Iskija »«k 4m mm m felj i» praaafk«v. ... *t- j .'-TT!-,'- ',-í "X['- ¡J", lMi»d d.ilj .x«i>t Ha.dsjr. aad HuiúUjr». , ETA ^glasilo slovenske narodne podporne jednote ■■ !.. 1 LX I. .mKanài.i.Liuu Ml' ilii»^a¿Li;ii.i ■ -MULI n IIIIII lim..... m m «i—M i ■ ., ,,, Ursdsiàki i» apravalAki prt» •Urà: 2UÄ7 H. LawstlaU »v. Ùttios of put»Üc*Uoa: SêST Ha. I .a w lula I* »t». Telephon«'; law nils I« 4638. LETO-YEAEXIL Chico** 111., torek, 14. oktobra (Oct. 14) 1919. M 00 STEV._NUMBER 242. (No. 140) authorím4 by ib. Act of Ocfb.r 6, 1917. - fU. at tk.*»t QHh.,1 CM,*-. IttlA. S» OSfce of «TPessIdaOi. X"T Ss'ia^TKsfcJIst^ Q—OWJ.' ^ »* ip-fcl |«I» Ol pwlif uitHil for im Ml« IIM^ ii rfttül, litt, aolharl—d » Jwm YlTlill Vrste stavkarjev so še vedno neomajane. t * Industrijalna konferenca se danes bavi z jeklarsko stavko. Fitzpatrick pravi, da položaj se ni jbil tako dober, kot je zdaj. Zopet ena "nesreča" v tovarni. Vlak povozil stavkokaze. Fronta jeklarskih magnatov že poka. Druge vesti s stavkovnega polja. SPLO&NI STAVKOVNI POLOŽAJ. V;.| Wa»hingtou, 13. okt. — Odbor iuduatrijalno konference, eeetoječ u petnajstih mož, v katerem eo zakopane vae tri skupine — delavska, podjetniška in ljudaka — je danes na tajni aeji razpravljal o predlogu delavske skupine, da ae industrijalna konferenca izreče /.a razsodišče v zadevi jeklarake stavke. Odbor poroča o avojem sklepu konferenci, ki ponovi v (torek svoje zborovanje. Pittsburgh, Pa. — Položaj velike jeklarake stavke, ki je včeraj «topila v četrti teden, je ncapre-menjeu. V pittaburškem okrožju vlada mir že dva tedna. Senatni odsek, ki je tri dni vodil preiska vo stavke po jeklarskih naselbinah v okolišu dvajsetih milj od Pittsburgha, se je v nedeljo vrnil v VVashiugton. Senaitor Kenyonf predsednik odaeka, je pred odhodom dejal, da bi bil potreben zakon, ki bi prisilil naaeljencc, da se v petih letih nauee angleškega .jezika. »Senatorji mj* ]e setoliko tttjczemakin dekfeev tukaj, ki ne razumejo angleščine. Chicago, lil. —«r John Fitzpariak. predsednik osrednjega organiza «ijskega odbora jcklarako-železar-skih organizacij kateri se je prav kar vrnil iz Washingtoua, je izjavil na ponovno bobnanje jeklarskih mogotcev, da ao ae "tisoči vrnili na delo," aledcče: "Stavka •e ni izgledala tako dobro kakor ravno zda j. Trditev, da se jo 10,. 000 delavcev vrnilo na delo v Ght-ryju, je tank. Jas sem prepričan, da se ni niti tri odstotke stavkarjev izneverilo organimoiji. Voseli me. da so zvesne čete v Garyju. Čete varujejo delavce pred nasil-stvom s drugo strani." <» Ameriška delavska federacija poinogla jeklarskim delavcem z z generalno stavko v vaeh drugih industrijah. Bden voditeljev je de-jal: "Ne potrebujemo generalne-zs slrajka, ker lahko aami izvoju-jemo naše zahteve. Generalna stavka je orožje organizacije I. W/ W in Ameriška delavaka federa-«ij»i nerada p^anema taktiko omenjeno organizacije." Snu* h Chicago, . III. — Druga "nesreča", podobna oni Iz zadnjega tedna, ae je zgodila v tukaj* ¿njih tovarnah. Privatni kompa-nijski stražar, bivši vojak, ae je obstrelil in leži težko ranjen v kompanljaki bolnišnici. Jeklaraki '»"sje pravijo, da ae je ohatrelil 'po nesreči, ko je čiatil avojo puško.' kii«ko no poročali o boau Smithu, je bil uatreljen rada ji teden v '«»varni — toda delavci v South ' liifagu «o nekaj slišali o izgredih * ■'«vami. Kaj če bi bil tudi bivši v"juk tarča kakšnega atavkokazat Štiristo piketov je v pondeijek pražilo pred tovarniškimi vbodi. Kna Mtraža je bila aretirana. Voungstoun, O. — V Kast Voungatounii j«« v pondeijek zju 'raj lokomotiva udarila ob ročno k a» o, ua kateri ao atavkokazi be *«H v tovarno. Kdcn atavkokaz je '"I ubit, druga dva ata pa težko tanjena. — Mtavkokazi ao včeraj '"kaj iczvali večje nemire in več •*eb je bilo aretiranih. PHtakef^i Pa. — Boy Ha«m, rs*natel j Mellon Inetituta, je de-J»1 zadnje dni v ovojem govoru pred lokalno trgovako rbornieo. ■ia bo "vporabljal atmpeni plin razpršen je moba in ena sama kaplja strupene tekočine lahko ubije dvajset do trideset oseb." Strupeni plini za delavce v AmerikitI! Youngstown, O. — * Frouta je-klarakih kraljev je pričela pokati! Trumbull Steel Vo. v Wilrreuu, Pa., neodvisna družba, se je pogodila a atavkarji, da ae vrnejo na delo pod boljišmi pogoji. Stavkar-ji 5000 po Številu — »o aprejeli pogoje in ae vrnili na delo v petek. Družba je priznala organiza cijo in pogajanja za druge zahteve se nadaljujejo. ; ' Stavkarji vztrajajo. Ohioago, 111. — Podjetniki v čikaškeui distriktu ao izbili velike priprave, da izvabijo delavce v pondeijek na delo. V nedeljo popoldne ao delili med jeklarake delavce v South Chieagu letake v raznih jezikih, ki ao naznanjali, da je delavaki odbor aklenil, da ae delavci vrnejo pod ata rimi |h>j ua delo. To je bila ¿viječa, ki OSEM BATALJONOV JUGO SLOVANSKIH PEOSTOVOLJ-CEV PRED REKO. Pariz, rr 1* Trata poročajo, ily je na jugoalovanaki frouti pred Reko osem bataljouov prostovoljk cev, pripravljenih udariti po Ita» lijanih, če bi ¿'Annunzio in vadi-ral uadaljno hrvaško ozemlje. Ju-goalovauaki prostovoljci ao dobro opremljeni a topovi. OFICIJEINI MIR PRIDE V PAR DNEVIHJ Ôtiri zavezniške države so ratificirale pakt. DENIKINOVE KRUTOSTI; VSTAJA UKRAJINCEV. Ukrajinski in maki revolucionarji so udarili po belih óstah. KOLČAK IN ENTENTA V KON FLIKtU. MIWÜló " noben ih" ampak tam jo stalo a črnim na belim tiakano "Delavaki a vet". Podjetniki ao računili a tem, če razdele te letake med štrajkarje v nedeljo, da voditelji stavke ne bodo imeli čaaa, da obvestijo delavce, da letaki niao druzega kot grda podjetniška prevara. Delavci, ki ao prejeli te letake, ao jih takoj odnesli