 190 do 210 dni vsa čista plevela dobi Sladkorno peso pipljejo uže v drugi polov stinro, da brazde zimski mraz pi lahka. Skozi zimo pu- meseca septembra, krmensko pa v oktobru Kot olje spomladi pa rabi plug, vile, lopata, deloma tudi roka. Velike opas jih zopet s plevelom vred podorjemo in ali navadno nosti je treba' pri spravljanji sladkor povlačimo ali v zloge zmečemo. Sejatvi najbolj pese Solnce je v mesecih sušeč, april 5 maj nje ne sme obsevati. Zelenje, korenje in zeleni deli pri sejatvi razvrstilni ali z mašino 20—30 kilogr., pri Semena potrebuje se pesini se odrežejo do bele mezgovine. Ob oni z oko pa 10—15 kilogr., in mensko peso 18.000 do 20.00o mladih rastlinic hek otrebijo, katera se pese drži. Tako pripravlj o krijejo pri zasajanji za kr- mečejo na majhne kupe, z zelenj jo prsti ne pese dokler tar Zavlačij v bolj nje ne odpeljajo z njive v shrambo Med vožnjo treba metre globoko. Sladkorno peso sejejo v vrste po 40 • i • o sušnih zemljah 4 centi- je peso pokrito imeti; pri krmenski pesi te opaznosti ni treba do 45 centimeti 20- narazen, v vrstah stojijo pese odreže se gladko le zelenjava perje lil ui^uc*, oc giaunu ^ciciljciva, peij zani kosi pesini, snažno zeleno perje poberej nonoiA ry VI n iT C \ t t r* n n i h n n tt.i a v» i tti va »■» ^ odre in od 25 centimetrov vsaksebi; krmenskim pešam pa peljajo z njive, včasih pa vse na njivi pustijo in pod določujejo vrste po 50-60 centimetrov narazen in po samičnim rastlinam v vrstah 45—50 centimetrov vsa ksebi stati Pr orjejo, proti temu Dostikrat pustijo odrezljaje in perje delavcem da sladkorni pesi rabi seme navadno, le pridelka 250 izjemno rastlinice, in te le, da popolnijo pr plehe pri^ krmenski pesi pa navadno mlade rastlinice na pe sišče presajajo, zlasti v manjših gospodarstvih. i metr. centov zelenjave 300 pipljejo peso. Sladkorna pesa daje 350 metr. centov gomolja in 40-60 padkov, krmenska pesa pa 500 metr. centov gomolj 60 100 metr. centov so z mašmo sejali, treba 3 centimetre perja na hektari. Semena daje ena pesa semenska 0.05 visoke rastlinice šopoma z motiko prekopati. Za se- metr. centov 0*1 kilogr., torej ga dobi na hektari 5 jatev z roko moramo vrste poprej zaznamiti, kjer se ima semena natrositi kar na Sladkorno peso spravijo k sladarnam ali sladkor azlični način delajo, nim fabrikam, kjer jo na kupe nagromadijo in s slamo Vsakako je pa navskrižno zaznamovanje ravno povla- pokrijejo. Shranjujejo sladkorno peso v repnicah čene njive potrebno, ker živina vprežna in ljudje uže v pri narejanji povprečnih vrst zateptajo podolžne vrste, sko peso kleteh, kakor krompir. Enako shranjujejo tudi kr ? zeleno perje takoj spolagajo Kavna sejatev ima še drugih nepriiik. Tako na pr. ohranitev zmečejo perje v jame ali kadi, kjer delavci med sejanjem poteptajo prazne prostore med Pesa rabi za izdelovanje sladkorja, žganjice vrstami, da niso poznati, in torej ni mogoče poprej kavinih surogatov in kot klaja na debelo okopavati, dokler niso pese iz tal prodrle, toda med tem je tudi plevel pognal in je okopavanje prav sitno delo ker ni dela in Za nadaljno e skisa. jesiha, r kmalu pese videti. Vse to okopavanje težavno moti. Temu se v okom prihaja, ako v dolo- čenih daljinah za vrste z okopavnim plugom ali z na Za peso sejejo jarine, zlasti ječmen, če se dobro gnoji, tudi repo. Za semenske pese izbirajo popolnem razvite, srednje-velike, lepe gomolje, katere kažejo mogoče malo postranskih korenov. Perje odrežejo pre- vidno j ker srce ne sme biti anjeno 1 čez zimo treba lepo shraniti, najbolje v repnicah; vmes med plasti s peso denejo plast suhe prsti ali suhega peska. Spomladi jih izsadijo na te 1 kvadratni meter na- razen. in se pristavijo količi, na katere se pognane trebe za preskrbljevanj Odbor vzame na znanje poročilo o delovanj želnegra kulturnega sveta za kraljevino češko. C. kr. intendanca 3. kora v Gradcu naznani de po mladike privezujejo. Ves prostor mora biti večkrat opiet oktobi pese osipane. Seme zori meseca septembi teh potreb je vojakov v letu 1886/7. izkaz pisarni kmetijske družbe na razgled osmučejo, kedar je tanko razgrne, mar! Semenovo steblovje porežejo, shranij C. kr. kmetijsko ministerstvo želi proračun popolnem posuseno Zatem se trebščin poizvedeti za kmetijski poduk v 1. 1887 po do 15. junija meša m v večje kupe spravi. G. Pircu, katerega Odbor naroči izdelati proračun tajniku Škoduje pesi, vstrajna suša, mraz, srčna gnjiloba potem odseku splošne reči plesenj noveji Tudi bolhe tudi krompirj nadlegujejo peso podobna bolezen Gosp Glasnik predloži. Odsek naj pa potem glavnemu odboru poroča C. kr. deželna vlada predloži konsignacijo o krajih kakor tudi pleim v katerih bivajo v in imena teh žebcev 1886 žebci Visoko kr « kmetijska družba kranjska družbi za njen poskuševal kanske trte . kr. kmetijsko ministerstvo vrt poslalo j Frid telja, tajnik Seunig; navzoči so odborniki Kastelic, Murnik Gustav Pir 300 kolčev ameri-riparia sauvage* ter ob enem javi, da ie ravno tako na prošnjo družbe tudi poslala take trte podružnici v Novomesto. Tajnik poroča, da je kmetijsko ministerstvo tudi letos zapovedalo kupavati ob