št. 114. V Ljubljani, sreda dne 22. maja 1918. Leto II. Seidlerjevo vladanje. . ^ne 23. aprila so na željo finančnega ministra nenadoma zbobnali finančni odsek državnega zbora. Gospod finančni mdraii&teir ie 'niel dolgovezni nagovor na člane, naj vendar re$iio že dolgo vložene davčne predloge. Sklepanje o n/jih je izrednie nujnoistii, kiaiifci maiiipoizne-fe koncem maja se bo moralo razpisali osmo Vojno posojilo in dotlej sie mionajo vendar davčne odredbe za obrestne potrebščine sipmarvdti pod streho. Ponovno in ob različnih prilikah je že porabili pniliiko, da razloži notranji sitik med vojnimi posojili itn davčnimi ukrepi. Ni zadosti, c- se izpolnitev obrestnih obveznosti v diržiaiv! predolgo samo obljublja, obljubi maj sledi tudi to je — dovolitev novih državtnlih do-V/'., 5?«- Minister je končal, tato' pripovelduje V^oc .* >>z zopetnim pozivom na fiinančnli etd-sek, naj se predlagani davki rešili© še _ pred ^mini vpijrjiirn posojilom; sam ne more bda jo uibrde. Gotsiporii Seidler je pravcati avstrijski birokrat, ki tod! drugače mioire —■ ako scvedia ničesar ne zna in vse le na polovico, slabo in narobe posmenia. Z odgajam.jam rešitve tega vipr'aišia)nia ipotont parlamenta, je iigra, katero igra gospod Seidler, teni usoidmeiia. Simio pred zadnjim lizhiotdoim, ki ga še ima Avstitiiia. Papirnat denarin draginja. Kontrolna komiilsija za državni dolg nam je sedaj povedala, da kroži našega 'Papirnatega denarja za dkollo petnajst imlilliiiiard, to ,je pet-naist tisoč miiliijoiniov kinom. To ;je, izrecno Ib dolg, ki ga je Avis‘tni(ja napravila pri ibanikfi sa-unii, brez Ogrske, in za kateirelga je 'kair .kraitlao-malo dala natisniti bankovce. Kako je v posameznem] s to stvarjo, ne zvelrmo iz kratkega poročila, ki so ga poslali časopisom. Vsekakor pa je pomočilo, katero je prejeli 'državni zbor, nekoliko 'obširneje, in 'izvedeli bcimo morda kaj natančne j egu, ko se državni zbor zoipeit smiide. Navezani simo tedaj le ma podatke, liz (katerih z\renno, da se je vsiaik imesec izdalo prLbližinio za emo imuillitiairdlo uiovlili bankiovoev. Ptred vojnio je krožilo bankovcev skuipnio za okcflioi itirli l(i;iar-die. Na prvem oiboneim .zboru avstnonoRirske banke — zuačitao je, da se je vršil šele 19. decembru 1917, torej skiorp po trehlupcd letfih vojne — smo izvedeti, da je v .pircimetu biain-klovcev za 17.5 miilfuird iin dia se je ioid tega dalo 9040 imiilliijiciniov pcsojil Avsitiijji, ter 4158 nnilujoinoiv Ogrski, diočinn se ostanek razdeli na razna, deloma privatna posojilni. Toda še iin-teresainitnejše kot dejstvio, da je to posoli© Avstrije pri toniki takio ©gremmo naraslo keuiiali v petih miesecih, jie uu tem občnem zbora podano i]XMioč'i)liO!, kako tie s poikriitjam. Bankovci so namreč pravzaprav nakaznice za zlato, ki leži v kleteh banke. V tem obstoji veinidatr zlata vredn©st, ki je pri pas veljavna, dasi se je vedno zavlačevala obveznost, da lizpretnične bankiovce v zilate, dosediaj in tudS že oib .miir-neun času. V reisnici diciloiča zakoin tudli le, dia mprajo izdane bankovce, kiriti za dve peiffinki pastavmi kovinasti danar, ostancik pa sc motna Pokriti po »vzoru banlk«, it. j. z mieniiciatmli, efekti i. t. d. Ob 'miinnom času je liimiela banka za 1095 miljtoniov kron zlata lin za 55 mibjotnov kroin v kovi.nskji ^zaklad 'vračumlaiivc iniozemsikie1 anev-niice, koinčnio še zu 100 moliijelnov krotn druvJih inozemskih menic, sikupno teidlaj za 1270 nti- I lijonov kron zlata An inozemskih pilačiMh sredstev. V decembru 1917 jte limelia ibamlka le j še za 264 .milijonov kron zlata in z zlatimi mre- i ujcami, zlatimi zahtevki in inozemskimi pki- I čiinlimi sredstvi skupoii za 1270 miiiliijonioiv 'lercin. Jasno ie tedaii samoiobseJbi, da mbrajo z neprestanim naraščanjeim v proimctu krožečih bankovcev tisti, kii so vendar blago, kakor vsako drugo blago, izgubljati na viradnostli. To se minira zgoditi temi prej, čim mahijšc je poikriitje in čim manjša de za pnoidaij© ponudena množina blaga, ki naj odtehta te (bankovce. Doairrr je mne/Jna poirabnega blaga, ki 'ie1, na razipoilago Muideim in iki se rabi za prodajo, v teh štirih voijnih letih vedimo uranijša, ic imrao-žina plačilnih !.«redstev, bankovcev, izdatno narasla. Tudi ako bi imeli zlata tukaj toliko več. kolikor je sedati papirnatega denarja, in ako bi množeče se zlato ireimrezeu tiralo le drobec prej razpoložljivih življemiskih nredimetov in drugih potrebščin, bii relativna viredmos-t zlata vendarle paldlu. Za koliko več bi iimomal šele izgubiti na vrednosti papiiimaiti (denar če-gar izdetovantre mi vezano na kakršniekoJlisi-bodi inveic. 'temveč se metne Izdelova/ti, kakor uči ližfcušrda, kUub vsem positavniiim: mejiaim in še dalje v omejeni Množini. Posledticia m - i -vrednosti denairja jc podiraženje blaga, ki sc dobi za to dcmair. Draginja se pa paveča še ipo drugih na vojlno se nanošajiočljh vzrokih, /tako-predvsem po težavah v produkciji, po zvišanih stroških pnodukofijc in prevažanja, po težavnejši .diobavii sirovim in produkcijskih sineidislci .