na glavni atavkovni atan, da tam nekaj ukrenejo proti takim grdim mahinacijgm, ki imelo namen preveriti atavkarje po tritedenaki heroični atnvkLV glav-nem stanu, ao |>odvzeli takoj potrebne korake, da obveatijo atavkarje, da ao letaki nerodno na-atavljene podjetniške limantec. Posledica teh podjetniških zvi-ječ je racije, v družbi x drugimi podjetniki ne odneha od svoje ošabnosti in prizna, da aprejme odbor atavkerjev in zasliši pritožbe jeklarskih delavcev. fr Id jeklarski podjetniki ne hoteli z glavo akozi zid. bi že zdavnaj priznali zahteve atavknr-jev. Stavka M bHa izravnan« in in delavci bi ae vrnili na delo. Tako pa gospodje jeklarski mag-natje le vedno aanjajo o tem. da MIROVNA POGODBA STOPI V VELJAVO PRIHODNJI ' TEDEN Tokijo, 13. okt. — Japonski mi niatrski svet je odobril mirovno pogodbo % Nemčijo in jo predložil mikadu (cesarju) v podpia. Pariz. 13. okt. Po mnenju v francoskih vladnih krogih stopi mirovna pogodba z Nemčijo v veljavo v par dneh in ofieijelni mir bo razglašen najbrž prihodnji teden. Mirovna pogodba je veljavno kadar jo ratificirajo poleg Nemčije tri izmed peterih zavezniških držav, ki ao vodile mirovna poga-janjs. To se ¡p zgodilo. Anglija, Francija in Japonska ao ratificirale pakt in po izvršenju nekaterih formalnosti, ki vzamejo še nekaj dni, bo stopila pogodba v veijavo. Ustava lige narodov atopi v veljavo kadar jo ratificirajo štiri glavne zavezniške driave poleg Nemčije. To ae je tudi zgodilo, in pakt lige bo veljavno moada Še prihod ti ji teden brez ozira kaj sklene «morilki senat. *>aflecski senat je odobril mi rovni pakt »oglaano zadnjo soboto in danes je predsednik Poinea re podpisal pogodbo iu razglasil, da je vojua med Francijo in Nemčijo oficijelno končana. MEDNARODNA DELAVSKA KONVENCIJA SE MORDA ODLOŽI. 86 zavezniških delegatov jo Ae v Ameriki. Washington, 1). t'; — Prva mednarodna delavaka konvencija, ki ae ima otvorHi tukaj 3ß. oktobra na temelju določb v mirovni pogodbi, ae morda odloži za poznejši čaa. Delavaki tajnik Wilson bo otvoril konvencijo in če ne bo dovolj delegatov navzočih, bo augea-tiral, da ae konvencija organizira in odloži zborovanj«! za toliko čaaa dokler ne pridejo val delegatje, ki ao ae odzvali vabilu. New York, -r- S parnikooi 'Nor-thern PacifU*' je dauea dospelo liti delegatov iz Anglije, Francijo, I-talije in Belgijo za prvo mednarodno delavsko konvencijo v Washingtons NEZGODA NA 2ELEENÜKEM KRIŽIŠČU Gibaon Oity, IU. ~ Ko je oaoh nI vlak udaril na križišču v avto mobil, ki je hotel križati železni Ško progo na Dvanajsti eoait, so gu, obležale štiri oaebe mrtve, štiri pa! ranjene. Ranjence mi odpeljali v j bolnišnico iu prav malo je upouja.! da okrevajo. Berii, Švica, 13. okt. — Tukaj šnja ukrajinska misija je prejela poročilo, da ae je vaa masa ukrajinskega ljudstva, posebno v o koliau Kijeva, dvignila proti mo riluini, mounrh ¡stičnim tolpam betuuiuu Denikina. Bivši vojaki ao se pridružili kmetom iu delavcem, ki ao ae vrgli pod vodatvom generala Pet I ure na eariate. Ljudatvo Je razkačeno zaradi nezaslišanih trutalnoati, ki jih počenjajo De ni Sinovi kozaški divjaki v Ukra jiui. V eni sami vasi so Denikiuo \1 vojaki ustrelili štirideset šeusk; v nekem drugem mestu je bilo u niorjcuih 200 vojnih v jetnikov,— Poročil« kc dalje glasi, da so sovjetske čete pričele ofenzivo ua vsej froitti med rekama Don iu Volga sevenm od Caricina. Ofeu »Iva se nadaljuje z dobrimi uape hi. , Kodanj, 13. okt. — lz Berlina javljajo, da so zavezniki izkrcali 50,000 hrtov v Libavl z namenom, da napadejo Ooltzove mako-nem-ške čete izza hrbta. Kiga je ae vedno pod topniškim obstreljevanjem, ki je napravilo mestu veli-ko škodo. Druga vest se glasi, da je 'polkovnik Avalov-Bcrnioiidt, t loltjtov poveljnik pred Rigo, po-fiudil Letom premirje in jih po vabil, da ae naj .pridružijo ujego vim četam v hoji! proti lioljšcvi kot«. \ ladivoatok, 3. okt. spor med M\ezulškijni povol^tdki in adiui-raUnn K pa ni zgodilo. Kolčak pravi, rugc tri rezervacije se nanašajo na določbe, ki se nanašajo na mednarodno delavsko organizacijo. V političnih krogih ae čudijo, da senatorji prihajajo šo vodnu z novimi reservaelismi. ker previs duje mnenje, da bo senat glasoval o mirovni pogodbi okoli prvega nov embra. Senator Braudeiiee Je kritisftal predsednika Wilaona iu državnega tajnika Unaiuga, ker ni bilo predložen« poročilo inženirja Paul Wlthama iz javnih ojtirov, v kote-rent priporoča nevtfaliziranje kitajske želesulee iu pokazuje na ekspanzivuoat Japonake. Proti njegovi kritiki je nastopil aeustor Hitehcock Is Nebraske. Senator Brandegee je povdsrjal, da so te informacija Izredno važne z oziroin na šantungsko ptigml bo Dajal jo, ds je predsedulkovu odklonitev aelo karaktarlatičiia. Senator King is države (Mah je predložil resolucijo, v kateri priporoča, da T racija pripade tirčijl. NjetM je piuipiral scuator Siniti« is 4lenr«tba seuitorja ata de- bauaki svet je apeliral ua mirov koul#renoo. ds še prisns Albaniji mobl.Mlll sanutor l^d«« ÄÄ Ä«'ÄÄ ja vsame v pfntresv |Mpomnil ¡m je, ds edino ZiiruŠene drŽave žalne vajo, da se Trsoijs isročl Bol gsrijl, Senator Hrsudegea Je predložil zahtevo portoričanskega komisar in Davila, ki sshtovi zsslopstvo v iiki narodov Portorilinfki komi sar Davila pravi, da mi Portoriča« iti upravičeni do enega zastopnika v ligi narodov, če jm bratske kolonije upraviČeue dn zastopnikov, '....."f SENAT JE SPREJEL POVIŠANJE MEEDB SA POSTNE USLUŽBENCE. WaahiAgton, D O. Senat je sprejel rezdlueljo brez glaMivaiija po imenih za naraščajoče povišanje mezde poštnih uslužbencev. Hezolucija bo udej odposlana konferenčni kom. ČETRTI ROPAR PRIJET. - Pittsburgh, Pi. — At i rja zs krlnkanl roparji so vsto|>il| v pi- .v.J.», prihod« v ■•hii.