priliki premirania koni all + a rr rt train i j _ ___ • j t ^ j Robič, Witschi in družbini remonte za vojake ter da se je ta ukaz uže razglasil Seja glavnega odbora dne 18. aprila 1886. Seji predseduje družbeni podpredsednik gosp. Jos Jerič De v .Novicah Kmetova! Tajnik poroča, da je dne 17. t, m. dosedanji druž ' u '„ivtiictu vaiuii . Slavni deželni odbor kranjski * • i _ 19 nakazal je vsled bini predsednik gosp. Karol baron VVurzbach to svoje družbine prošnje in vsled sklepa deželnega zbora sub mesto odložil. Odbor vzame to v naznanje ter izrazi vencijo za družbino di zahvalo delovanju odstop ime odseka za splo gosp. predsednika Glavni zbor sklene za to veliko obj rorjeni spored občnemu zboru, katerega gl tajnik dogo v občnem zbor votiranje zahvale v znesku 200 gold. subvencijo predlagati odbor )dobi Slavni deželni odbor kranjski predložil je glav Vsled 17. t ki kmet m. došlega poročila potrdilo je vis nemu odboru več prošinj občin sled sklepa deželnega zboi v poročilo ministerstvo po gla\ odboru pred po •oea, da je uže vse pripravljeno, da se bode takoj iz ožen spored o goveji razstavi v Postoj on)a šol za podporo šolskim dre vesnicam. Glavni odbor naroči izdelati tajniku dotično poročilo sicer na podlagi razmei ki šilo objavljenje sporeda potovanja po deželi Prošnjo Janezu Beletu m znane Visoko c. k kmetijsko ministerstvo je z odlokom sadjarski šoli v Klosterneuburg slušatelju na vinarski z dne 23. februarija t )odkovskim učencem po predlogu glavnega odbora podporo mora t. 2157 podelilo štipendije glavni odbor zarad pomanjkanja kakega tacega zaklada odbiti odlokom > i i marca kr. kmetijskega ministerstva iz dne št. 1405 je oženi račun o podkovski šoli za potrjen od odboi 1885, a to po pred od Prošnji Franja Štuparja, slušatelj ske šole v T kmetijskemu ministerstvu da bi glavni odbor gospodar pr kr tranjenji svote 296 gold. 30 kr. iz stroškov, katera pr za plačevanje dr vota je bila porablj polovice njegove štipendije, glavni odbor vstreže o ke šole in kater za popi pohištva podkov Dva gospodarja, ki sta dobila ajniko\ sklene mora družba plačati. Po predlogu razstavi premije za svojo goved, koj odboi z jeseni na živinski goved sta pa lenarile razmere še enkrat prositi ministerstvo, da )revzame to s\ om na slabe družbene prodala, ustavljata se vrniti premijo. Odbor naroča oto na svoj račun. tajniku poizvedeti azlogov o esničnosti od n j i h navedeni Prošnji občine Srednj vas nestne občine Črnomelj kočevskem okraj in za dovoljenje novih sernnjev delitev Prošnji večih občin oziroma šol ? atere prošnje je si c. kr. deželna vlada glavnemu adnega drevja, divjakov, vrtnarskega brezplačno po odj )dboru v poročilo dala, sklene gl glavni odbor odbije, ker nima nobenega tacera zaklada čijski kamoi odbor enako Gosp. Razingerju v Podkorenu in ne priporočati iljeni Izvrševalni odbor gozdarske^ etu 1886. javi., da bode prihodnj laji * ;hod shoda sestram v Ljubljani dovoli glavni odbor prodati bike Dunaji v od družbe kupljene, ker niso več za pleme sposobni. zopet na Du 1887, ter prijavi ob enem referate za prihodnj C. kr. deželna vlada izroči glavnemu odboru ročanje dopis c. kr. namestništva v Gradci ^ - ^ v v v v^/ f / v/ kr. kmetijska družba v Lvovu prijavi kranjski dra Cuv.). Dopi Iružbi svojo peticijo na državni zboi v po- . ________ad pre- povedanega časa za lov ribe „smoju (Lucioperca san- glavni 1 o zdanjem stanj kmetijstva ter o sredstvih, to stanje izboljšati Kastelicu v poročanj odbor gosp. odborniku ki kmetijska družba štajerska ter c. kr. goz-kmetijska družba šlezka javiti družbi sklep vojih občnih zborov, da je vlado prositi za vpeljavo iarska monopola za žganje ter vabite tudi sklepu pristopiti. Glavni odbor sklene ne pristopiti. > družbo k temu taki prošnji j Gospodarske izkušnje. Kosti y rožena strugov dober gnoj C. kr. gozdarska kmetijska družba šlezka v vrednosti Surove, nezdrobljene kosti so za gnojilo brez vse u Opavi prijavi svoji peticiji na državni zbor o „ vpeljav uvažnine na žito" in o »popravi domovinske postave ter vabi našo družbo enaki peticiji predložiti. Glavni odbor uvidi važnost tacih naredeb ter sklene enake peticije državnemu zboru predložiti. Pi da koristi, da se vsakem gnojilu je to poglavitni pogoj zemlji razkroj » se pa pri celih nezdrobljenih kosteh ne zgodi, česar se lahko vsakdo z lastnimi očmi prepriča, ako 15—20 let stare kosti pogleda, katere se dostikrat iz grobov izkopljejo. Te kosti so skoraj nepremenjene in ravno tako trde in * tope kakor čvrste Res da del hrustanca sprlini ali delstva fosforno kislemu apnu je pa treba nagle in popolne raz krojitve gnjilečnih snovi in koščene prsti da emijiške vspeh z njo doseže. Zato je treba kosti drobno zmleti pravi gold e> slednj d a v k vel j. Zavaro iz onih kmetovanj, ki plačujejo brez državnih doklad najmanje 100 ali na kak drug način pripraviti. Rožena strugo vina šim gozdarjem iu kmetovalcem naj bi bilo dopuščeno tudi manj ima v sebi veliko gnjilčevih snovi in fosforne kisline lavcem, ki bi sicer kako tudi njihovim de v to ne bili obvezno dolžni če in v tem je njena glavna korist ležeča. Gnjilca ima se ga