Dopisi. Iz Maribora. (Volit^e) 7olilnih mož 7 maliborskem, at. lenaitskem in slo7. bistriškem okraju so le deloma dokončane. Do sedaj so sledeSi možje izpoljeni a) 7 mariboiskem okraju: Jožef Kreiner 7 Bergentbalu, Jožef Pec in Miha Jauk 7 Stiidencib, Auton Thaler (prebi^a 7 Gradcu) in Martin Lorber 7 at. Iljn, Jakob Ratej v Bistrici pri Lembabu, dr. Fr. Radaj 7 Fraubeimu, Janez Marko 7 Kamci, Janez Dobaj in Jožef Wiat8cbko pii 87. Juriju na Pesnici, Miha Valant 7 Goiici, Aaton Pečo^uik 7 Grušo7i, Franc WeiDgerl, Jakob Pezdiček, Andrej Čep, Simon Jager, Franc Lorber in Janez Sirk pri 87. Jakobn 7 SI07. goricah, 5. g. Janez Simonič 7 Jaienini, Janez Hleb 7 Jelo^cu, Juri Frangež 7 Jeaencab, Franc Rošker 7 Kaniži, Franc Re6nik 7 Gornj. Hočah, Franc Vornik 7 Spod. Hočah, Jožef Recnik 7 Račab, Jožef Kožuh 7 Gornj. Kungoti, Janez Robič 7 Lembabu, Štefan Ceric 7 Digošab, Jakob Terglcc 7 Loki, Jakob Marko pri «7. Marjeti na Peanici, Juri Gojčič 7 Prepolah, Sinion Prauzel 7 Trničab (S7. Marjeta ua Dra7skem polji), Jožef Sagadin 7 Morji, Jožef Vauhnik pri S7. Miklaužu na Dra^skem polji, Miha Mohorko 7 Orebo^i 7esi, Andrej Lobnik na Poborji, Janez Roaker in Janez Supanič 7 Pesnici, Andrej Moder 7 Pekerjib, Štefan Šunko 7 Pi7oli, Franc Bresner na Pla6u, Franc Fingušt 7 Podo^i, Franc Ledinek 7 Poličji 7esi, Fianc Vre5ko 7 Ran5ah, Peter Frangež 7 Rogozi, Janez Poš in Janez Krarabergar 7 Rošpabn, Marlin Pungartnik 7 Raz^anji, Jožef Wreg in Janez Komauer 7 S»7nici, Jožef Ajdič y Skokab, Gašpar Dreiaiebner 7 Speiseuegu, juri Černe 7 Solča^i, Valentin Rajšp 7 Traguču, Jožef Wiesthaler 7 Brestenici, Alojz Vračko 7 Oseku, Anton Heinet 7 Svičini, Miha Valcl^ 7 Boho^i, Franc Vračko 7 Vol5jem dolu, Juri Šerbinek 7 Vrtišah, Anton Knipli6 in Janez Jager 7 Selnici pii Muri, Leopold Hautz 7 Cirberga, Jožef Hauptman 7 Cirknici, Simon Pi^ec 7 C^etko^cib. Ti so že iz7oljeni. Sledeče srenje pa še imajo voliti: Dobreng, Bistrica pri Rušab, Gradiaka, Johannesbcrg, Karčo^ina, Krecenbah, 87. Križ (2), Kumen, Leitersberg (3), Lobnica, 87. 87. Lo^renc (2), Ruae, 87. Martin pri Warmbergu in na Poborji, 87. Peter (3), Poberž, Rancenberg, Rad^anje (2), Rottenberg (2), Slemen, Gornj. in Spod. Duplek, Valc, Selnica ob Dra^i (2), Ciglence in Cmolnik. b) V st. lenartskem okraju so že iz7oljeni: Janez Peklar 7 Andrencib, Vincenc Kermek pri 87. Benedikta, Anton Golob 7 Goinjem in Anton Vogrin v Spodnjem Por5i5u, Franc Golob pri 87. Trojici, Jožef Elbl pri 87. treh Kraljih, Franc Petri5 7 Go5e7i, Franc Pihlar 7 Gornjanab, Franc Ljubec 7 Senarskem, Ignac Auchman 7 Jablancab, Martin Omulec 7 Cerke^nem 7rhu, Janez Diemath pri 87. Lenartu, Franc Šlabet 7 Tiho^ski 7esi, Matija MajbeniS 7 Oseku, Alojz Nekrep in Franc Zorec 7 Partinji, Franc Ornik 7 Rogoznici, Janez Ž^ajkar 7 Gornjih in Franc Z7er 7 