-wph.j., ^:::::: doki,, n. prid- d„ .,«,r..um..| ,, ' a*manliin I.I., Njih tej.,, j, uk„ j„„. d. «i, K;r „ j, Mll ». d. «vij.ll. I« ir lr>». J, r«. ,, , ,„ ,mI(UI) vfaM. d. V„ krivd. /jid"ir I» I ¡J| k| Jp ,. i I ........I podjetnike, ker ao kar naravnoat je bil uaodepolu za tolovaja, kaj- mlklonili zahtevo rudarjev, čel, L, |j()<odjet< Chicago in okolieei V torek ob končno užugajo delavne Seveda knrfkndirai « podati*šju in se flmd«on»tvom varuha, d^ikler sodi ae bodo jeklaraki podjetniki pre- P**1 polb-iji «kosi pol h-Išče ne odloči» kaj naj se s otro pričali k »»ne je da ao delali na- Krt J* na.kakajoča sila prišla kom zgodi. Ob čomi umora je biljniki pa do zdaj še niao podali taka pačne ratanr da bi bili ravnali rr9i 1,1 m * lt0<1' *** »«vzoč U-ietni Joku Doli, ki pa Izjave, ampak venomer kriča, da jlaš«io in deževno. Južni vetrovi, eli, nametiidi če bi se oravnali alvr•," "rtMJo, je pa u«fre!M še ae «i nU etorii, da prepreči umor ne morejo priznati rudarskih se- Šolnini iah«»d ob 7 <10, zahod ob m t r mmhj Ibe. Tudi nje«* »o oblasti pridržale. ¡hte< ¡n 12. m PROSVETA glasilo slovenske WAfOPWl POPTOW jepmote LASTNINA HI.QVENBI«NAEOI>NK PODPORNE JEDNOTTC Cene ogieso* po dogovoril. Rokopisi m »o vrtajo. Naročnina t Zedinjca« države Bou ae pol let* ia Si.00 sa tri a, si 40 sa tri mesece, la xa _ i leaf o) fa Canada MJOM Uto, ; Chicajo #5.60 aa leto, St.7ft aa pel Im .lik » lUtoflsi Necio* ee vae, kar "PROiVETA" 2SS7 Se. L» wedele A "THE ENLIGHTENMENT" Or fee ef tke SUreeU Netl^eel SeeefU Seeietjr ¡6weed hry tke flZalo Hollooei loaJlt loeiety. Advertising ratea ea agreement. Chicago Subscription :. UnlUd Stetes »Ku I&.50, and foreign con Chicago) and Canada $4 per gear; r.00 i>er goer. (S«plee»hre JO-IS) poleg reiege ieieee ie eeaUve • toai deovooi potekle eareJaiae. Pesovlte jo prave- veai ee tutevi IU«. _^ DENIKINOVA "ARMADA". » ' DOPISI. 0 Denikinovi "armadi" nismo dolgo časa slišali drugega, kot da se bojuje proti boljševikom. Vse vesti o De-nikinu in operacijah njegove "armade" so prihajal« y Pariz, kjer so jih lepo pobarvali in poslali v Ameriko, da jih natisne tukajšnje časopisje. Počasi so pričele prihajati v javnost tudi druge vesti, ki pripovedujejo is kakšnih elementov je sestavljena ta Denikinova "armada", ki se je "boiuje" proti boljševikom. Major Robert Daviš iz Long Islanda, ki j* bil kot član Rdečega križa dodeljen Denikinovi "armadi", je prinesel poročilo o operacijah Denikin* in njegovih kozakov, da človeku lezejo mravljinci po hrbtu, ko ga čita. Ameriški rrAjor pravi, da niso morili Židov v takem številu in jih trpinčili na tako surov način niti ob času, kb so v Rusiji uganjali svoje orgije črni stotninarji. Mr. Daviš je prepričan, če ne poseže katera druga sila z železno pestjo vmes, da bodo kmalu pomorjeni vsi Žid je. Takih masakrov še rii bilo, kot jih uganjajo Denikinovi kozaki. Denikin He izgovarja, da ne more brzdati svojih kozakov. Če je to res, kar trdi Denikin, tedaj si lahko vsak človek predoči; kako bo tekla kri v Rusiji, če zmagajo ti kozaki, ki zdaj more popolnoma nedolžne ljudi. Anglija je spoznala pred nekaj tedni, kakšne reči uganjajo Denikinovi kozaki pod pretvezo, da se bojujejo proti boljševikom in je umaknila svojo pomoč, ker noče biti moralno odgovorna za grozodejstva kozakov. Kdor je poznal rusko monarhistično kliko, je vedel, kakšni elementi se zbirajo v Denikinovi "armadi". Ruski f monarhlsti so vj^dali s silo. Potočili so potoke ljudske krvi, da so se obdržali v sedlu. In to kar so ruski monar histi uganjali pred izbruhom vojne in v normalnih časih, izvršujejo zdaj še v večji meri, ker so človeške strasti razplamtele. Ce bi bila Denikinova "armada" res disciplinirana armada, bi se ne dogajale take reči, da se človeku pri či tanju dogodkov ježe lasje na glavi. Taka armada, kot jo ima Denikin, ki mori nedolžne ljudi, da zadosti svojemu barbarskemu poželjenju, se je postavila s svojimi čini zunaj civilizacije. Poročilo ameriškega majorja, kateremu ne more nihče očitati, da poroča pristransko, pove jasno, kdo je Denikin in njegova "armada". De Kolb, Ul — Velebizuiski če aopisi poročajo, kako dobro obra tuje jo tovarne jeklarskega t r usta. V tukajšnji tovarni je v resnici nekaj stavkokazov iu sicer delajo oni. ki so se pred izbruhom stavke l>an vsakega poštenega dela iu se skrivali po železniških vozovih in "pool-rootuih". Prejšnji delavei so pa vsi na atavki iu se ne puatijo preslepiti od bosaov in superinten deuta, akoravuo ponujajo dvakratno plačo sa stavkokaško delo Iz dimnikov se vali gost ¿rit dim, kot da bi tovarna obratovala s polno paro, kar je pa le slepilo. Stav koku/.ov so dobili le toliko, da žgejo po nepotrebnem premog. £1) cer tukajšnji Avedjc še ne verja mejo, da bi mogli prisiliti kajaer ja Oarya, da bi priznal delavako organizacijo. Toda drugi delavci kar uas je na sitavki, smo pa pre pridani, da lahko prisilimo bratca nemškega kajzerja, da prizmi u Eravičene zahteve Štrajkarjev, a o smo aolidarnl in se dršimo delavskih principov in načel In ako se ne pustimo izzvati od najetih družbenih pretepačev. — Poročevalec. Opasnost dola v rudnikih. — Statistični rudniški biro, ki je prejel poročila rudniških nadzornikov iz vsoh držav, izvzeta je le država Kentucky, poroča, da je izgubilo 276 rudarjev življenje v premogovnikih samo v mescu juniju. Lani v tem mescu je smrtno ponesrečilo le 222 rudarjev. Smrtne nezgode se torej množe. Navzlic temu se najdejo ljudje, ki seveda ne mislijo dosti in očitajo rudarjem njih mezdo, češ, da so dobro plačani, pa tudi delavnik ni predolg. Vsem