hoteli vdeleževati v smisli zavarovalnih določil okoli 10%, fosforove kisline pa pa blizo tako udi 6°/ Ti počasi o obče pa je le malokedaj velika more odpadki se dolgo ne razkrojijo koristijo. Njih korist se pa da pohitriti, ako se~v ženo moko zmeljejo. množina takih odpadkov za gnojenje na razpolaganje In tako se tudi v veliki meri z njimi gnojiti Večidel bode bolje kazalo, jih za napravo komposta porabiti. Če se na kompostnem kupu z apnom pomešajo, se gnjilec roževine z apnom v solitarnokislo apno zveže, kateri gnoj najbolje strneuim sadežem dene. In sicer se sme pred setvijo s takim gnojem le v pičli meri gnojiti. Kot kompostni gnoj slabe setve nekoliko popravi; vendar pa najbolj pospešuje bujno rast krompirjevega perja, ne pa rast gomolja. Če se tedaj v nekaterih krajih vendar s takim gnojem krompirj gleda pi tem nego na obilico pridelkov krompirja a gnoji, bolj na prihodnjo sterneno setev ? 9 Trgovinska in obrtna zbornica (Nadaljevanje iz 9. lista „Novie". Splošno državno zborovanje odvzelo bi tudi poje-dinim pokrajinam in občinam marsikaj bremen, ker bi se s tem uboštvo in beraštvo zabranjevaio. Bilo pravično, ako ravnosi vdeleževale. tedaj se tudi pokrajine zavarovanstva na- Glede (ienarstvenega poslovanja, oziroma glede mo gočega dobička, kakor tuje se sledeče: tudi glede primanjkljeja, nasve Mogočega prebitka iz vplačanih zavarovalnin nad stroški devala se i 3 v lastno založno zaklado. i državno založno zaklado in i 3 V 3 v pokrajinsko založno zaklado na dobro vesol,nega državnega zavarovanja. V ravno takem razmerji bi se tudi kak primanjkljej iz teh založnih zaklad pokrival. Rečena tretjina naj bi se razdeljevala med zavarovalne založne zaklade pokrajinske v razmeri članov, in sicer na podlagi 1000 članov kot edinka. ter Izdatki imenovanih zaklad naj bi bili le začasni naj bi se čisto zabranili z veauim prigledovaujem in uravnavanjem tarif. Na ta način bi se država in pokrajine denarstveno dotikovale z zavarovalno ustanovo, toraj naj bi se pa tudi vdeleževale nje uprave v zmisli naslednjega osnovnega načrta. Na podlagi navzočih razprav dovoljuje si najuda- nejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica predložiti sledeči osnovni načrt za vesoljno zavarovanje delavcev. Svrha „vesolj zavarovanj u bi bila: zava- naj 5. Glede zavarovanskih pravic in glede doplačevanj veljala posebna določila v naslednjih slučajih: ) ako lavci oili o prejemu v zavarovanje moški de stan čez 60 let, in ženske let, hromotni meli stare čez 50 rostne odškodnine pravico le do nolo sta učenci in vajenci mlajši od 18 let uplačevali do dovršene te dobe tega bi pol zarad škodniu za bole vršenem 18 pa imeli pravico tudi le do polovine od po do in letu pravice Tudi prejeli glost. Toda vse z se se tvarovanske od te dobe računila imenovali zavarovalna doba glede starostnih odškodnin ?a zavarovalnega urada upravo državne '/a članov, visoka vlada gospodarji vseh pokrajin '/a zavarovanci zavarovalnih uradov. i in po razmerji članov pokrajinskih upravo pokrajinskih alnih uradov imenovala politična deželna oblastva v sporazumu z de želnimi odbori: a) y3 članov, i 3 bi volili gospodarj c) "/a bi volili zavarovanci dotičnih pokrajin sami. Vsem odbornikom toliko državnega zavarovalnega urada, kolikor pokrajinskih zavarovalnih uradov se volili namestniki, oni ne utegnili. Navzoče predlag ki bi opravljali njih službe naj ko osnovni način uprave zavaro- valnih uradGV se strinja s predlogo zako vanju proti nezgodam v §. 16 o zavaro- Uradnike državnemu zavarovalnemu uradu imenovala visoka lada uradnike pokrajinskim valnim uradom pa bi imenovale pokrajinske zavarovalne uprave z odobrenjem političnih deželnih oblastev. Plačila po rečenih oblastvih imenovanih uradnikov naj bi se uravnala po pravilih za državne uradnike 8 pravico do umirovine. (Dalj prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J ar o s lav. 27. Vrtovi arabski in turški. (Konec.) Na vzhodu, osobito v Perziji, sadili so jo uže dav nej j in tu je dobila ime »tulbend rovanje delavcev in nižih uradnikov za slučaj bolezni, nesli Turki v Evropo zgod, onemoglosti, kakor tudi zavarovanje za preskrb- Leta 1557. prinesli s< 9 ter \ Iz Azije so jo pri posadili po vseh vrtovih ljevanje v starosti Za zastop in poslovanj naj se osnoval žavni zavarovalni zavarovalnimi uradi dr burg 5 kjer je dve leti pozneje prvo čebulo tulipan v Avgs glasovitem vrtu Hen urad" s u rika Hervvata videl prvi cvet tulipanov Konrad Gesner podpadajočimi »pokrajinskimi po katerem je tulipan dobil v latinskem svoj prideveK Ob istem času prinesel ski poslanik v Carigradu Pokrajinski zavarovalni uradi naj bi imeli tudi sa- Busbek prve tulipane v Prago. Prvi tulipani, ki so jih mostalne oddelke v posredovanje za službe. izgojevali v Aziji, bili so rumeni, z vednim izgojevanjem Ne glede na starost naj bi bili dolžni zavaro- je potem nastalo več sto sprememb raznih boj in oblik vati se vsi delavci obojega spola in vsi nižji uradniki Kakor marsikatera druga cvetlica bil je tudi tuli trgovinstva, rokodelstva, obrtništva, gozdarstva in polje- pan nekaj časa najmoderniša cvetlica, vzlasti