-po premnogih redikih siinovnaih iin tudi p© zopet na 'driigimjo se nanašaSoič^n povišku sitno-škev za delovne nnočL K vseim teirn razunam:n prfide ‘še, da sie plolailna sreldsitva v vadnio večji meii steikiaiio v neke čimdalje bogatejšiih volilih dobaviteljev, ki se seveda trudijo, da bi na vedno slabšem itrgu/ podlrlii mase ubcigih, ki si konkuriraijo med seboj, saj ponujalo v kakor poslednji. Ako se lioče zimaujšati preoibiioo bankovcev, tedaj se to stori najhitreje, če sc zniža oenc ivioinilm doibavam. Vizemiiirmo, da) je blago — .milnicija iin živila — kateno rito' država rabila za vot?ne svrhe, veljalo do gotovega določenega noka trideset anilijaind, tedaj je mogla država’t(> cenio serveida' plačaiti le, ikcir ni iimela drtigih plačilnih sredstev, ikakcir da je dala tiskati v tej višini bankovce. Ato bi biila država za. isto- blago, ika.toro ^ preiplračalal dala le 25 mliijand, bi biil dolg miaiMjši za šestinkoi, im treba bi ji bilo- tiskati že za pet milijard imtamj balnkoivcev. Draginja bi se z znližiunjetn dobičkov pri1- vetrnih liferan-tih ziruamjšalia na dvofjen način. BrepliaivJjelnije z bankovci se ipa 'amiejuje tudi še s pametno davičnio poilliitika Sa(j ie finančni iministcir prigovarjali v državnem zboru, da noti se davki, ikii jih je predialgial liutro sklenctim da se s tem sto in sto milijoni ton-kavicev priinieisift v davčne uiralde, in sp tako poplava z njinm amianjiša. Toda z itnldirekitniimi davki sie zažoljen! oillii ne bo dosegel. Popbl-: umna drugače je diirektniiml davki, predvsem z Imoviinškiini tovlkom,, s ikaiterim se saim© bankovci, ki so bili itiiskiini za 'plačiiiO vojnih dobaviteljev, v prejšnji (meri stekajo v državno bla-gajnica Polltlčf?? Uvedba okrožij na Češkem Dne 19. maja so bile v državnem zakoniku lvuzglašene milntstcrialine nanedbe .glede uvedbe toknožinah Vlad v 'kraljevini Češki. Glasom teli .odredb sel ustanovi na Češkem 12 nueist uraidnikiov zunaj sedeža naimcistništva tek bodoi poveirjeni tem nriidinliikain posl! naimestntištvenega delokroga v imenu nameistnilka. V tej službi biodio iimeli ti unadiiniltoi nasiliov oknožnlh glavarjev tor bo ob-'močrje njih deHovanja okrožje in njiLh Voidsitviu podrejeni urad ©krožna vlaidia. Prva 'oknožnal vlada se uvedle s 1. iianuainjeim. 1919 v Liitcimie-fiicah fin v Kraljevih Vlniohradiih za (ckrožjie Praga - oikolica. Okrožnim gllavairtreim; se bo za njih ureichiio območje v splošnem dodelil pnii stvar-Jti poseli, Idi iprtistoja po 'obstoječih zakonih in iiiairedtoh aiameistnlku, zlasti nazirainje podrejenih oibkusti: fin oirganiov, nzdiajafnje mraidnih odredb in ukrepov ter kompetenca v odločanju v drugi liiništoincli. Namositnliku se pridrži vrhovno nadziansitvo'© posloivamitu aknažnih vlad in njiirn podrejeniih oblasti prve instance iter se namestniku pridrži' še cela vrsta agend, glicde katerih je vsled njih stvarne posebnosti, bioidiis! v interesu ekonomičnega poslovanja, boidisii vlsled njih važnosti za celo diežcllo ailli vsled njih učinka na deželo, potrebna centralizacija. Roileg tega se pridrži nameistniikiu lin se mu neposredno podreja kraljevsko glavno mesto Piralga s soisodnAmi okraji poiliiitiičniih 'oikiraijev Karlin, Kraljevi Vimobradi lin Žižkov, bodoča Velika Praga z nekako 600.000 prebivalci. Iz raznih nujnih razlogov je mogoča ustanovitev ©krožnih vlad samo kioirakioimia. Tu gre za pokrajine, ki Utaja ra* en nedelj in praznikov vsak ---------- — dan opoldne. ———— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesee K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino iri ===== Ameriko K 48. ■ -=-= na Posamezna Številka 14 vin. caa >'aserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; posejem prostor 50 v; razglasi in poslano vr»tica po 60 v; večkratni objavi po do-:=== govoru primeren popust -............................- Glasilo iugosiov. socialno demokratične simke. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, bančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===------- Učiteljska tiskarna. === deklamacije za list so poštnine proste so matko vieflalee, ali pa doklma nd« nirefcaišnto na obsegu /in -prebrvailstoii untantiše ttepasreidlne avstrijske taantoviine. Taka bo štd ina /praidilagi ljudskega štetja litz lete 1910. Truttimv 'liatjmairij-še /okrožje. kakih 270.000 preiliivaJcev. Btttdik'-ievtioe bodo imete 325.000, Casilava ,359.000, Tabor 404.000, Hz e/ni 416.000, PilseM 417.000, Uberco 526.000, J idili 528.000, Rnaigia - dkafca 663.000, Hefb 676.000, Rrailje/vi Oradiac 701.000 Ln Liitonnefčce 762.000 prahivailoev. Za vizipioretd 'Ustanovitve dkražnlih vlad piritde pefte® te&ra v poštev vpra/šainje, Mie se nastanek) urajdii La kiie ddbe istenavaititpa za uraidniike. Ker so v fceuti oziru pagoiri v tolkiriožflih Braiga - olkcllieia in Lita menice nainiKioidinejši, se kalkloir že oimenieno. s pričetkom 'praliadinjega leta itaun usten črve prve dkuiotžine rilaide. S pranosam /velikega deda mamiest ve/niških poslov /okrožnim glavaoiani se