takim brez-miselnim zabavljačem privoščimo, da delajo saj en teden v rudniku, pa bi malo drugače sodili o mezdi rudarjev in delovnem času v rudniku. Johnstown, Ps. — V tukajšuji okolici vlada najlepši mir in slo ga odkar ee je napovedal boj jo. klarakim magnatom. boj fca obsts nek delavcev, do katerega je u pravičen vsakdo po naravnih člu< veških zakonih. Boj je srdit, ker so naši izkoriščevalci dobro orga nizirani ter imajo na svoji atrani domalega vse angleško časopisje, javne politične oblasrti in sploh vse, dočlm smo delavci prepuščeni, sami sebi ter /atiigni vsepovsod Ne jraruje nas nobena postava in noben zakon. Toda, ako ostanemo še nadalje tako vztrajui iu ueomahljivi kot smo bili dosedaj, j« zrnagp žago t o vi jena. Mi itak ne moremo niče sar izgubiti, ampak priborimo pa lahko veliko. Dclnice proletarija ta se vedno dvigajo hi ueupfavi (Vn je strah, da bi padle v ceni Ne ozirajmo se na razna prcdbaci vanju, imena in ne vem kaj še. TeKa orožja so nrfši izkoriščevah vedno poalušujejo v boju zoper organizirano delavstvo, toda izšli so še vedno iz boja premagani in kupitulirati so morali pred orga niziranim delavstvom, kot je moral nemški kajzer pred zdruleno silo zaveznikov. Ista usoda čaka tudi kajzerja Garya. Tudi nernšk kajzer je bil zaslepljen in ako bi videl v naprej svojo usodo, bi ni kdar ne pričel boja, v katerem je bil tako silovito poražeu. In ista usoda čaka vsakogar, ki se zoper stavlja onim, ki se borijo za de mokracijo. TI moderni kajzerji ne vidijo sile, katere se ne dajo poraziti in ako bi tudi rabili 48 cen timeterske topove v boje zoper nje. Kličem vsem sotrpinom, bodite še nadalje tako pogumni, vztraja i in solidarni, bodite mirni in ue pu «tite se izzvati od uajetih pretc pačev in izzivačev in zmaga jc na naši strani. Le, ako se bomo dršal načel in principov naše organize rije, smo lahko zagotovljeni, da izidemo iz hoja zmagovalci. Nepo slušajmo raznih klečeplazeev kuj zerja Oarya, ampak naše voditelje, ki nam hočejo dobro. Ne ozirajmo ae na lašujiva poročila angleških Čaanikov. — Poročevalec. Demokracija po vojni. — Iz Brusla poročajo, da so francoski bankirji imeli prste v plebiscitu na Luksembur-škem in diktirali volilcem, da ne smejo glasovati za republiko niti za ekonomsko zvezo z Belgijo. Luksemburg je še edina nemška državica, kjer se še drži dinastija. Luksemburžani so hoteli proglasiti republiko že lani, ko je padla nemška monarhija, toda gotovi interesi so hitro zatrli revolucionarno gibanje. Tako se deli pravica samo-odločcvanja malim narodom! Dobro je govoriti o demokraciji, kadar je vojna, ampak čim je vojna končana — pozabi, brate», pozabi! Sladkoet Kokakove svobode. — Poročilo ne glasi, ds ho Kolčakovi krvniki tepli s knuto po golem hrbtu ameriškega vojaka v Sibiriji. Dotični vojak zdaj ve, kakšna je tista monarhistična. caristična svoboda, katero hoče imeti Kolčak s pomočjo zaveznikov v Rusiji, Mir I jodom ... Baltiške države bi rade sklonile mir s sovjetsko Ruaijo, toda Anglija jim grozi z blokado, če to store Ljudstva v baltiških državah morajo nadaljevati vojno z Rusijo, če hočejo ali nočejo, ker tako zahtevajo interesi svetih carjevih bondov. Tak je mir! V kakšnih razmerah žive premogarii. Odgovor na vorašaaje: Ali je pro-loterijat v Ameriki? Hhenandoah. Pa. — Kdor obišče premogarake naseH>ine na polju trdega premoga v Pemiaylvaniji, lahko vidi, da so pogrebi v teh naselbinah vsakdanja prikaaen. Pogrebi ubitih premogarjev! Ni ga skoraj dneva, da ne hi bil kdo u. bit v rovu. Poleg revne mezde, ki jo prejemajo delavei pod zemljd, s« fizične razmere naravnoet nas nosne Država ima aieer zakone, ki čuvajo rudarje, toda jamaki nadzorniki ae ne zmenijo za zakone Jamaki nadzornik jo političen u-radnlk. Isvoljen je 41 od ljudstva". To okrošje je pod kootrolo republikanske politične aaašine; rudni* tki nadzorniki ao republikanski kandidat je ia ae predvsem pokoravajo glavarjem svoje stranke, ne pa sakonom. Republiksnska si rsnka. kol je snem», prejema denar sa volilne boje od velikih in bogatih kompanij in trustov- v tem slučaju podpirajo stranko nre mogovni ha runi, Razumljivo je torej, da jamski ladzornik, ki je obenem republi ksnski henchman iu čigar etranka prejema denarno podporo od lastnikov rovov, ne more storiti drugega. kakor da zameži pred zakoni vselej, kadar bi imeli zakoui škoditi premogovnim baronom. Jamski nadzornik v državi IVnnsy Ivani ji ima oblast preprečiti razsodno mrliško ogledne porote. Z drugimi besedami se to pravi. Ako je delavee v rovu ubit iu se družba zaveda krivde za njegovo smrt, ledaj mora priskočiti na pomoč nadzornik, ki razsodi, da je mrliškoogledna porota nepotreb na, da bi sodila o vzrokih nasilne smrti, Sorodniki ponesrečenega dobe odškodnino, toda vzrok ne ireče ne pride nikdar v javnost. To dokazuje, kako važna je pozicija jamskega nadzornika- Dolžnost tega uradnika je, da skrbi, da se vsi zakoni za varstvo rudarjev izvajajo do pičice. Kako se iz vajaf V državnem zakonu je po; stava, ki tftrogo predpisuje zado stno veutilacijo v rovih. Prezračevanje je potrebno, kajti drugače lahko primeri razstrelba plinov ali premogovega prahu in povzroči smrt in pohabljenje atoterih ru darjev. Čimbolj globok je rov temveč svežega zraka je treba pognati po podzemeljskih hodnikih To fte izvHii z močnimi prevetro valnicami (pahljačami), ki žene jo toliko in toHko kubičnih čev ljev zraka v gotove prostore poc zemljo, obenem pa izganjajo na piano v rovih nabrane pline. če prevertrovalnice ne delujejo dobro, se lahko zgodi, da zaosta ja ptin v rovih in če stopi v dotič ne rove premogar z odprto svetil ko. je eksplozija in katastrofa