Spod. Žerijavcih, Jernej Krajnc 7 Zikarcib, Matija Muršec 7 Šetarje^i, Jakob Frass 7 Selcih, Anton Sodec 7 Smolincih, Anton Krajnc 7 Supetincib, Franc Fekonja 7 Tronkavi, Janez Klemenčič 7 čagi, Janez Kranfogel 7 Črmlenaaku, Jožef Frase 7 Gornji in Janez (Tomaž?) Krajnc 7 Spod. Voličini, Jakob Koroaec 7 Zimici, Janez Krajnc 7 Bišu, Miha Vogrin na Vrangi, Jožef Čolnik 7 Koreui, Jožef AntoniS 7 Cogetincih. Voliti pa še imajo srenje: Gasteraja (2), S7. Juii 7 SI07. goiicab, Kremberg, Ledinek, Maljna, Ročica (2), Sitanci, Šice in Dr7anja. c) V sIot. biatriškem okraju do sedaj izvoljeni so: Mat. Sošter pri S7. Ani, Peter Sorčnik 7 Poberci (Buchberg), Martin Soater 7 Dežnero, Jožef Rober 7 Gaberniku, Andrej Mohorič 7 Peklu, Juri Marsidosek 7 Hrasto^cu, Janez Urlep 7 Jelo^cu, Miba Nasko 7 Kohlbergu, Andrej Grundner v Li sičji 7esi, Mat. Gabrijan 7 Modraaab, Jakob Mlakar 7 Pečkah, Juri Spec 7 Brezjem, Simon Kugler 7 Poli6anab, Franc Pi^ec 7 G. Polska^i, Frauc Grundner 7 Stano^skem, Anton Ilor^at 7 Stattenbergu, Anton Šunko 7 Stopuem in Jožef Wretzl 7 Studenicah. Voliti ae morajo srenje: G. Bistiica, Freiheim, Hošnica, Kalae, Črešno^ce, Žabja 7ea, Laporje, G. in Sp. Loznica, No7a 7es, Obeina, Oset, Pokose, Pretrež, Sp. Polska^a, Ritonjako, Šento^ec, Ko^ačonlje, SmereSno, Tiuako (3), Viho^lje, Bojtina in Cigelnice. Vrli narodni Slo^enci dotičnih kraje7 naj ta imenik dobro pregledajo in zlasti za dobre 7olit7e skrbijo 7 srenjah, katere se nimajo S7ojih volilnib mož. Vsak naj stori S7oje in Slo^enci bodemo zmagali 12. sept. 1878. Iz Ljutomera. (Shod učitelje^ — veselica dijako^.) Učitelji ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja iniajo pri nas 7. a7g. uradno okrajno uSiteljsko skupščino pod predaedništ^om c. kr. aolskega nadzornika iz Ptuja. Pra^ijo, da te uciteljske konference nič pra^ega haska nimajo 7e5 zato, ker se sklepi in nas^eti razumnib iu domoljubnih učitelje^ malo kdaj sprejmo od strani šolskih gosposk. Tudi se učiteljern pri takib prilikah le pre^eč nemš5ina priporoeuje, kar pa za slo^enske naše šole nikdar primerno ni in ne bo. 11. a^gusta pa napravijo mariborski dijaki v 1 j utomerski čitalnici ,,besedo" s sledečim progranaom: 1. Pozdra7 (go^or) 17. Dečko (iz Središča). 2. Domo^ina (pesem) A. Ned^ed. 3. Pri zibeli, Č7eterospe7 V. Mašek. 4. Go7or go^ori 0. Pučko (iz ptujske okolice). 5. Jadransko morje (pesem) | A. Hajdrib. 6. Moja rožica Č7eteroape7 A. Nedved. 7. Oblageku (pesem) J. Kocijančič. 8. Go^or go7ori J. Babnik (iz Ljutomera). 