mati v sm/iski § 9 zakotna z dme 19. imatja 1868. o usfcajniovitvi /pril Mičnih 'Upravnih dbilasiti/ odafiša p osla vanje politične .uprave, Kiraljevina Češka je ena naj več jih enio/tino orga/nterainih uprav -rntih otzetmieilij komitineinta. Oteežnioisit dežele, veliko števila prebivalstva, izreidlnii razvoj im mamadinioisbniga življenja /ottežkačajia ipuieigfteld o n alojah dainiih namestništvu v pofitični /upravi/, tako da je mioma] postati princip psetoai/etsa vodstva /in od/goivointiioisiti inamestniilka za odotiie poslovanje, na katerem rje /oirgamzaoitia avstrijske uprave zgrajena, samo fikcija. Ce se ;je innarada sedaj v spoznanj« tega dejstva, v lipfcciresu stvari ustvariti že dioiigo spoznana otdpomoč ter če se je moral namiestniiik .razbremeniti s tem, dia so se ustvaniilli delegirani organi, ki so se posita-vili na celo itenitoriijiailin/o zaokroženim o/kohlš/ekn, je bilo samio ob sebi umevno, da se je moralo pri tem poskusiti odstraniti težkoče, (ki so> se (postavljale politični uiprarvli na Ceškenk že v konstrukciji okrožij. V odredbi (izvršena pbnte-jiitev, kii se kolikor mogoče ozliira ina inarcidnoist-ne naseliitvene pakrajine, rfe (toirej v prvi vrsti upravna zadeva, Mi naj s tem, 'da se izločijo poi-vodi za narodnostne ispotre, oimotgoči irniiimio poslovanje upravnega aparata. Iz določb niaredbc j ni mogoče /izvajati ogrožanja nairioidniositinih manjšin. Mer se odločitvi o /splošnih vprašanjih iiair odnostnega prava, zlasti o vprašanju rabe jezuite z ustanovitvijo okirožij ne preijudiclra. S to naredbo uved/emia razdeliiitev v okrožja ina Češkem je torej v bistvu prvi Moralk, Mii na/j v oMviinu inaredibene oblasti vlade ponašati 'in ozdravi razimere na palju politične uprave. (Po si. n.) = Praška policlika odredba. Odla monarhija je dandanes »veleizdajalska«. Vse 'psovke, vsa očitanja ne zaležejo več, zato treba poiskati Izraz, ki v sedanjem vojnem času z ozirom na politične razmere še nekaj zaleže. »Veleizdajalec« zasluži smrt, zasluži zaničevanje. Toda tudi ta psovka je izgubila pravi pomen, zakaj prav tako navadna le že postala kakor kranjsko pridušamiie. Enakovreden pomen ima ta izraz tuidi v odredbi ravnateljstva pruske policije, Mi pravi, da iso se dagbdlii »vefleizdai-ski dogodki«. Ne pove, kakšni so bili, kaj so ludel-ežniiki slavja zagrešili. Višaj to inii poitrcbuo. dovolj je, če se to trdi in »Izrael« bo zadovoljen, kričal bo: »križaj ga, križaj!« In več pa uti treba! če so ti zločimii kokarde ali pasameznii fclicii; nio, kai bi billo, če bi teh ne billo; ali bi bilo zaraditega mišljenje drugačno? O, le bodimo odkritosrčni! Celili so sedaj na slabem glasu pri »merodajnih krogih« in če le 'občuješ z njimi si že (izgubil ves kredit. Slavili! so kulturni praznik in prišli so nenemškiih narodov zastopniki, ker so hoteli briti, dasa me bi o čudino, če bi bili prišli. Prišli so pa, da se izjavijo kot soliidamli v boju za enakopravnicHst. zakaj čutijo, da so tlačeni. (K slavnosti so prišli zajstopnliki narodov, ki jih navadno ni pri takih slavnostih. Na primer Poljaki, Hrvate Italpani. Nekateri (se tolažijo s tenm, (da polltiski klub (sami zlaliči.či) ni bil zastopan. A kai to! Hm so pa idrugi potliiiski zastotpniki, ki so res zastopali mišliiienae večine Pol jakoiv. Svobodno so govorili govorniki na teh (priredbah, navdušeno. In kai pomeni polioijska nairedba malpram priredbi in ntje /|>oiiniami? Bedne »dogodke« laliko drepoveduiie do smešnosti, ilaliko' dokazuje s tern miogotcem na Buinutu isvojo vestnost, razburja lahko strasti' in vznemirja javnost, tolda dejstvo, 'da hočejo ti narodi svobodo, ■popolno inakapravnost, tega ne spravi s sveta. Naivno je, če se hoče to vrvenje zadušiti s policijskimi odredbami. Pravice, svoboda, to je zašlo v kri in meso ljudstva in te lie treba 'izvesti! , . „ = Koliko časa bo še trajala vojna. () vprašanju, koliko časa bo še trajala 1 viojna1, izreka »Arbeiter-Zditung« mastedntjo sodbo: Koliko časa bo še trajala vojna zaviisi pač ne- dviouttno od aitia, ki si ga bodo pristavile centralne velesile In sicer sedati, ko je končana vojna na vzhodu. bistveno cd tega, kakšne cilje zatsleduije Nemčija na zapadu. Na dobo vojne bo seveda tudi vplivala, kako bo uredila Necnčiira svoje 'razmerje liiaspmati Belgiji te če sl hoče zagotoviti gospodstvo v 'železnih rudnikih francoske Alzacije. = Pogajanja za novo zvezo centralnih viastl. Kakca* poroča »Beri mor Tageblatt«, se pridno 'bemliinsfca (pogajanja za novo zvezno po.godbo med Nemčijo In Avs/tno-OgiisMo po-četfconn /meseca 'junija, ko ho prispel naš 'vaia-Hti ttnumisžPeu' grof Bua'ilan v Berlin. Natjbrže bodo fanmtulirali v novi obliki dosedanjo zvezno pogodbo v Buriauoi\i' naivzačnosti. Ob onem se bodo pogajale vojaške oblasti o no-vih temeljih vojaške zveze. — Hrvaiski sabor je odgoden do 28. majnika t. 1. = Tudi Slovaki se socializirajo! Strokovni hst slovaške socialne deimolkraaije »Kovono-batnik« (»Kovinarski delavec«) ki je prenehal ob začetku vojske liin je iim/eTpreld enim letom 5000 nanočnikov. Izhaja danes že — v 11.000 ■eksiemipilarjiiih. Ne samo to: list ki je bil preje ime-sečnlik, /izhaia danes kol šbiriinajisitdnevinik. Na Slovaškem se vzbujajo in hude ... 