neizogibna. In ravno v slučajih pre vetrovalnie se najbolj kaže veli ka zanlkmost rudniških nadzorni kov. Nikdar, se ne pokažejo pri rovu, razeu kadar se zgodi smrtna uesrečs, To je krivo, da se zakon za veutilacijo sistematično krši tem okrožju, dusifavno se trudijo superintendontje, preddela vei in preniogurji sami, da »e zavarujejo proiti nevarnosti. Znano je, da premogovne družbo vselej vnaprej vedo, kdaj pride jamski nadzornik naokrog, in kadar pride, najde vse v — lepem redu. Najmanjše kršitve zakona ni opaziti. V slučaju pa, da pride ftsdtttiitilk!'Nepričakovano in najde nerodnosti, tedaj sc navadno zgodi, da nadzorniku "padejo vae nepravilnosti iz spomina" 4° Časa, ko spiše svoje poročilo na oblastvene organe. Ni je bolj zanemarjene države v Ameriki, kot je Pennsylvania v izbiranju rudniških uadzornikov Iu če se to ne popravi kaj kmalo bodo žrtve med rudarji naravnost strašne. Državni zakon odločno prepoveduje vposlevanje dečkov pod zemljo, ki še niso stari šestnajst let; od 16. do 18. leta deček lahko o-pravlju delo zunaj rudnika in^še-Ic po 18. letu se smo vposlrti v rovu. Biro za varstvo otrok v department u ze delo, ki je preiskoval o-t roško delo po vae j deželi, je obiskal Shenandoah in našel je, da dečki, trinajst do petnajst let stari opravljajo delo pod zemljo in ua površju rudnikov. Preiskovalci so takoj poslaU pritožbo v Washington in odtam je šla zadeva skozi roke državnih oblaati in končno je dosegla ruduiške nadzornike. Ali predno so nadzorniki prišli na lice mesta, so kompanijaki u-radniki pravočaano poalali domov vse dečke, ki so' zgledali, da imajo manj kot 18 let. Dečki so bili do-ma in ko je blia preiskava končana, so šli r.opet na delo. Reci se mora, da jamski delovodje zahtevajo spričevalo o starosti dečkov, ki proeijo za delo, ali tukaj zopet igra vlogo mizerija staršev .ki komaj čakajo, da otrok pd raste in jim pomaga služIti vsak danji kruh .ker očetova plača ne zadostuje sa pokritje vseh ladat kov- In «ako ni nič čudnega, če ata riši lašejo o starosti dečkov z na menom, da dobe aanje delo. Rudniški nadzorniki imajo tu dl avtokratično oblast, da lahki odrečejo rudarako spričevslo rudarju ne glede na to, kako izučen in dober je dotlčnik. Is tega se je iaeimil sramotni sistem podkupo vanja, da namreč dobi epričevaio tisti, kdor dobro plača sanj. obenem pa premogovne družbe skrbe, da ne dobe apričevala oni rudarji, ki se ia kateregakoli vzroka zame rijo družbam, poeehao zaradi unij-akih aktivnosti. Zgodi ae tudi. da ta ali oni pošten preddciavec rs-ffodenr rudniškemu nadtorniku velike nedostatke, k. \ladajo v ro- vih z oziroui na varnoat delavcev, iu nadzornik, namesto da bi bil preddelaveu'hvaležen, ga naznani družbi, ki ga potem spodi iz službe. Življenake raziAere med premo-garji v Hhenandoahu so žalostne Tuksj Živi okrog 33,OOOl oReb. 75% je Poljakov in Utvineev—*i ao stlačene v majhnih lesenih barakah v bližini rova. O kakjni higi-jeui ni govora. V bajtah se nahs jajo peči, ki so jih sezidali premo garji ssmi po zgledu v stari domovini iz Ilovice in kamna. Zraven bajte je navadno hlevček za kravo in k urnik. Kravjek in kokošji gnoj se kupiči cele mesece pred bajto iu smrad je neznosen. Nekatere dvonadstropne hiše so tako slabe vsled ogromne teze opreme in »tlačenih prebivalcev, da jih ne podpreti, Stebri, da ue razpadejo, razpadejo. Ker je naselbina ua površju premogove lile, je pod na selbino vse otlo in udiranje zemeljske plati, ki potegne bajte za seboj, ni nič nenavaduega. V naselbini ni koiupaiiijakHi prodajalnic, ki so drugod v navadi, je pa pr^lično število cerkva in salunov (mesto je "suho"!). So la je tudi tukaj, ali učencev.je malo. Čim odrastejo nekoliko, morajo na delo v rove. V naselbini je večje števiKT vdov, katerih molje so našli smrt pod zemljo, in otroci morajo pomagati zapuščenim ma teram služiti kruh. Delovna sila premogar ja ne traja dolgo. Ako ni ubit pri delu, kmalu onemoré in veliko število premogarjev za pade "rudarski naduhi"; t oje ho lesen ua pljučih, ki pride valed dolgotrajnega vdihavanja premo govega prahu. Žrtve te bolezni seveda ne morejo več delati pod zemljo. Ako se jih družba uami li, jim da lažja dela na površju zmanjšim zaslužkom. Tedaj pa mora namesto očeta7 njegov sin jamo, če le izgleda 16 let star, pa naj bo samo trinajst- Kar je doži vel oče, se nadaljuje pri sinu toli ko čaaa dokler tudi on ne konča bodisi vsled nasilne smrti pri de Iu ;ili zaradi naduhe in zadnja pot vseh drži na majhno pokopališče na griču, ki je toliko oddaljeno od rova, da ne more ovirati jamskih operacij. Pozor volilcl v Chlchagu, III. (Od "Chicago iLaw Enfoncement League.") Pri prihodnjih volitvah, t. j novembra bo ua glasovnici t ud predloga, ali se da mestni občini polna moč za izdajo mestuih bon dov v znesku enega milijona do larjev za zgradbo nove poboljše val niče za otroke. Kdor je že mel kaj vpogleda v razmere, kate re vladajo v teh poboljše val nicah bo odločno glasoval pri temu pre dlogu z "NE". Kajti ravno v te ozirib se godijo taki grafti, da jim ni para. Za otroke se niti najman tie ozirajo hi ravno iz teh zavodov izzidejo največji zločinci. Kajt vsled pomanjkanja se navadijo bi | ti zahrbtni, navadijo se krasti in drugih zločinov. V te zavode odda mladinsko «odišče nad 20,000 o-t rok vsako leto, iz katerih pridejo bandit je, tatovi, protisiutke in «ploh vsakovrstni zločinei. Že se daj plačajo davkoplačevalci nad en miljon dolarjev za vzdrževanje mladinskega sodišča. Kako oprav lja lo sodišče svojo službo, je menda le vsakomur znano. Na, večkrat se prigodi, da kakega o-t roka brez vsakega vzroka oddajo v te poboljševalniee, ir. katerih vlečejo nekateri mastne dobičke. Doaedaj je 15 takih zavodov, kateri so večinoma lastnina raznih eerkev in tudi opravljajo iste in za te morajo davkoplačevalei plačevati nad tristo tiaoČ dolarjev. Ako ta predloga prode re, tisoče otrok bo ugrabljenih več vsalfco leto« ua atotine več delavskih družin bo uničenih, valed tega miljo-ne dolarjev davka bo več šlo v lepe raznih grafterjev in aa razne rerkve in ua sfbtinc več zločince v bo v Chicagu. Varujte vaš dom iu pravice o-trok i it drušin ter volite "KO" pri predlogi za izdajo teh !