9. Na straži (pesem) 10. No5ni mir Č7eterospe7 A. Hajd- rih. 11. Kdo je mar (pesem) Dr. B. Ipa^ic. Za5etek je ob 8. uri. Vabljeni so 78i domoljubi. Pra7 radostni smo, da je naša bodoSnost, naša mladina, tako 57rsta in narodna. Zato se smejo gg. dijaki prisrcnega sprejema od strani tukajšnjih domoIjubo7 nadjati. — Po zimi odložene 7olit7e 7 deželni zbor bodo torej 12. septembra. Pri nas ostanimo pri zadnji5 izbranem kandidatu, g. K u k o 7 c u, katerega ho5emo enoglasno voliti. — Ali se bode tudi narodni kandidat za mestno skupino: Ptuj, Ormož, Ljutomer, Rogatec posta^il, ne znamo. Težko. — Kakor se go^ori, bodemo imeli letos 14. septembra premiiranje konj, katero prireja štajersko konjerejako društ^o; 15. sept konjsko dirko in 16. sept. pa razstavo goveje ži^ine, katero snuje naa narodni okrajni zastop in narodna kmetijaka poddružnica. Iz Ijutomerske okolice. (Letina— premicije — SIo7. Gospodar — Vertec. Žet7a je pri nas dokoncana, a nismo ž njo zado^oljni. Zrnje je drobno in smetlji^o. Pri spra^ljanji nas je neugodno 7ieme jako motilo. Tudi minuli teden je bilo zelo slabo 7reme. Grozdje jako slabo kaže, jagode se nic ne debele, osip in pikec se jako pokazujeta. Sadja imamo pa dosta! — 18. a^gusta ima pri nas g. Bratuaa (iz Ljutomeia), 25. pa g. M u r k o 7 i 5 (iz Cezanje^ec) premicijo. Takih cerk^enih narodnih S7e5anosti se ljudst^o pri nas že od nekdaj ^eseli. — Naa narodnjake to zel6 7eseli, da se ,,Gospodar" pri na8 rad prebira. Veak boljši in razumnejši kmet ga že ima. Vsled tega je pa kmet slo7en8ki bolje podu5en od nemskutarskega tržana, ki navadnu ni5 ne bere. Se to bi bilo želeti, da bi odrasla mladina rajše knjigo in 5a8nik 7 roko 7zela. Priporo5al bi starisem, naj oni že šolsko mladino navajajo na marljivo čitanje tudi nešolskih knjig slo^enskih, kajti 7 aoli morajo se zdaj otroci le pi-e7e5 nemški učiti. Zato naj bi razumnejai in premožnejši stariši s^ojim marlji^im otrokom iz višjih razredo7 naioče^ali ,,Vertec", kateri je najboljae beriio za sloveusko mladino. Iz Maribora. (Odgo^or nesrauinostim nSlo7. Naroda".) Ta liat je pra^a nesreča Slo7encem in možje, ki ga podpirajo ali 7saj razsajanje sedaujega uvednika trpijo, se močno pregrešujejo nad ubogim slo7en8kim ljudst^om. Dokler bo ta 61o7ek 7 njem smel besniti, ni mogo5e, da bi med nami zavladala rstrajna složnost, Ni 51o7eka, ni za^oda na Slo^enskem, ki je kaj dobrega storil za naše ljudst^o, ki bi pa ne bil od tega člo^eka ali njego^ib strupenih pristaše^ napaden in zblatom pometan n. pr. dr. Toman, dr. Bleiweis8, drnštro 87. Mohorja itd. Na Stajerskem smo ga precej casa kolikor mogo5e prezirali, imeli smo mir in zlasti 7 Mariboru začeli složno in srečno delo^ati: oživili smo čitalnico, postavili Slomšeko7 spomenik in pri zadnjih volitrah zmagali po 3 kratnetn propadu v 10 letih. Sedaj 8tojimo zopet pred volitvami. Treba nam je mo6ne sloge, vzajemnega dela, vsaksebne ljabezni in potrpljenja. Ali vse to ne skrbi ,,Slov. Narod". Eakor da bi bil obaeden, se je nedavno zagnal v nSlov. Go8podarja" in jegovega odgovornega urednika ter ga osebno napal, natolcevalinzasramova 1 brez