'Fuldi mi, slovenski- delavci, moramo posnemati naše slovaške sodnuge ter delovati ob 'vsaki priliki/ za ■naše pc/litične in strokovne liste, predvsem pa za naš dnevnik »Naprej«. Torej ina delo! Resni čaši se bližaj/o. Vsak delavec mora poznati vse 'sedanje dogodke, da bode lahko razumel piri-hodnjost. Kdo imm jih pa najresničneje pove? Bellavsko časopisje. Torej nia dello zainj! = Nemčija in Švica. V švicarskih političnih krogih nkrašča prepričanje, 'da bo švicarska Vlalda Vkljub 'francoskemu uigoviolru v doitočeinem času (podpisala goispojdarski dogovor z Nc/mčijo'. — Riun.inija nevtralna. Pariški »Teanps« poroča: Nova rumunska vlada je izročila francioškeimm vimainjeimlu /uradu lofioijelno lizja- j vo. da je 'nevtralna. In inaz/nania Ob onem, da razveljavlja vse vojaškopolitične pogedbe z entento. = General Maurice o vojnem položaju. Oeneral Mau/rioe piše o podor/jati u: Oeneraiisi-mns Foch mora rešiti tri naloge: Piodplraiti imiora Angleže, natančno proučevati število1 in delovanje /sovražnih rezerv iin neprestaino oja-čevaiti lastne rezerve. F/ooli je nastopili svoje težavno mesto, ko je bila bitka na višku In je bil Aunlicns resno ogrožan. Sovražnik ni od takrat več napredoval. Vodi zaveznikov so ostali med seboj v /tesnem /stiku in. Amienis je še vedno naš. Odkar se ie pričel nemški' napad, sem trik/rait Videl Focha. Vselej je bil drznejša, krepkejši in odločnejši. = Lord Cecil o položaju. V angleški spodnji zbornici je 17. /maja toird Ceoill oldgo-variall na iraizna vprašanja z lotzlirom ima raizgo-voir z zastoiniikom Routcirjevoga mrada o mogoči ndmški miirovni ofenzivi. Izjavil je: čudi,m se, ker se me tolmači pravilno imirovima ofenziva. Mirovna /ofenziva je talka diiplioima-tična akcija, (ki sc me pod vzame z naimiemoni privesitli do niiiru, imiarveč z mamemcim, da se podpre 'Vpina. Trdilo se /ie, da sam nameraval ali komu izjavil, da sa bo zavrgla vsaka p>o-nudba, Idi bi Jo ponujala Nemčija; tennu nasproti izjaviljiam: Nisem (spregovorili niti besedice, ki bi jo ipošten imož miogel tako tolmačiti. Sedanja vlada bo proučevala vsako stavljemo ponudbo, In naj prihaja cld katOTegnkdli Viira. Z ozirom ma Smowidiensovo ppazfco, da zasleduje Italija sebične in pretirane zahteve, je izjavili Oeci'1, da mora 'odklanjati njegove /opazke 'in Je opozarjali na predlog, naj se prične di-plotimatična ofenziva, ki se 'tako /razume, naj se podvzaime v sovražnih deželah (propaganda, s katero /naj se razširjajo upravičeni smotri sporazuma. Ta predlog se irni prezrl. Nato se je pečal z 'razmerjem nasproti Rusiji. Rekel je: Z Rusijo /se ne prepiramo. Delamo na to, v kolikor je to v naši imoči, da poimaigamo Ruslii v njenem težavnem' položatiu itn ut jo o hranimo kolt velesili o. = Iz Rusije. »Novlija Vjedcimosti« poročajo iz Petrograda, da je sovjet lj/Udstoh iklolmi-■sarjciv name/sto Cičerima iimiemovall Karašama za začasnega voditelja komisairliiiata za vnanjo politiko. Karašau je kot član muro/vrne delegacije sodeloval 'pri sklepu mlbu v Brestu Litiov- zskem. * = Aretacije na Irskem. »1 aimiels« poročajo iz Dublina, da se Je billo v Dublin« in sploh na lirskem aretovalo znatno število oseb, med drugimi poslanec dr. Billom, vodja Sirnn-! feincrjeiv Be Vale/ra, poslanec Oosgrave. grofica Manikievič in Artur Oristith. = AUIranci za upm'abo strupenih plinov. Vlade aliiiranoev so na potaiv rdečega križa, naj se v botdoče opusti uporaba stampedih _ph-uov na 'bojiščih, . Odgo^irile z d/aUša- izjavo Izjava pravi, ida so Sklenile svoj čas vse velesile, opusititi ivsa 'vojna sreditva, kil povzročajo valujočim nepoitrebno /trpljenje, iin da sipadafto k (teni vojmim sa'edlstvom tudi st/nupcinl hi®1’ Dalje pravi izjava, da Je uvedla Neimčilia_ v aprilu 1917 kolt pmvn strupene pliine za bojno sredstvo. Ijandousko, uradno ipoiro/čJilo dalje /iKnudarja, da so bili afliiiranci /pa-isiilieni, poisilu-žitii se enakega /orožja. Ta naloga je danes /rešena. Po /ostrih /napadih na NemčiJo. ki P sumničijo pogodbene nezvesitlobe, prihiajaijoi ranai /dio nasledniegia slldepa: »Ce meniška/ 'Vk' da danes izjavi, da se pridružuje predlo®11 rdečega križa glede opustitve stru/penih P®' ootv /itn podla nova, detajlirama 'in resnična juri' stva, da /se bo Nemčija držala /take pogodb^: potem, se ahinanoi kljub vsemu /me bodo brarf1 ta predlog (kiolikor imogeče stvarno pro/UČib1-Ce pa aliiirainci /ne dobe od nemške vdade taktih garancij, potem b/i kršili svoja dolžnost, (ki hm narekuje, da >s primernimi siredis/tvi lomespoisa-bijo soivraižn)ifca, da bi delal škodo.