>ondov. Povejte tudi vašim prijateljem de glaaujejo "NO'\ Ovrsite to pred-logo in ne ta način pomagate tudi uničiti protizakoniti sitem mla dinskegs sodišča.— Pariz. — Z Dunaja javljajo, da je bela ogrska armada pod vodstvom admirala Horhyja na potu v Budapešto Govori ae t tuli. da ae bivši cesar Kari pridruži tej ar madi. (Nadaljevanje s 1. strani.) •Vojiiai delavci, ae preden J0 pr¡ Jilo do stavke. Velebimilko ¿aaopáaje zopet pri •ois isrssaiiou vesti IU. — Časopiaj*. ki stoji v službi jeklarskih gospodarjev je seveda po svoji navadi ia-gnalo krik, da se delavci vračajo jeklarue. še preden ho zatulile parne piščali in sirene v jeklar-uah Ui vabile stavkarje na delo Veliki dnevniki iziflejo že ob dveh in treh zjutraj, nekaj ur pre-e, preden prične obrat v jeklsr-uah, is ljub temu so pa poročevalci in uredniki teh listov videli trume stavkarjev, ki se vračajo na delu. V soboto so prinesli dnevniki vest. da so štrajkarji v evanton-ski jeklarni sklenili v petek u« občnem shodu, da se vrnejo v po-nedeljek na delo. Vrftfl se je re« shod, na katerega so prišli delo-vodje iu pisarniške moči. Ti Ijud. je, ki niso v nobeni direktni zveni štrajkajočimi delavci, ao nkle-oali za jeklarrfke delavce in iij«. vili, da ae vrnejo na delo. Ta uhod je pa velebizniško časopisje raz bobnalo za shod jeklarskih stav- ' karjev. .>' -» •'^tf Jeklarski delavci so zborovali šele v nedeljo in na tem shodu w> sklenili, da se ne vrnejo na delo v pemdeljek. « 1 Vsst o zaroti se ja izkazala navadna laž. Indiana Harbor, Ind. — Jeklar ski delavci so sklicali shod v tu-košnji avditorij, v kateroga nad dva tisoč oseb. Podjetniški podrepniki iu najemniki so takoj razbobnali laž, da stavkarji kujejo strašno zaroto. To vest so nanesli na uho tudi generalu Sinithn. ki zapoveduje milici. Razpontav-I jene so bile tri stoti^ije milice s puškami okoli dvorane. In kaj ne je zgodilo? Nič! Ko je bil «hod končan, so sc delavci mirno rszfili. kajti shod je sklican, da delavci razpravljajo o stavkovnem položaju, ife pa radi tega, da kujejo zarote. ,',%>. . '; • ' j ■ Stavkovni položaj je nespremenjen. ^Velebizniško časopisje seveda brska, da bi našlo kakfinc senzacijonelne vesti. A teh vesti ni tukaj, zato je nfkdo raznegel vest, da štrajkarji kujejo strašno zaroto v avditoriju. Stavkovne straže se obnašajo povsem mirno napram stavkokazem. Skušajo jili prepričati z mirno in podučuo lie-sedo, da naj prenehajo s stavko-kaštvom. Nekateri stavkokazi ho pa precej nagle jeze in prično groziti stavkarjeui. Tako dogodke p« velebizniško časopisje zavije po svoje in prinese lažnjivo veset. d» so se stavkarji navalili na "mirne delavce, ki hočejo delati." Kompauija iniportira zamoreko stavkokaze. Zdi ae, da hoče n takimi iniportaeijami podžgati plemensko sovraštvo. Zamorskim stavkokazem pripovedujejo kom-paugski priganjači strašne pravljice o štrujkorjih. Ti sautorski stavkokazi so veliki ignorant je in sprejmejo vsako še tako bedanto bajko za golo resnico. Meščanski klub jc Urekonatn« napovedal da je nad tri tisoč delavcev obljubilo, da se vrnejo na dcio. Pssdsn so zatulile parne pi-ščali, se je res zbralo nekaj ljudi ki ao »¡arširali proti jriclarui. Ali mesto tri tisoč jih ni .bilo ,rj sto. pa še med temi so bili deputiji in kompanijaki najemniki Tsko ksverno je končala napoved o tisočih, ki se v potideljek vrnejo as dele. Milice je došla v Indians Hs* bor radi iali. ki jih je natvezil i«> rasbobnal "Meščanski klub", ti gospodje, ki jih menda ne zali* rdečica aramu, kadar govore resnico, m* poročali, da so Št rs j-karji /apalili in požgali petnajst hiš Tako prihajajo na dan počasi, t «sla zanealjivo laži. a katerimi ho-čejo gotovi krogi oblatiti in «»• zatl štrajkarje. POLKOVNIK HOUSE V9LAÙA DOÉOV Waehington. O. C. — Polkovnik Edward M. Hoose. mirovni dele gat In olji avetovslec predsednik» Wilsons, je « .«. m aopustil Brett na potu v Združene drfave. ^ notni odeek aa zunanje «tv»ri au morda mallM TloOaeja „ rovne pogodbe čim pride » * *k\ iugton. t ■ V . ^ÁjLékM^'UáÉ...... . atóJL'uL.. ÉaO. a. Jt »Él .... ,Slí > ií-^.j (¡ranica kako je odred jena na rairovnoj konfcrenciji ide približno ovoiu linijora. do Celovca s« tint izuzetkom, tla je u poslednjem času, pri definitivuoj predaji ugovora Austriji, ufiinjena izmena sa varoftl Kadgonora koja je, protivno ranijoj odluci konferencije, dodana Au-Ktriji. Njena okolina ostaje nama. Ostavljajuči Colovae van nale gra« niče. granična linija prolazi južnije od njega i ide u praven Triglava. Sudbina Celovca i eelog celovadkog baaena ima da se reAi plebiscit©», i lo na ovaj način: Celovački basen je podeljen na dve zone. na zonu A, južno od Vrpakog jezera, i zonu B, severno od njega. I,' zoni -A, iz-' vrWti če se plebiscit* prid naRort kbntrolom tri WefflM*a posle potpfsutija utira, a u zoni B, koja ostaje pod austrijskom kontrol oni, na tri nedje-Ije posle glasovanja u zoni A. Da li če i koliko ovo glasovanje utirati na samu varofi Celovac, po podacima koje do sada imamo, nama je nejasno. Deo pak Kranjske i Koruake zapadno od Triglava ka Trbižu i Beljaku, koji se od nas oduzima, smatramo