na Holand 125 skem v prvi polo sedemnajstega stoletj Niki na „Passe non plus ultra" po 1850 gold. Pa tudi to ni svetu ne prej ne pozneje niso se toliko bavili z izgoje- trajalo dolgo, sedaj je cena hijacintu prav zmerna, in vanjern tulipanov, kakor na Holandskem. Največo trgo- tudi sprememb ni več kot k večemu 800. vino s tulip so v onem času imela mesta Amster Pitana zlatica (Ranunculus asiaticus) prišla je v Rotterdam. Evropo tudi z vzhoda, kjer so jo zaradi njenega lepo- Trgovina ta je bila prava neumnost, zato so jo imeno- pisanega cvetja radi izgojevali po vrtovih. Prve take vali tulipanomanija. Pravo gnjezdo te sleparske trgo- zlatice prinesli so v Evropo za križanskih vojsk, na dam. Harlem, Utreht, Alkmaz, Leyden in r bil Harlem vine j nekateri siromaki obogateli so mnogi bogatini propali a veliko in debelo pa so se začele širiti po Evrop: še Bila to neka vrsta da- s Carigrada. Turškemu cesarju Muhamedu IV. prilju- našnje borze Ljudj so prodajali za velike svote čebu- bile so se na toliko zlatice, da jih je sam oskrboval. ce katerih niso imeli, pa so se obvezali, da jih o se je prikupiti svojemu gospodarju, pravem času izroče kupcem. Za čebulico tulipanovo • 1 • n _____ A_______4.U »-vi X/\vyn 1 i ct .-v fx A 1 ki pa je naročil vsem pašem, da s svojih krajev najlepših plačevali so po 4000 zlatic pošljejo v Carigrad. Najlepše so prišle s Kan- dije, Cipra, Roda, Alepa in Damaska, in te vrste so Alkmaru prodali so 1637. leta na javni prišle v modo. Poslaniki tujih vladarjev v Carigradu dražbi" 120 tulipanov za 90.000, prav za prav še nekaj so morali neverjetno drago plačevati zlatice; včasih so so jo nazivali „Seinper Augustus , do 4500 gold., a za čebulo »Admiral Enkhuizen" še nad 5000 gold Ta sleparska trgovina ni mogla dolgo trajati čez žavua oblast je pose Dr si morali pomagati z lažjo, prevaro in drugimi nepošte- vmes, in cene so šle tako brzo nimi sredstvi, da so prišli do teh cvetlic. . /j ii« i ~ r\ ii ^ • 1 • l /o • i _ « \ nazaj, da se je „Semper Augustus" dobival po 50 gold Spanjski bezeg (Syringa vulgaris) je s Himalaje. Redaj pa kedaj je cena še poskočila, kedar so vrtnarji Perziji so ga zgodaj izgojevali zaradi prekrasnega cvetja ojili osobito lep sprevržek. Tako je še 1835 ljubitelj cvetlic v Amsterdamu odštel za neko _ nek redko njegovega, v Carigrad so ga prinesli Turki iu od tu se je razširil po Evropi. Zakaj se pri nas imenuje vrsto tulipanovo 10000 gold. Okolo 1850. 1. so proda- „španjski?" trgovci cvetličja v Harlemu lep vrste po 25—150 gold in malo poznate To so nekatere bolj znane cvetlice, ki smo jih dobili z bujnih vrtov turških. Dandanes je število naših Tulipan se ponaša samo s krasnobojnim cvetjem, a cvetlic po vrtovih na vso moč narastlo, in še vedno na- zato ga imamo kot podobo nečimurnega rašča. Napravljajo se vedno novi vrtovi, in ljubiteljev a izgojevanje novih sprevržkov vonjave nima človeka, ki ne more niti z lepo zunanjostjo svojo skriti cvetlic je čedalje več. Zato tudi tulipan ni prišel duševnega siromaštva svojega, v modo na Francoskem. Hijacint (Hyacinthus orie koj za tulipanom. V drugi polovici šestnajstega stoletj se ne brigajo samo vrtnarji, nego cela društva, katera -m, • * * i i **•# 1 7- utalisj prišel v Evropo svoje proizvode prodajajo, in vsakega leta prirejajo iz ložbo cvetličja. Holandsisa, Belgija in Angleška še iz Bagdada v Carigrad so ga prinesli razširil po ostali Evropi, oajpr o in od tu se Italijanske po tem po Nemšsem in posled po Holandskem se vedno prvakujejo v tem. Izgojevanje cvetličja je tu posebna vrsta gospodarstva, ki jim prav veliko vrže. Sama mala Belgija je še 1837. leta dobila iz inozemstva nad osem milijonov trauko/ za vrtnarske svoje pridelke. In jim istotako priljubil kakor tulipan, izgojili so do tako je postalo umetno vrtnarstvo še studeuec znarne- 2000 sprememb, iu dokler je bil v modi, plačevali so nitih dohodkov nekaterim krajem. državnega zbora, Nekateri odlomki iz govora ministra grofa Welsersheimba pri razpravi domobranske postave govora in omenjamo samo, da so pred ministrom od strani opozicije govorili: Knotz, Sturui iu Stein-w e n d e r. Najojstrejše izrekel se je minister zoper Knotza, enako odločno pa tudi v toliko, kolikor je Sturm hotel besede simpnega vojnega ministra grofa Byiandt-a G ministra grofa Welsersheimba v splošni raz- obračati zoper vlado Taaffejevo, zoper govor Sturmov. ° , ^ .t . rv u i .e _ i.:^:__ ... .. -1. ............i,: —: x „ r pravi domobranske postave 15. aprila bil ena so Da bude čestitim oitateijein raz u in lj i vej še, zakaj se zanimiv glede stvarne vsebine, kakor glede političnih je tudk naša vlada odločila, vpeljati domobran ali vprašanj, v katere je segal. Za daues hočemo svojim „čruo vojsko", podamo tukaj nekaj statističnega gradiva čitateijem podati samo nekaj političnih odlomkov iz tega v sedanjih razmerah med našo in naših sosedov vojno. Število prebivalstva ...... Skupno število aktivne vojske z mornarico in namestiino reservu . . 