« = Protektorat Japonske nad Kitajsko. »Agemoc Ha vas« poroča: Adiiiirane vlade so bilke 'obveščene o dogovoru sikienjenem med japcinslko vlado 'in Kitajsko1. Cilj toga dogoviora je vojaško (Siadefavanje J'aji>oinske in Kitajske, da se /zavrne nevarnost men niškega pnoldiiria; .u ki ogroža mir na 'skrajnem /vzhodu. .laponska stremi po protektoratu n,ad Kitajsko. Drobne političn.e vesti. B/ofljševiškd kori zul v Olasgovvu Mac Leam je bil obsojen rad hujskanja prati vioj/ski na deset let leče. -7 Švedski stoirthimg je doivodil /proti 13 ,sociiali' stičnimi glasovom 38,559.000 K kircdiitov z.a ohrainiitev mevtraillitete. — Rrezildent Wilsom ie določil teden, ki začemiia z 20. julijem, Moit teden Rdečega križa. Ajmierikamisko Ijudtsvo n® dobi prilLMp, priispeivati zlato za drugi 100 muh' jonski fond dolarjev za airme/rikiamski Rd-eči kriz* za /lajšanje trplj/einjia almerikiainskiih čet na Firain-oos/kem in .za poldporo /nailnoivih družin kalkm tudi za 'meščainisko nrebiivalisvo zavezniških dežel. — V državi ItHtom/oijs (Zidiruž. drž sev.-arner.) so 'bili veliki (izgredi /pinoti Nemcem, pri katerih so ubili nekega Nemca v Pol/lemwiiillu-Aretirali so dvanajst oseb, pa še štiri stražnike v sled kršenja dolžnosti. — Po p/o/rcčllih amsterdamskih Jiistav je prejel kanad/slki senat v tretjem branju ipredloigo o ženski/ volUri pravici. Primorsko ital, učiteljstvo v razredni organizacifi- T r s t, 20. mari- Dočim na slovenski strani skušajo diskreditirati 'iV/ redno organizacijo celo med industrijalnimi delavci, opažamo zadnje čase gibanje med italijanskim učiteljstvom, ki stremi po razredni organizaciji. Učiteljstvo je spoznalo, da si utegne le potom razredne organizacije in razrednega boja izboljšati svoje žalostne gmotne razmere, kakor tudi svoj stanovski ugled. Le delavno ljudstvo vidi v šoli boljšo bodočnost — vidi v učitelj' stvu — vzgojitelje svojih otrok. Zato tudi delavno, ljudstvo učiteljsvu želi, da si pribori boljše razmere,, da bo laliko brez skrbi za obsanek posvečalo svoje moči — šoli. V Trstu imajo strokovno organizacijo »občinskih nastavljencev« na podlagi razrednega boja in v katei i so včlanjeni občinski nastavljeuci — brez razlike ka-tegorij — od vratarja do višjega uradnika. V zadnjem času so si v tej organizaciji ustanovili svojo skupino tudi mestni učitelji in učiteljice, ki šteje med svoje člane že večino vseli tržaških učteljev in učiteljic. Skupina je v kratkem času obstanka napravila precej korakov v korist učiteljstva. Na binkoštni ponedeljek se je vršil shod, kaerega sc je udeležilo skoro vse učiteljstvo biez razlike stanu. Na shodu so bila razna zastopstva istrskih in furlanskih učiteljev: Poslanci Oliva in Gosser. Socialistično stranko je zastopal sodr. Puecher, strokov, komisijo sodruS Possigli. Slovensko učiteljstvo iz Trsta je poslalo pismo, v katerem so opravičuje, da mu ni mogoče se osebno udeležiti shoda, ker je zadržano na svojem obenem zborh ter zagotavlja, da Je pripravljeno skupno delati z-1 skupne cilje. Na shodu so govorili razni govorniki in poslane , nakar so se sprejele resolucije, v katerih se zalite' * izboljšanje razmer, ter reguliranje plač in doklad ' zmislu onih, ki jih imajo državni učitelji. Zbor je pos tudi brzojavko ministrstvu, v kateri protestira p' temu,, da je vlada odklonila prošnjo, da naj bi obd Stev. 114. NAPREJ. Stran 3. d*!a predujem ena vojne doklade na račun države. 01)-*nem zahteva, da naj se državna doklada brez odloga izplača — sicer odklanja shod vsako odgovornost za Posledice. Nato se je shod zaključil ob največjem na-v kovine, žice, pločevine, živila in sirovine vseh vrst. redmeti so to, ki se v širokih krogih prebivalstva, posebno pri poljedelstvu, nujnp potrebujejo in katerih nabava po drugi poti v času neposredno po sklepu miru deloma sploh ne bo mogoča, ali pa le po izdatno višjih cenah. Finančno ministrstvo pa sedaj javlja, da se bodo Pri prodajah in dražbi, po vojni v Avstriji takega de-^'ooilizacijskcga blaga sprejemale vrednostnice osmega °inega posojila, in sicer toliko državnega posojila, ko-Hor državnih zakladnic, sprejemalk kot plačilo po sub-s Opcijski ceni. Dalje bodo imeli prednost tisti kupo-Vftfei, ki plačajo v osmem vojnem posojilu. Ta razglas '■Hančnega ministrstva je posebne važnosti in dovede Kotovo osmemu vojnemu posojilu mnogo podpisovalcev Vt krogov, ki se morejo koristiti na tej odredbi. — »Jugoslovansko vprašanje in svetovna vojna«. l^nod kratkimi je na Duinaiu izšla knjiga stiidsdavviische Prage und dar WeJlittkirlie(«:« Eto v- Sudlliainida. Značifao v teti nimoitih-o ’ ,>;! r“?viemioev me pozna m jih sploh -ne Vun^k n ^ se 'P6®0 IftUgOSilo- SvBe ■*- om-kc nionarlKte im 142toda's stvareh. Jugoslovansko 'vm-ašaniie ^'S^e re v‘k) vi,na; ’,talk'o zidnu-•j na ozemlja tvorbo skupno ozemlje Avstaliie J Mgrske; cesar mama kakega člana cesar-.. e hiše v vojvodo Jugoslavije. Vivoda Lme- tvoim n. 1*1 1 -' ‘,M UlCtlllUlVlt UMU •*!«— — i- - ‘llGllilll ^Vi ! 3 lUstavo- ki naj se predfožii vladama <££!' 