vsakegapametnegauzroka. Jezi ga, da se je ,,Slov. Gosp." in jegov urednik iz Seidlove pravde srečno in nepoškodovan otel. Srdi se, zakaj ni urednik šel v Celje pred porotnike in se dal magari tndi obaoditi na 2krat 3 mesence (Vaterland) zapora, na 1200 fl. pravdinih stroakov in na 60—300 fl. zgube pri Go8podarjevi kauciji. Vsak pameten Slovenec vidi, da toliko Seidl ni vreden, Se mu pridenete tudi g. Jurčiča, Narodovega urednika, in ae njegovega mariborakega dopisnika. Slednji se tudi v javnost poriva in atuli kot, popolnem nepoklican, oproda doktorjev: Ipavica, Dominkuaa in Radaja ter ae baba, da je dobro ,,informiran" po slovenski: ndobro podučen". On ni bil dobro podu6en. Eajti ni re8, da 8e je sprava z Seidloin delala brez vedenja in za hrbtom dr. Ipavica ali narodnih mož, bodi kterekoli stranke. V soboto 13. jul. je imela biti obravnava v Celju, v torek so doale nepovoljne novice o porotnikih in o nezadostnih dokazilib glede ene pa velevažne tožbine to6ke in takrat se je zastran sprave po svetovalo in takrat je eden, pred 6igar imenom g. Jurčiču in g. dopisniku vselej srce v hlače zleti, pomenljive besede izrekel: nunter dieaen Umatanden ist e8 angezeigt an einen Auagleich zu denken" t. j. pri teh okoliščinab je treba misliti na apravo. Dalje ni re8, da bi 8e ,,Slov. Gospodar" gori imenovanim gospodom bil zahvalil za posredovanje, ampak zabvalil se je za pripomoč pri nabiranju dokazil. Da pa g. Jurčiču in jegovemu dopisniku to smrdi, temu se ni čuditi. Mnogim ljudem razne strasti čut hvaležnosti popolnem zamorijo. Ni re8, kar dopisnik piae o pogodbah sprave, in popolnem nejasno nani je, kako je dopisnik zamogel tako aboten, lako kiivičeu in nesramen biti ter piaati: da je urednik ,,Slov. Gospodarja" obljubil za Seidla proti dr. Radaju delati? Na tako aumičenje Judeževib nakau zamore priti le popolnera spriden in glede narodnjaatva snmljiv človek. Pregovor veli: ,,lump misli, da je V8ak 61ovek lump". Eo bi g. Jurčičev pristaš bil dobro podu6en, preden je drzno pero nastavil, bil bi zve- del in se prepričal, da je pravda bila politicna pravda, in da pri takih pravdali ^politični nasprotniki pogosto brezobzirno ravnajo. Še angelj iz nebe8 ni zararovan proti obsodbi. Izvedel bi tudi, da celjski porotniki niso bili politični prijatelji ,,Slov. Goap." 6e izvzememo 6 mož, katere bi bil g. Seidl lehko izbacnil; zvedel bi tudi, kako ao celjski nemcurji in liberalci strahovito upili in zlasti maribor- skim porotnikom pravili: nlaaaet den verfluchten Pf nicbt au8, wer vveiss, ob ihr in je wieder in 6ure Hande bekommet" t. j. ne spuntite prokl«tega f. . . kdo ve, ali ga dobite kedaj v svojo pest; zvedel bi naposled, da se Seidlijanui niso bali propada v pravdi, ampak bali so se nepovoljnih re6i, ki bi bile prišle na dan, sploh bali 80 se nškandalov". In ravno to je porabil