1 Število deželnih brambovcev . . . v Število domobrancev („črne vojske Avstrije 37,465.430 Ruske 102,000.000 Nemške 47,240.000 Francoske 37.672.048 Laške 29,010.650 881.786 396.898 2,187.000 737.000 2,140.000 565.000 1,971.900 945.600 807.942 299.233 « Avstriji tirolski in predarelski) Redno število vojne v miru Letni kontingent novincev Redni letni stroški za vojno . Vojne v odstotkih prebivalstva 146.036 268.046 125,602 gold. 122,257.710 7,568.000 922.000 766.000 gold. 372,704.000 3,000.000 462.664 313.400 gold. zlata 236,916.400 718.118 569.793 154.865 gold. zlata 346,966.087 3-8° o 10-3°/ 12-2°/ o o 9-6°/ o 1,366.600 280.550 200.000 gold. 128.646.489 8-5 % Te številke kažejo, da je vojna avstrijska memo 5? druzih sosednih držav silovito zaostala ako tedaj tem Slišali smo poveličavanje inostranskih razmer med ko so se naši nedostatki bolj kot popolnoma raz- nekaj stori za slučaj vojske, zgodi lastnega obstanka. Prestopimo sedaj vega govora: se to v obrambo krivali. (Resnično na desni). Morebiti, da se je onim ki so priliko imeli, si nekaj več &veta ogledati, dozdevalo nekaterim odlomkom ministro- da se pri nas sploh nahaja neka razdraženost pri ne- katerih tako, da se jim vse bolj oddaljeno, posebno 5 če 126 je imelo kaj vspeha, zelo svitlo vidi, vse lastno pa pre- teri bi v vladi uvide v al neva ceoo, ki pozabljajo nekoliko svitle straui naše zgodo in jeli bi mogla vlada obstati, kateri t za oj vine. (Dobro! dobro! na desni.) Bodi si pa, kakor koli, boljše ne bo postalo, ako se nam pripetile daljne nezgode, ne boljše za privr- vojni minister kaj tacega mogel reči. (Dobro! dobro! na desni.) žence Avstrije, pa tudi ne boljš za ki zadostenj iščejo v tem, da nas vse drugim nasproti ponižavajo (Odobravanje na desni.) takem govoru vendar nika kor ne morem najti onega jezika , kateri ima biti državni jezik avstrijski. (Odobravanje na desni.) Jaz bi hotel samo želeti, da bi takega jezika ne Govor gosp. poslanca Pfeiferja v 49. seji državnega zbora dne 8. aprila proračunu trgovinskega ministerstva. (Konec.) pri razumel nihče (prav resnično! na desni) in le veseliti se morem, da na nobeni strani zbornice ni našel odmeva. Vsikakor, jezik vojne tak jezik ni. Poleg tega je bila Kranjska mnogo let preobložena z kar emljiškim davkom in ni spodobilo državi plačala več milij se tudi marsikaterem drugem Kazalo se je na to, da so izrekoma Nemci, katerim dežele oziru so Kranjsko, huje pritisnili z davki, kakor dru t r. I so na pr na kolekih za strakte iz zein- se imajo po domobranski postavi nove žrtve naložiti! ljiških bukev zoper postavne predpise in proti navadi Na podlagi kakošnega računa se je to zgodilo , to bi bilo meni težko najti (veselost na desni); rekel bi pa, 20.000 gold. preveč porabili v drugih deželah skozi četrt stoletja poprek na leto da je vsak nemški Avstrijec ponosen na to, da so Mislili da pri tako godnih razmerah na Kra zmiraj v prvi vrsti stali v požrtvovalnosti za cesarja skem ni obrti, a vendar je bilo do najnovejših časov in domovino. (Odobravanje na desni.) Toda v tem ni več pivovaren nobeden avstrijskih narodov ni bil nikdar skop in ni v Beršli Kočevji, v Rudolfovem, v Soteski obrtnosti so bile v Gradac St. Janžu nikdar prešteval svojih žrtev po grobeh junakov v teku Dvoru, v Kočevj stoletij. (Živahna pohvala na desni) v Ribnici, železnica jih bode na pet oživela. (Govornik govori le o obrtnosti po Dolenjskem Tudi oni, ki so odločeni za krvni davek, imajo pra- sicer bi bil vedel kaj več povedati. Op. vred.) vico zahtevati, da se ne žrtvujejo brez upanja na vspeh. (Prav dobro! na desni.) Vprašajo naj se o času vojske očetje onih, kateri se pošljejo pred sovražnika, jeli temu ne pritrdijo, jeli ne bo javnost sama zahtevala, da se ne pustijo sami. vojski ne sme veljati samo pregovor: „eden za vse", Želez a železnic toraj bi našla na Dolenjskem obširno plan b recej veliko notranj polj za promet tu bi bili obrtnijski izdelki, tudi poljedelski pridelk sadjem, vinom, potem iz rudninstva to vse pa premog in kovine pogoj živahnemu prometu oni: „vsi za enega temveč tudi desni) v soglasji z geslom u (dobro! dobro! na našega prevzvišenega vla-Tudi grozovitosti vojske so hodij povzdi Poleg Rudolfovega so toplice, kamor se uže sedaj 1 j u d j ravit, a po železnici se ta kraj darja. (Pohvala) se živo popisavale. Videti pa je. da so te grozovitosti pri druzih državah mnogo manj vtisa napravile, ker tam Toraj gospodarske zadeve gov za se jih niso vstrašili, vprašal bi pa: Zakaj bi se pa samo manjšina razpostavila grozovitostim vojske? Jeli hočemo, da bo sama sovražna črna vojska gospodarila? želez Dolenjskem, kar pa se tiče politike in financ, ji bolj imenitna, nico v Ljubljac veliko ko in Pote bilo bi boljše, odpovedati se vsakake brambe, potem bi se priklopila na Rudolfovo želez-naslonila na hrvatsko-dalmatinske bi direktno z žavo, ne glede na strategijo in trgovino, bi bila dana tudi prilika, poznati to zanimivo deželo, da bi se ne želez Dalmacij pa tudi videli, koliko bi nas to stalo, ker nahaja se neki način ropanja, kateri mnogo hujše vpliva, kakor celo neko število smrti žrtvovanih ljudi in oropanih vasi, ropanje, katero praviloma za vse čase posrka iniizek ljudstva, in ga zadržuje, živeti za lastno