'držav, da jo rešita uisitaJvmiO. Jugoslavija Vza1 TOpakl0 sairuoiupravo v vseh zadevah, iiz-(>lw ?kui).n,il11 reči. Ministrska predsednika Poist- av ima/ta nasprotji ustavno sklenjenim niar t01 Jugoslavije sveto pravico, katero Va f i xuve,yaiviitii tekom enega meseca. Usta-oioea, ka!ko se rešujejo takti spori, Jugosla- ntuie odififavoimio ministrstvo pod prodSedstivt »ana, kateremu inanoči, 'Bati izdela ipo dobiljer napra- kori- vi3a se udeležuje po deieigatih svojega padia-imetnita ipoisivetoiv skmpnjJh zadev in ptniimetrmia prispeva ik slkupniim kidattHoonr. JuKosfavija se ipritesjne v iSkiuipno cairriinisto czemilje hn. z 'lastnimi orgiainfi pchiira 'in upravlltia carino. PoJiirtričnio nad vodijo J uffotsiavijo Hrvati1, (ferska dobi -s priMoipitvijo Reke dohod' k nuorju. Talka Jiujjo-slaviifa brez Sllovencev bi obsejrada 106.000 šti-niitaišikiih kiiliometnov s iprtibliižno petimpofl imlilliiio-naa prebivaJlcev, 'in siicer triiimpol milijona Hrvatov, okro«: ipoJdnuKii mfflilion Srboiv (itn približno POl miiiliijana Nemcev, Madžamoiv, Italli!iain.orv iin drugih SOiorvanov. — V Bosni že obsojajo na vislice radi veleizdaje! j V Bosni so bili obsojeni na smrt na vešala zaradi vele-i izdaje (!) dr. Predrag Kašikovič in njega mati bivša uči-j teljica Stoja Kašikovičeva. Vrhovno sodšče v Sarajevu j je potrdilo obsodbo, cesar jih je pa pomilostil ter sprc-j menil smrtno kazen na 10 let zapora. — Nesreča pri mrliču. Dne, 8. maja je umrl na Jc-| senicah finančni stražnik J. Hodnik, ki zapušča ženo in i dvoje malih otročičev. Ko je ležal na mrtvaškem odru, j je padla sveča iz svečnika na oder, vsled česar je pri-| čela goreti mrliška oprava. Ker se je v varstvo postav-j ljena ženska par trenotkov odstranija, je bila soba na-: enkrat v plamenu. Pogorela je po večini vsa mrliška I oprava pogrebnega zavoda in venci, ter tudi mrlič je | bil precej ožgan. Hitro prihitelemu osobju se je zahva- j j sliti, da se ni zgodila hujša nesreča. Obžalujemo žalu-i jočo soprogo, da jo je zadela poleg izgube še ta ne-I sreča. — V Št. Rupertu na Dolenjskem sc ipmime-: diilii shod za deklaracijo. Na shiodn so »oivioriilii: i dr. Konošec, dr. Rvbar in vikar Snuoldej. Zupinrik ! Fiiniž^ar je prinesell ipoizdiraive iz Ljubljane; ; Strgar iiz Krmelja ipa je maisroivoritl zbor-oivatee I liimienoma rudarjev. — Blizu postaje Laze na južni železnici je j j ivlaik poivioziM neznanega .voiialka. AiH je bila ne- i i sreča a/li pa sa/miomo/r, se ne da doKnati. Olaiva [ iin moiffe so ad/razane od trutplai. iMIrliiča so odpe-| tiaili na ipcllcolpiailiišče y Dolskem. — Pokopali so na 'binkoštiii iponedeiljek sr. ; Tomaža VaMbeirgerjia, viišjesa izpre vodnik a j liuižne železnice v polk. N. v m. p.i — Vlom v Litiji. Iiz prediilnlice v Litiiiii sto' oid-: nesli nezaiani viamJillai več janmenov in dtruffetra blaga v vrednostli nad 60fH) kron. — Smrtna nesreča. Na bdinikioštni poiniade-Ijek poooildne se je pdljiajl nek vojak na dopustu iz Pioilja pri VadicaJi s ikoJascfni po vižimairskam klancu. Rili tam je neprevidno zadel oib nekega človeka, odletel s koiiesa tor na mestu obležal miritev. „ — Vojne žrtve v zaledju. Iz Olomuca poročajo: Miinuili teden so razstreljevali na ipoljliih imed Chwatkovicajmi .in Bystrevam:rani ivojaki zapilenijenre iminie. Pri tom je bili vodiia oiliomiu-škega arllierfjskega de,pota statniik Mi:ilkis Maver na dnoibne kosce raizibrgan. Razstreljeval je raizstireilitee snovi sam. — Oproščena detomorilka. Mož 23,letne Manije Zangl iz Fehrinoa na Šiaiterkem ije nio-ral zamenjati svojo druži/n sko srečo iz bojil-šoeim. l-eta 1915. je .moral, kmalu po poroki 'oditi k vojakom in ie prišel v vojno vjietinliištvo. Boleti- 1917 je prišla tudi njegova mlada, samotna žena v podobno vjetnliištvo, kii ipai ni »stalo brez posledic. Koncem februarja je i>o-dariila deklici življenje, da ii ga zopet ivizalme. Zato sc je morala dne 16. maja zagovarjati preld sodščem, obtoižena detomiora. Oibtoižen-ka je priznala, da je uimiorila svoje dete iz s trav nu pred vrnitvijo mioiža in pred običajnimi sra^ niotdniiimi zbadanjii. Zaviila je otroka v kiriilo in oae.ie, da se je zadušilo. Porotniki so potrdili !'^° s se.s™mi glasov mn jo z ravnotoliikiimi ovi zanikali 'ter s tem loprostili obtoženko. , . R^zne tatvine. Posestniku Frianou Mo-, hamiu na Stnnrou, okraj Postoiina, je b!H iz zaprtega svinskega hleva ukraden prašič. - V Hrašah so ukradli tatovi posestniku Josipu Lavrenucu iz podstrešja sest raznotoamrnih konjskih odej vrednih 600 kron, iz solbe ipa raznih jedili. — V noči na 6. it. m. so udrli tatovi v stanovanje ^ posestnice Oeciilije Janežiče ve \ — Odpustitev najstarejših čniovojniških letnikov. Ogrski listi poročajo, da je honvedni minister sedaj odredil, da se odpuste črnovojniški letniki 1867 do 1869. Odpustitev se ima izvršiti tekom določene dobe kar najhitreje in termin za razoroženje se ne sme preko račifci. — Najdena streliva ali njega dele je naznaniti pri bližnji žandarmerijl. Vojno ministrstvo je že lani prosilo, da se najdena streliva in njega dele naznanjajo bližnji /'andarmeriji. Ker se v zadnjem času tako množe nesreče z najdenimi nerazstreljenimi strelivi ali vnetili, s katerimi nepoklicani najditelji ne znajo ravnati, prosi deželnobrambna uprava ponovno: 1., da se nihče ne dotika municije ali