nrednik »Slov. Gosp." da je otel list in sebe iz zadreg, t katere je zašel (rsaj glede ene to6ke) vsled površnih dopisov, kar se more pripetiti vsakemu listn, tudi nSlov. Narodu". Zato pa je neopravi6eno uredniku nSlov. Gosp." o6itati etrahopetnost in bojazljivoat. Ear je on tukaj storil, bilo je popolnem modro, opazno in previdno. Eo bi bilo res prišlo do tožbe, Seidl bi bil hudo zdelan, ali vkljub temu bi bil pravdo dobil in tedaj bi nemcurji še le vriskali in veselja poskakovali! Sedaj pa tega vsega ni, nemčarji klaverno glave pobeiajo in pravijo: ,,je pa vendar čudno, da je g. Seidl odstopil; iz golega usmiljenja in velikodusnosti tega menda le ni storil .... nSlov. Narod" pa uameato da bi to porabil, loti se prav nebratorski in na posmeb naaprotnikom urednika in ga zasramuje očitaje mu majhno postavo. rSlov. Narod" natnreč in jegov urednik, g, Jur6i6, se ne sramujeta pisati ,,da je Seidla telesno 3krat ve6", kakor pa urednika ,,Slov. Goapodarja", da je urednik ,,majhen" in no8ebno8t, o kateri ne bo ve6 govoril". Slednje bi nani prav ljubo bilo, vse skup je pa goropadna nadutost, vseskozi nedostojno in smesno. Eajti naši čestiti bralci naj izvedč, da je g. Jur6ič precej ,,majhen, majčken in mi6ken", zraven pa ae suh tako, da ga je lebko 4krat menje, kakor Seidla; par barusic ruu atrli iz vele čeljnsti, kakor borna srakonoga iz peščenega roba! Skoro ga ni druga, kakor sam — veter! Mi mu tega ne očitamo, to bi bilo nedostojno. Ali smešno je in dokaz neizmerne strastnoati, 6e tako mi6kenig. Jurči6 zasramuje koga, da je ,,majhenu, da ta ni atempiharjeve postave. Drzno pa je, 6e ,,SI. Narod" na8vetnje, naj bi sedanji urednik ,,Slov. Gosp." odstopil. Odstopil že bo, a ne na komando slorenekib liberalcev in jihovega Naroda, ampak na sklep ntiskovnega društva larantinske škofije". To društvo je kupilo ,,Slov. Gospodarja", da bi štajereki Slovenci, posebno kmetski ljudje, imeli list, nredoran po geslu: ,,v8e za vero, dom in cesarja", in ki bi uspešno branil ugnezdenje kužljivega nevernega liberalnega Iisti6a. Ta namen se tudi popolnem dosega. Liberalni: ,,Tednik" je umrl, nSlov. Gospodai" ima blizu 2000 naro6nikov, ve6jidel na Štajereketu, tedaj 3krat^ve6, kakor ,,Slov. Narod" po vsein Slovenskem. Še zadnje dni pristopilo je 50 novih naročnikov. Ljudje ga radi berejo in ga toliko čislajo, da je eden volilnih kaudidatov letos pisal: nza božjo voljo priporocajte me v nGospodarju", 6e me samo nSlov. Narod" priporo6a, sem zgubljen". Tako, mali kolega g. Jur6i6, po doma6e Jurčič Veliki! Nečeš" miru; dobro, dobiš boj ! Naposled pa, 6e ,,Slov. Narod" le srbi, lehko 8am z Seidlom ravsa; prostora in fasa ima dorolj. Treba mn je le 7e5 srSnosti, kakor nje je kazal do sedaj. Eajti jego^i bralci nikoli niao zvedeli, radi 5esa sta se Seidl in ,,Go8p." spopala? Dosti.