korist, ga celo sili, služiti koristi druzih pisalo pripovedovalo toliko lanih reči o nji, ka na pr. piše »Fremdenblatt* od 7. aprila t. L, ke v Dalmacijo naj se pošlje namestnik, ki bode državno misel znal ponosno povdarjati in izraževati, kakor da bi Dalmacija Postavi se je očitalo, da v nji ni našel prostora poveljniški jezik. Na to bi opomnil, da tudi za stalno i bila kakor rečeno, ko v dolfova. železnica kaj vzela. kaka ..irredenta". potem bi, kakor bi n 5 se polje za promet po nj upravo je držav vojno v postavi ni zaukazan poveljniški jezik. Tega vrediti je naloga najvišega vojnega poveljništva, katera ji pripada po državnih temeljnih postavah. Uže pri razpravi vojne postave dovolil si sem omeniti, da se vojni jezik ne rabi za sredstvo prepira, temveč za sredstvo porazumljenja, dela in podučevanja in da se v tem oziru kaže kot uzor posnemanja vreden. (Dobro! dobro! na desni.) Prebivalstvo počuti se prav dobro pod varstvom tega branišča zoper strankarsko gibanje, katero je iz političnega stališča morebiti naravno celo dokaz življenja, katero se pa v vojni ne sme nikdar umestiti (dobro! na desni) in velika množica prebivalstva po bolj bistvenem , kakor po besedi „vojska". vsako leto ima plačati na obrestih 6 milij ker je država to garantirala; to bi se znižalo z dolenjsko železnico. Ako se Rudolfova železnica v to mer podaljša poleg do egej- dinarskih alp do zadnjega velicega cilj ske Turčij morja bila to najk prometna prog v er bi se izdelki naše obrti dobro prodali, a nočemo zopet zaslišati osodepolne besede „prepozno" nas ne bode prehitela naša trideset odstotna držav m polovica Rudolfova želez to mer izdela m v • nasi trgovini in našemu prometu zagotoviti tržišče na vzhodu, ako nočemo, da nas ne prehite naši sosedje, ki niso nič kaj nesamopridni Ako nas sicer politično mišljevanje poda Omenjalo se je tukaj tudi „domoljub k r b državnega vojnega ministra. Na to pa ski obziri silijo v daljni vzhod, hočem se za sedaj zado-voliti, da začnemo z dolenjsko železnico, ker je nje iz- . ako vendar-le delovanje kar naravnost pogoj za biti ali ne biti opomnil, da bi bil čudoviti namen, državnega v oj nega nočemo, da bi bila Dolenjska zarad pomanjkanja vsake t digavati prot d na desni.) Dovolil bi si vprašati, jeli je konstitucijo-nelno, jeli praktično mogoče misliti, da bi mogel biti vojni minister, ravno tako kot brambovski minister dobro! železnice odtrgana od vnanjega sveta in izključeno vsacega prometa. (Prav dobro! na desni.) Ako je včeraj vodja trgovinskega ministerstva kazal na to, da vlada na podlagi peticij, naj jih bode še to- 123 ne more predložiti načrta postave za grajenje do liko lenjske železnice senj zahteva, da se rešijo prej kar prej, ker je prošni- bi opomnil 1GUJO&C AtitAiilLVj , Ui J"" ujjvuiu") «« ~ ' - mal niso le samo peticije, marveč je konsorcij o ti stvari dosih- kom treba nujne pomoči, to pa je prav vse eno, ali se ki po tudi pri tej priliki skoz okno kaj govori ali nič. Sploh spešuje to črto ta prosil da se je projekt izdelal, je vedenje Kronawetterjevo in Schonererjevo napravilo preskrbel potrebnega denarja, tako da j dobljena sedaj ko začetna koncesija, projekt zgotovlj samezno izdelano preračnnj sn in po kako bi se splače vtis ohrabrila » kakor da bi se bila pri obedu nekoliko preveč iz kozarca. Po teh zaprekah bila je večerna seja sklenjena vala ta železnica, vlada sedaj lahko zaželjen predlog kmalu po uri. Predsednik napovedal je prihodnjo postave roči parlamentu sejo na 5. dan maja in na dnevni red stavil je samo Poznam dobro, gospoda moja, težavnost našega de- nekatere potrditve volitev in pa dva zapisnika peticij, Darstva. mislim pa, da država potem izvršuje dobro svoj namreč 1. in 3., ker je bila vrsta 2. zapisnika rešena nalog ako se posluži kredita, da plodonosna (produk- na večer. tivna) podjetja vzbuj za prihodke si tako pridobi novih virov Gosposka zbornica ima sejo dne 19. t. m. (v ponedeljek), pri tej seji reši se državni proračun po sklepih Gospoda moja! Dežela kranjska je v primeri z dru- zbornice poslancev. Domobranske postave pa gosposka girai deželami naše države leta in leta neprimerno več zbornica ne bo obravnavala tako dolgo, dokler je ne plačevala in ima marsikak milij na dobrem, zato sme reši državni zbor ogerski, ker se ima zgoditi še le po pravici tirjati da se enkrat na njo ozira. dobro na desni) veliki noči. Takoj po veliki noči razdelijo se poslancem pred- Naj bi kmalu prišel dan, ko bode prva lokomotiva logi vladini glede pogodbe z Ogersko. Imel sem žvižgala po dolenjskih tleh v zemlji v blagor dežele, v hvala na desni!) zbudila zaklade, blagostanje države ki spe (Po priliko, o tej zadevi z merodajno osebo govoriti, katera se je izrekla, da so dogovori bili za našo državno polovico primeroma ugodni. tuhinjske doline 11. aprila. Dolga zima nam Naši dopisi. Dunaja 17. aprila Prazniki se bližajo, to čuti se v vseh krogih. Vsi udje cesarske družine zbirajo se zopet na cesarjevem dvoru. Cesarjevič s cesaričino vrne se daj, da bi ne bilo še kakega mraza. Pretekli petek od svojega izleta iz otoka Lakrome od kodar si je gledal