nje delov, dokler ni strokovni organ (ognjičar, žandarmerija) dognal, da ni nevarno, 2. kdor najde take dele municije, naj to takoj naznani bližnji žandarmerijski postaji (policiji). — Mtian Pribičevič — oživel. Zenovski »Srpskii List« objavllja vest, da podipoillkovnik M Man Rriibiičeviič, o katerem se je zatrjevalo z vso gotovostjo, da je padel na balkanskem bojišču, nabira po Amerliki jugoslovanske prostovoljce. List, kii je v ostri opoziciji proti Paišiču in srbski vladi, zato napada Milana Prifoiče-viiča, da je spnišel v Ameriko z velikiiml svota-mi denarja. — Padel je... Z Meiningena poročajo, da je padel tamošnji socialno-demokratični poslanec sodr. Eekardt na zahodnem bojišču kot poddesetnik. Dunaj, 21. maja. Uradno se razglaša: Na italijanski fronti je obojestransko živahno izvidno delovanje dovedlo na nekaterih mestih do srditih bojev. Južno Mori je v binkoštni noči ogrska infanterija vdrla v italijanske pozicije. Ob jezeru Loppio, pri Asiagu in na Sasso rosso smo zavrnili sovražne napade. Pri Capo Sile ob Piavi so nam Italijani iztrgali del naših sprednjih jarkov. Naši letalci o 19. maja zbili v zračnem boju štiri italijanska letala. — Šef generalnega štaba. Berlin, 21. maja. Iz glavnega stana se poroča: Kemmel je bil včeraj zopet cilj močnih sovražnih napadov. Vsi so se krvavo ponesrečili. Branilci Kemmela so imeli popolen uspeh. Na fronti Vormezeele so topniški pripravi sledili močni infanterijski napadi. Glavni sunek je bil naperjen v smeri proti Kemmelu. V mnogih oddelkih so prodirale francoske čete, a naš topniški in infanterijski ogenj je prodiranje ustavil. Krajevne sovražne uspehe smo v protisunku izravnali. Proti večeru 'in ponoči naraščajoč artiljerijski boj. Nočne napade pri Locre smo zavrnili. Na južni fronti je potekel dan razmeroma mirno. Na ostalih bojnih frontah nič posebnega. V zadnjih dneh smo sestrelili 59 sovražnih letal in 8 priveznih balonov. — Ludendorff. i|e vesti Sp. Hrušici 'in :i!i ukradli iiz več predalov in omar raznega iepotiičja, 3 pare čevljev, 4 žen-ske srajce, 20 robcev in 200 kron denarja, —s Na Studencu so okradli posestnika im gostilničarja Ivana Struimla. Tatovi'so mu pobrali šest kilogramov slanine, 4 kilograme imasiti, 30 kilogramov suhega uiesa, dva svinjska želodca, trj 'pare podplatov in nekaj denarja. — Liter mleka za tri krone. Budimpeštanska policija je obsodila prodajalko mleka, ki je prodala liter mleka za 3 krone, v petdnevni zapor in na 100 K denarne kazni. Tudi obe gospe, ki sta mleko kupili, sta bili obsojeni na 100 K globe. Naša policija • pa tega ne zna, ker skrbi popolnoma za druge stvari. Cesarska dvojica v Carigradu. Carigrad, 20. imajo. Geisiar Karel Ali cesarica^ Cita sta s spremistvolm prispela iz Sofije v Carigrad, kjer sta bila slovesno sprejeta. Na kolodvora sta ju sprejela sultan in prestolonaslednik. Danes je sultan obiskali cesarja v palači Yiiediiiz ter ga imenoival za turškega nnar-šaia. Cesar Karel ipa je podelil sultanu dostojanstvo avstrcMOgrsk ega feldimaršala. Bivši car pred sodiščem. Petrograd, 21. majal »Naše slovo« poroča iz Moskve: Posebna komisija pod ipred-sedsfcvolm Kriltjcinlka se je tocnstiituiirala kot sadni dvor za (bivšega čara, pinoti kateremu se dvigne obtoižba zaradi državnega prevrata, zaradi nezakonite porabe javnih sredstev iin drugih pregneškciv. Bslkortu -leitslkih strelcev je .'bila odposlana v Tcibolsk, da dovede bivšega cara v Moskvo; Hrvatska in jugoslovansko vprašanje. Zagreb, 21. maja. V tukajšnjih političnih krogih vlada mnenje, da so napadi frankovcev proti hrvatsko-srbski koaliciji, proti jugoslovanskemu gibanju in proti banu v zvezi s preobratom na jugu monarhije, katerega sta v svojih izjavah naznanila Seidler in Wekerle. Trdi se, da je v najkrajšem času pričakovati spojitve Bqsuo in Hercegovine z Ogrsko. Poprej pa se namerava na Hrvatskem uvesti tako imenovani »čisto hrvatski kurz«, ki naj bi ustvaril primerno razpoloženje za preobrat. Na čelo hrvatske vlade bo baje poklican bivši sekčijski šef bosenske vlade Adalbert pl. Shek, avtor knjige »Die siidslavische Frage und der NVeltkrieg«. Usoda Francije. G e n f, 21. maja. »Cri de Pariš« je priobčila naslednjo notico: Naši pacifisti naj bi vedeli, da mir ni več odvisen od nas. Tudi, če bi dobili Alzacijo-Loreno. bi Anglija in Amerika nadaljevali vojno. Posebni mir je za Francijo nemogoč, kajti Anglija in Amerika bi nas gospodarsko odrezali od ostalega sveta in nas takoj blokirali. Ne smemo več voliti med zmago in mirom, temveč med vojno in lakoto. Pomanjkanj') v Ukrajini.. • Dirnaii, 21. mara. Iz Kliiieiva iporačaio: Organ ukrajinskih socialliniih 'deimidkiraltav THanača, da vlada v krajih ob Doinieou lakota; .tamiošniti delavci, iktaikor tudi 25.000 rodainjev v Hamkoivu stavlfcaija, tor .ne dolbe noibemasra plaelilia. V Kii-:iovu saameimi občutiiio •vcdrno iboJj Tvoimiainjkaniie motke. Mostne pekarne bddo uistaiviile delo, aklo se ooimianlkaniiu ne oidmdmoire. Mackensen na zapadni fronti. L u g a n o, 21. maja. Znam vojni dopisnik »Corriere della Sera«, Barzini, poroča svojemu Listu, da je ge-neralfeldmaršal pl. Mackensen z močnim kontingentom čet dospel na zapadno fronto. Mackensenu je v predsto-ječi vel. nem. ofenzivi namenjena baje posebna naloga. Vodil bo tako zvano manevrirsko armado, ki poseže v akcijo še le tedaj, ko bodo nemške čete predrle sovražno fronto. “VVHson o avstrijskih predlogih. London, 20. maja. Olasoin Reuterjeve vesti je imel Wiison v Novem Jorku ob priliki nekega zborovanja v prid rdečega križa, govor, v katerem je dejal: Prva naša dolžnost je zmagati. Od našega odločnega sklepa, da moramo zmagatt, nas ne more odvrniti nobeno neodkritosrčno približevanje. Prouči! sem ta zaupna sporočila in spoznal, da so ueodkritosrčna. Ta sporočila so le poskus, doseči prosto foko posebno na vzhodu in uresničiti zavojevalne načrte. Vsak predlog glede spo-razumljenja na zapadu je v zvezi tudi z vzhodnim vprašanjem. Ako hočejo sovražniki mir, naj nam pred-iože njih verodostojni zastopniki pogoje. Mi smo svoje naznanili. Meščanska reakcija na Finskem. Stockholm, 20. maja. Finski senat namerava predlagati deželnemu zboru, da izroči predsedniku senata suvereno oblast. Temu načrtu sicer nasprotujejo Mladofinci in agrarci, vendar menijo, da se bo posrečil. Iz tega sklepajo, da je monarhija na Finskem za sedaj izključena. Aprovizacija. iz seje mestnega aprcvizačnega odseka dne 17. maja 1918 je poročati, da razdeli mestna aprovizacija prihodnji teden na izkaznice za moko po četrt kilograma mlevskih izdelkov. Razdele se zadnji ostanki ješprenja, kaše, pšeničnega zdroba in ajdove moke. — Zadnjič je bilo razglašeno, da bo aprovizacija mogoče prenehala s peko kruha vsletl slabe kakovosti krušne moke. Za enkrat ostane še vse pri starem, ker so peki izjavili, da lahko peko kruh iz mešanice 90 odstotkov koruzne moke in 10 odstotkov ukrajinske moke. Kruh je zelo. slab in dobiva mestna aprovizacija številne pritožbe občinstva. Odpomoči za enkrat ni nobene, ker iz razpoložljive krušne moke absolutno m mogoče speči boljši kruh. — Dovozi moke so tudi zelo neredni in mestna aprovizacija nima za jutrišnjo razdelitev pekom nič koruzne moke na razpolago. Ce do jutri ne dobi aprovizacija koruzne moke, mora pekom razdeliti večje množine ukrajinske moke in bo v piaz-nikih boljši kruh. Seveda gre trenotna boljša kakovost kruha potem na račun poznejših pek kruha, ko bo zopet ukrajinske moke zmanjkalo, ker se jo je sedaj porabilo čez predpisano mero. — Aprovizacija ima še vedno večje množine lešnikovega olja na razpolago. Prodajala ga bo prihodnji teden po 45 kron za liter v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Olje je zelo izdatno in dobro. Dobi ga lahko vsakdo. Prodaja zdroba i. t. d. za stranke. Od če-trtika 23 t inx do vštete sofotoite 25. t. im se bo odldaiialo na fekazmieo za mimko sleldeče Maso in sicer: v I. do IV. okraju po četrt kg jseanč-ie«ra zdroba; kilogram isitainie lK, v V. ato vil Sani po četrt te audoive .molke; k^;n -me 86 vin., v VIII. dlo X. atonalni po četrt te :ie- šprenjia, Mlarrasm sitaine 1 K. Ostanek motke je napovedati zanesljivo v ponedeljek dne 27. t. on. Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 24. t. m. od 8. do 1. popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in maščobo. Izkaznice za maščobo dobe le stranke in člani vojne zveze, ki stanujejo v občinah Z. Šiška, Moste in Vič. Marmelado na rumene izkaznice C prejmejo stranke v četrtek, dne 23. t. m., v petek, dne 24. t. m. in v soboto, dne 25. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Vsaka stranka dobi za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane dve kroni. Določen je tale red: v četrtek dne 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 130, od 9. do 10. št. 131 do 260, od 10. do 11. štev. 261 do 390, po- do 10. št. 131 do 260, od 10. do 11. štev. 261 do 300, po- poldne od pol 2. do pol 3. štev. 391 do 520, od pol 3. do pol 4. štev. 521 do 650, od pol 4. do pol 5. štev. 651 do 780, od pol 5. do pol 6 .štev. 781 do 910, v petek, dne 24. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 911 do 1040, od 1300, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1301 do 1430, od pol 3. do pol 4. štev. 1431 do 1560, od pol 4. do pol 5. štev. 1561 do 1690, od pol 5. do pol 6. štev. 1691 do 1820. V soboto, dne 25. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1821 do 1950,-od 9. do 10. štev. 1951 do 2080, od 10. do 11. štev. 2081 do 2210, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 2210 do 2340. od pol 3. do pol 4. štev. 2341 do 2470, o od teh je ?0s^oUpoinoC zmSeor^vZUfnu '»mo dobili zaprlo io prazno. Od . mesme je zaprt,h 5. V Trstu, 30. aprila 1918. Vodstvo. gSa&aVišška @8aw«8«a -— SC US,©©o.o®©. Sprejema vloge na knjižice in tekofci račun proti ugodnem u obrestovanju._ M = ® Llublša^ P (»slovnica c. kr. avstr, razredne loterije. Piiriiik« i Splitu, ftlm«. Tisi«. Sni«<«. » «■ i- < '* “i' IMzaniiai Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aproviz-acijske kredite