nafiim i ue odričemo se naiih prava na nj, ^ Napominjemo uzgred da pri odredjivanju graniee prema Austriji, pouujveče smetnje su dolazile od strane Italije. Jedno vreme nji-l"ivi delegati predlagali su da se plebiscit protegne na čelu obalu Drave do iza Maribora, ali predlog nije usvojen, sem Ito nam je toni pri-likom oduzeta Radgona. < Ovim se zavrtava nale razgrauičevauje sa nalim susetKma na se-u-ru i severo-istoku Jugoslavije. Telkoče oko toga bile su znatne, jer je naš narod u tim pograničniro mestima izmelan skoro svuda sa strani»! element ima, pa je bilo uvek nezgoda oko povlačeuja tačne grani-•e. Medjutim, takih teikoča ne postoje, ili su u mnogo tnanjoj meri, prema Italijaniiaa. Turno nemarno onih uaroduosnili uiefcavina kao na m? ve rti i severo-istoku. več dodirna etnografska linija jc l>cz malo sko-»o odsečna. I primenjujuči princip narodnoati, koji smo za oanovu iia-*cg razgraniča vanja uzeli, granica sa Italijoin dala bi se povuči bez ikakvih tolkoča. Na žalost, o ovome osnovnom principu ponajmanje se vodilo i vo-«li računa pri razgraničavanju sa njima. Vi svi znate sa telkoče koje s« tim naiim susedima i danaa imamo. Vama su dobro poznate i po* '»ude njihovih proizvoljeuih »alitcva i oenovanoat nalili nesumnjivili i"mvs. da bismo se oplimo na njihovo razlaganj« ovde zadrževali. /a čemo od mah preči samo na neke koustatacije. 1.) Princip razgraničavanja na osnovi etnografskog stanja, po-jučan voljom stauovniltva da samo odlučuje svojom sudbinom, jediui je zdravi princip koji dovodi do pravičnog reaeuja i koji otklanja bu-'luče razmitice iz med ju suaednili naroda., Od njega sc mogu praviti ">ala odstupattga samo u izuzetnim alučajevima kada mu vitalni ekološki interesi aaelj pitanju, ali ni ouda ne sme se on sa svim |.rc nehregnati. ► .. jif , . * f» . » 'ij3-i 2.) «vi ostali takozvaid zahtevi historijske prollosti, strategijah i prirodnih granica, neke uobrožene rasue nadmočnosti i "vile" • 'vilizaeija, samo su prosta maeka da se njom pokriju najgrublji pro-l'ievi osvajanja i otimanja onoga. na Ito se nema nikakvih prava. Govorimo otvoreno i zovimo stvari njihovim pravim imeni«s. Po-11'lepa i poseganje Italije na Meto jugoslovenske krajeve apaolutuo ae ""'ini II« razlikuju ad doskoralnjih postupaka nemačko-madjarake oll-"rhlje. Cak i sredstva i metodi su lati, i ako se Italija stara da Im da "'ki sentimentalno-demokratski oblik. l>o dodamo odmah To nam je u prvo vreme donelo razočaranja, ' «/ivalo I isaziva lalenje. ali nos to ne če ni malo odatranlti od onoga "iu mi smatramo da je u nalu nariju sveto i neprikoenovein». /s sve "«ve nasrtale, imamo aatno jedan odgovor: "Bili smo I pre Austrije, i h smo ostali I posle nje. Tefcovina koju so nam preei aa toliko napol* ^«•uvali, nala je. i ulolicemo eve naftr napore da je naUm potomeima m« Uva*o I netaknutu n naaledje predamo. Molete privremeno i uape-u valim naartačkim namerama. aH tirne niti čete uale pravo uni-"'iti. niti če«o ee mi njega ikada odreci Ne poaalemo za uftto Ito je "dje, ali Hmo aa to do kraja braniti ono Ito je naše." To je odgovor "pobllkanefae Jugoalavije svima naartsčima koji poaelu na nale zem. rjestai "Hands nttV * (Dalje prihodnjič.) Viljem - baltiški kajaerl Jitnidon. — Med nemškimi voja-ki v (Joltzovl armadi, ki se nahaja v, Let vi ji, prevladuje vera, da postane Viljem Hohenzollern vladar nove monarhije ob Baltiku kadar jo Golt* ustanovi. Sedež strokovne Internacionale ostane v Berlinu. Amsterdam. — Na konferenci iz više val u ili odbornikov mednarodne Hirokovne zveze, ki se je vriila v tem mestu zadnji teden, je bilo /.aključfiio, lfcijsko služlio, An* fleiem sc pridruži 2000 Italijanov. _/ 'U • ..... I H|l ........... " ' »»I ■ • I.I.I» III mmmiomm® BB PRIPOROČAM vsem oeujcniut rojakom, ki potujejo v tih krajih imam izvrstno dobra prenočišču in dobro bruno, dobite pri meni. Torej rojaki svoji k svojimi Kadar ste v (lien-wood, Colo, pridite k meni, je le dva bloku od železnilke postajo na levo. John Trojer, 712 Benuet Ave., 0 leu wood, Colo. i nail prava, pa jedini odgovor koji molemo dati lislijanima Novi boji na Irskam. Dubliu. — Zadnjo netleljo so konstablerji nafadli republičauski shod v Ballinstoyu; )iolicajev,je bilo 400, 7,l>o rova I cev pa 10,000 Pripravljeno je bilo vojaltvo, ki pa ui nastopilo. V bitki je bilo več oseb raujenih, Izgredov so se u-deležili tudi trije katolilki duhov-niki. Angleške oblasti namersvsjo uvesti drugo drastično iisredbo, da |»otlačijo robelno gllmuj- na Ir« skeui. Zmpovedale bodo prebivalcem, da se morajo ob določeni uri zvečer zapreti v hile in nihče ne sme izpod strehe. Za one, ki bodo Imeli opravičljiv opravek zunaj ¡lil«, bodo izdana posebno dovoljenja; oblasti bodo naravno ak^ HOCETE BITI ZDRAVIT Torej rabita Bv .Bernarda adra-vilni čaj. Pomagal ja Ia tleaftartei in val gm priporočajo. Poskusite ga. KaročiU $1.00 aa en ntvoj ali L 10.00 aa 6 zavojev, naslov ja: nt Bernard Oardeni, D—7, (few Orleans, La. Denar se vrne iko ran ta čaj ne pomaga. Pilite ILOVBNKB P0Z0BI Slovene<' se želi seznaniti s Hlo-venko v starosti od 30 do 40 let v svrho ženit ve. t e katero veseli, naj »e oglasi piauieito all ps oaeb. no na naalov; Joseph Žabkar, 2124 Ho. Ashand ave., Chicago, Illinois. Delavce potrebujemo gMle ae pri: Bnperintendentu, Pittsburgh Forge Iron 0o„ North Pittsburgh, Pa. Henry J. Schnitzer State Bank ENA NAJSTAREJŠIH BANR, Kl ftTOJI FOD «TALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VtK KRAJE • POLNO GARANCIJO. PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VfB ČRTE PO ORIGINALNI CENI, IZVRŠUJE VfB ZADEVE V STAREM KRAJU ^tot^^t) tpflfclflH 9 šl®fl i is i t ms J AA E^^R^Ib SA —im kaaka, M al«if —mfim rm^mkmm lo pnkm S lat v «sllotea, pilim Ia ilf ua. VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA daM HENRY J. »CHNTnDUISTATC BANK 141 Wookloatea Sttaat CZi . Mmm Yark, H. V. " Slovenci, Hrvatje in Srbi tloN^Ji im*U Vtm 'Ij na «vrtu. Nc posobita na ovoloo v otari do inovini, ldao vom oajblilnji b ix bujejo vala potoki. potr» Poilužite Be prilike dokler je donar tako aloke coas. Za >rav malo dolarjev dolHto dmtlkron, *.