večinoma vso bližujo Dalmacijo in Hercegovino Tudi cesarica vrne se nazaj iz Nemškega, toda dne 28. aprila skoz Dunaj se bode po praznikih nekaj časa mudil ce- obie^e a}j arugih potrebnih stvari, pelje Pest, sarjev dvor snažijo in lep liki teden v praznikih v se po naravnost v Buda Tukajšnji trgovci in obrtniki uže tudi da bodo ve- svoje prodajalnice tako ni naredila nobene škode pri ozimnem žitu, pozebline ni prav nič, tudi po hribih ne. Ozimna žita so zdaj prav lepo začele rasti in tudi jare prav lepo zelene. Sadno drevje se tudi prav zelo za cvetje pripravlja. Bog ponoči je pokradel neznan tat pri Petru Peteku v Ravneh iz kaste mesa, denarja in obleke v vrednosti za 100 gld. Ker ni mogel drugače odpreti dobro zaklenjene shrambe, je pa duri stri, da je notri prišel. Da bi take zlodeje vsaj še strogeje kaznovali, kar jih polove; človek si z velikim trudom zasluži kake krajcarje , da si napravi pride tat in hipoma vse odnese. pa o lasji z oblekami dunajske Dobrove pri Ljubljani. Odkar se je pričelo gospode Zbornica posla požurila se nenadoma ter uže sinoči sklenila svoje zborovanj v več se i, pri kateri se domobranska postava sprejela v tretjem branj Glasovanje bilo je zanimivo ker velik del nem lepše spomladno vreme, peča se naša šolska mladina pod volstvom gosp. nadučitelja Ran ta poleg šolskih predmetov tudi z vejami v sadjereji. Učenci urijo se v požlahnovanji, v presajanji in snaženji sadnega drevja. Pretekli ponedeljek sadili so tudi v gozdu sadike smre- ško-avstrijskega kluba, kateri je glasoval za nadrobno razpravo, glasoval je v tretjem branji p r o U postavi Med protiglasujočimi so bili kove, farove in mecesnove. Po tej pravi poti od- Plener, Herbst Siiss Fri gojila se bo naša mladina tudi za umne, dobre kmeto valce. Le tako naprej. derik in drugih mnogo. Za postavo pa so glasovali Ljubljane. Državni poslanci slovenski vrnili Chlumeck\ bilo proti Schwegel. Promber, Suss Edvard. Približno • % •• 4 i / 1 _____ . /x /n. i ^ 1/ t\ C\ v tretjem branji % glasov za postavo ? 3 Prav mnogo poslancev odmaknilo se je glaso , nekaj pa jih je glasovanje zamudilo vanju namenoma ker se je pričelo takoj po uri. epričakovan škandal povzročila sta v tej seji Prav poslanca Krona w e 11 in Sch i prvemu bilo po godu, da se je razpravljal še predlog gospo darskega odseka glede poroštva za egipt.ovsk > ? posojilo, in ko je potem zbornica vendar-le sklenila tudi ta predmet obravnavati, bil je Kronawetter edini je z vsemi štirimi branil, pritrditi predlogu od-sekovemu. Poročevalec vitez Sohor ga je kratko pa jako vspešno zavrnil naglasujoč posebno izvažanje naših obrtnijskih izdelkov v Egipt in potom Egipta skozi Suec v vse druge bolj oddaljene izhodne dežele Po tem bil je predlog gospodarskega odseka sprejet skoraj soglasno. so se večinoma v svojo domovino, kjer se pomudijo krog 14 dni. Dne 5. maja prične se zopet resno delovanje. Grof Karol Hohenwart podal se je cvetno nedeljo zvečer v Rim, kjer ga njegova soproga uže pričakuje bivajoča pri svoji hčeri omoženi oaronici Seilern. Anton Hozlievar, bivši državni in deželni poslanec, bivajoč na Krškem, kjer je ustanovil nemško meščansko šolo, umrl je preteklo soboto večer v starosti 72 let po dolgem hiranji. Pogreb bil je včeraj dopo- ludne. — Pripoveduje se, da je od svojega velikega premoženja nekaj volil tudi dobrodelnim namenom. Dve novi knjižici: ;;M o 1 i t v e n i k za dečke" deklice" prišle ste ravnokar na svitio v izbrani vsebini in lični obliki, posebno lično in „molitvenik za Ko so pa v razpravo prišle nekatere prošnje s Če vezani. Dobivate se knjižici na prodaj pri knjigovezu Bonaču v Ljubljani in stane vsako po različnosti vezanja od 24—65 kraje. skega zadevajoče slabo letino pretekle zopet Schonerer, leta ovarjal da se tako važne stvari ne smejo reševati v zadnji seji pozno v noč Ceski poslanec Hevera pa ga je zavrnil rekoč, da ravno nujnost pro 128 Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja ponedeljek zborovala je gosposka zbornica in je sprejela drž prorač un nespremenjen po sklepih zbornice poslancev. Akoravno pa so tudi zelo važne razprave gosposke zbornice redoma kratke, tu in tam celo prenagle in je to tudi pri budgetni razpravi navada, se je vendar pri letošnji razpravi vnel nenavadno obširen razgovor Se kate se je pričela ob 10. uri in 30 minut zjutraj, trajala je do V 2 ure popoludn Poročevalec državnega proračuna bil je vitez Miklošič, razprave pa so se vdeležili grof Leo T h grof Revert knez K h hiille BI om G r a t: wal d grof B e 1 c r e d i, minister Dunajevsk grof naučni minister Gauč, knez Windisch od j trgovinskega ministerstva baron P konečno še enkrat grof Leo T h Ministra Dunajevvski in Gauč govorila sta zelo dolgo časa Na dnevnem redu bila je domobranska postava v prvem bi ter se je sklenilo, izročiti jo posebni ko misiji, katera naj se bode volila v prihodnji seji dne Zbornica poslancev zborovala bode po praznikih . maja. Veliko vriša napravil je umor, ki se je minuli teden dogodil v sredi mesta na vozu Konjske železnice (tramwaj), kateri je ob uri zvečer peljal po naj od Schwarzenbergovega bolj obljudeni cesti „Ringstrasse" trga do trga pred operskim gledališčem; nek kletar brez posla razprl se je z agentom po imenu Spitzer in prvi je tega med prepirom napadel z nožem in mu vrat pre-rezal, da je takoj omedlel smrtnoranjen. Novejše preiskave kažejo, da je morilec uže večkrat kaznovan tat, napaden Spitzer pa tudi malo prida človek, morebiti celo sodeležnik tatvin. V ponedeljek pričele so se tudi razprave med našo vlado sedaj na Dunaji bivajočimi zastopniki kralj vine rumunske zarad ponovljenja trgovi pogodbe Cesar dijenc prejel zastopnike rumunske v poseb av- Ij aška Zbo poslancev še puščena 5 kakor se je za mi dni gotovo pričakovalo, da bo Nevarno pa se je začela prikazovati kol posebno v pomorskem mestu Brindisi, kamor se je baje zanesla po brodu prišedšem Indije; obolelo je uže po 50 ljudi na dan, zadnje poročilo pa naznanja, da 70 teku zadnjega dneva obolele samo tri osebe, umrli ste pa dve izmed pred obolelih Kolera pa se prikazuje tudi Laški krog Padove zato v sevei štreno lezniški vozovi pa se menjajo na mejah preiskavanje popotnih, ki prihajajo z Lašk iz novega pooj e. že Nemška Premirje med Vatikanom Nemško je do o nemška oziroma pruska vlada je zahteve papeževe sprejela verskih postav. Španjska nekaterih, zadevaiočih premembo Kraljica je nekoliko bolehala se bliža njen čas; vojvoda Sagasta ni pomilostila ker a m pak premenila mu samo kazen ječe v prognanstvo Grozovito hudodelstvo izvršil je na španjski otok. cvetno nedeljo med blagoslovljenem olike v stolni cerkvi v Madridu nek malopriden duhovnik, katerega je škof odstavil od službe. Da bi se maščeval nad škofom, je na trelil škof drugi dau , je t um vesti rilca prejel kvi z revolverjem trikrat se je po drugem strelu zgrudil in je za- izrekel. da mo- Pred smrtjo prišel je škof še zakramente ter spoznal, da mu pa hudodelstvo odpusti Rul Angleška Znano je, da se je proti Ho m predlogu Gladstonovemu oglasilo po Angleškem mnogo nasprotnikov. Tem nasprotnikom pridružujejo se prav naravno tudi naši avstrijski centralisti in njihova glasila, nikomur se tedaj ni treba čuditi, ako so naši levičarji, ki se radi imenujejo »liberalci" nasprotniki v resnici liberalnega Gladstona sodi o „Ho m e -Rul e" - predlogu , najhujši Drugače Amerika. V zbornici združenih poslanec zbornice Gladstone-u predi ainerikanskih držav oglasil je neu v katerem nameraval v imenu reči sočut j pa ker se je na sproti oglasil en poslanec, moralo je po tamošnj opravilnem redu to izostati iz druzih amerikanskih držav pa so došli Gladstonu taki izrazi sočutja. Sicer pa Gladstoue sam namerava svoje »Home Rule"-predloge predrugačiti v treh točkah, namreč irski 5 zastopniki ne bodo popolnoma izključeni iz angleškega parlamenta, število pa, koliko naj bi jih ostalo njem, še ni dognano dalj se ima predrugačiti finao cijelna poravnava, in konečno ima se državnemu parla mentu pridržati pravica ugovora (»veto" Minuli petek predložil je Gladstone parlamentu svoj drugi irski predlog, zadevajoč rešitev tam oš njega m 1 j i š k e g prasanj pol riti voj predlog zagovarjal je Gladstone dve uri in Ta g Namen predlogov je: Iz irskih j e m n i k sto tnike tamošnjih mljišč, iu to s močjo državnih posojil, za katere bode morala skrbeti Irska sama. Znano je, da je korenina vsega zla za Irsko iskati poglavitno v tem, da na Irskem kmeta skoraj ui, temveč da so glede posestva skoraj brezp jemniki. Ko svoj mali čas Cronwell pograbil skoraj vsa zemljišča Irske, izročil nikom. skoraj vsem angleškim last vsakakor pa takim, ki so bili anglikanske vere, tako da imajo sedaj izmed 23 milijonov „akruov prosti ona, vse drugo je v lasti bogatašev , ki od zemljišč samo najemščiao kmetovalci komaj nekaj nad 2 milij pobiraj Gladstone omenil v svojem drugem predlogu ? teku svojega govora: Postava ta zadobi veljavo ob enem s prvo, v kateri se irski priznava samovlada in lastna uprava. Dublinski postavodajni zbor imenuje zastop, ka oblastjo. Nakup zem ki se imajo izdavat in s 3% obresti, konsole ima izdajati po zahtevanji želna komisija. Po postavi ima lastnikom zemljišč pri teri razpravlja to stvar z drž izvršiti se ima s „kons stajati pravica 9 da emljišča prepustijo v prodajo Kmet takoj po sklenjenem kupu postane lastnik na jemnik pa^se ne sme siliti da postal posestnik Ijišča C st o C4j ajemščina podvajseterjena ima biti pod laga kupnine Vlada namerava »konsolov" izdati v dobi 188' 1888. za 10 milijonov, v dobi 1888. in 1889. za 20 ID lij in ravno toliko v dobi 1889 1890 Velike pobiralca davkov, skoz čigar roke se imajo stekati vsa plačila, imenuje državna vlada, za Irsko a tega de narja toliko časa ne sme ničesar porabiti, dokler niso poravnane letne obresti v svoti 6,242.000 liver. Tudi zoper ta predlog oglasilo se je uže nekaj angleških časnikov. Žitna cena v Ljubljani 17. aprila 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 k banaške 7 gold. 41 kr 19 kr. turšice 5 gold. 40 kr soršice 6 gold, v* rzi 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold 39 kr prosa 5 gold. 4 kr aj'de 4 gold 6 kr ovsa 3 gold 57 kr Krompir 3 gold. 58 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.