•, • • ^¿t J; • 'Bv ¡«i»'.' Prodiranje Neuiaca pak na frontu prema Sloveuačkoj je nešto .lrukčije, 1' nekoliko je otežano planiiiHkim terenom zemljilta. Va i sam način kolonizacije i denacionalizacije vrši se na drugi način, mnogo inetodičuiji i sistematični ji. Posejanih nemačkih kolonija u iiimtrainosti nema, izuzimajuči jedan mali Nojev kovčeg oko Koievja Pri svoiu nadiranju im ovom frontu. Nemci su upravljali svoju paftnju na izvesne objekte, kao važnija raski-šča ili trgovačke centre, i skon «•entriBavali sve svoje snage, i pojedinačne i državne, da njih najpre osvoje. Na ovaj način oni su uspeli da za vreme od poslednjih sedam« deset godina ua nekim mestima poutere na jug oltru jezičnu granicu izme4ju naleg naroda i Nemaca, i ovde onde načine dublje 1 akt o ve, zvane "dlepove germanizacije", u našu uarodnu teritoriju, uspevši tim nasilnim načinom da jedan deo nale brače površno odnarode. Tih džepova počev od Beljaka pa do Radgone ima više, od kojih je važni jI «»naj kod Celovca i Spodnjem Dravogradu. Borba za očuvanje narodnog teritorija na prostoru izmedju Drave i Mure je jedua od naj tragični jih, jer je ona bila, po umestnim reci ma jednog našeg poznatog etnografa, u istiuu borba Davida i Oo lijata. Čovek ue može da uskrati divljcnje našoj brači Slovencima. koji su sa tako oskudnim sredstvima tako žilavo i dugo sc odupirali navali gerinanskog talasa! Imajuči u vidu da je uspeh koji su Nemci na nekim mestima postigli zadobljcn iiajbrutulnijim sredstvima i bez-obzirnim gaženjem pravde, i da je odnarodjavanjc naleg elementa samo površno, mi t režimo da granica prema Austriji hude jezikovna (¿ranica od polovlne prošloga stoleča, koja je išla od Radgone na Muri, u Štajerskoj, preko Špilja i Arneža (Arnfels) do Labuda (Lavamuuda) u Koroškoj. Obdatle ide severno od Velikovca i Celovca, preko historijskog Oospasvetskog Polja, do Blatogroda (Moosburga), za tim preko Osojskog jezera i Beljaka do Sv. Mohora na Žili. PRQ8VBTA Inozemstvo. Finski delavci aahtavajo mir Rusijo. ,„aio. ide pribUluo istom linijoui koju smo mi omedjili, jedino oatavi^ot« i* tukaj aaltrajkajo 4000] 1 lelsingfora. - \a tukajlujoiu Pranaaeke ¿ele aa morejo ugnati delavakih demonstracij. Breaf. Francija. — Zadnjo so- Ibilr, da aiufajnovci (republičani i j ne dobe dovoljenja Ma ta način j so |*osto]mli Nemci I ftetgijcu ko so okupirali IWlgijo tekom vojne. delavcev v arzenalu. Štrajkarji so prisilili dclavce v velikih parnih mlinih, da so m* jim pridružili. V nedeljo so se vršile velike delavske demonstracije v mestu. Lokalna vojaška garnisija ni bila kos dem onstran toiu in admiral Šalaug je pozval kavalerijo na pomoč, ki pa tudi ni preprečila demonatracij. Izstreljenih je bilo več strelov. Nemiri se nadaljujejo. Črnogorci aopet obtošnjejo Srba. Pariz. — Črnogorski "zuuanji minister" v Parizu je zopet apeli-ral ua entento, da naj ukaie Sr-bom zapustiti Čruo (Joro. Apel veebiije obtožbo, ds Srbi ua salo krut način zatirajo Črnogorce. Navedenih je več slučajev. Zdravniku Antonu Bojeviču so iztaknili oči iu odsekali obe roki. Nekemu lOletnemu dečku v NjeguŠu, ki je prepeval narodno himno, je bila odsekaua glava; sestri z imenom Aruanevič sta bili posiljeni in p<> teui umorjeni. Itd. iales&ilke nasrade v Pranoiji. Pariz. — prvih trdi mesecih tekočega leta je bilo 31 nesreč ns francoskih železnicah. 115 oaeb je bilo tnrtvih pri teh nesrečah iu DBS težko telesno poškodovanih. Stavka livarjev v Belgiji. B rusel. — V Uegu so zastav, kali kovinarji. Delo v petnajstih livarnah počiva. Spomin na Ferdinandovo usmrde-nje odstranjen. Sarajevo. — Bronasta pioča, ki jc bila postavljena ua mestu, kjer je bil usnirčen nadvojvoda Prauc Ferdinand, jc odstranjena. velikem delavskem shodu ie bilo I sklenjeno, da delavci aahtevajp od vlade, da se takoj od pro mirovna pogajanja s sovjetsko Itn sijo. ROJAKI POZOR! Kadar ate namenjeni kupili ai hišo ali loto, oglasite ae pri meni apodaj podpisa-nem. Imam poslopja naprodaj od $2000. do $1500. caah, ali pa na obroka v najlepšem kraju elovenake na-aelbine v Milwaukee. Upravljam tudi vaa notaraka dela ter eem tudi tolmač na aod-njiji ta Slovence in druge Jugoslovane. Važno. Kadar pošiljata denar v staro domovino pošljite ga potom mene kar jasnam edini Slovenec v Milwaukee kateri imam dovoljenje (Li-cenae) od države Wisconsin in sem pod veliko varščino. V zvezi aem z največjimi bankami, kateri operirajo direktno z Banko v Zegrebu in Ljubljani. Varnoet zajamčena, cene po dnevnem kurzu. JOHN ERMENC, Real Eatate in Javni Notar, 288 Grove Street, Milwaukee, Wia. SltftBska Narodu Ustanovljen« S. april. ¡•04. Podporu Jedsoti. Inkoip. tf. /uaija {»07 v driavi llltnaU glavni stani m87 n so. lawndale ave., chicago, illinois. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Izvrievalni odbor. UrSAVNI ODSEK. Vu"**t CsiskOIV 100?.»O W UwaOJ. Ava., Ckk.,. III roorasossoNm. Mr..», a., ua. c««^, r.. 'jí**^ vaaoaaaAa, aroo j. i..whs»u a^. chu»,.. iu. Ifíif.^íLN,4KEaA OODR»-KA, r.ui iW|fr, aoor-oo s. u..ai. A v«., a.^^. BLAGAJNIK. Ani**« J. T^WVM, Im I, CU«r«. lit. * ueaAVITEU UhASILA, FUlp CUSU,.. 0007-00 S* A v*., CSl«.^ III roaoTNi ODSEK. J««* Aml>r«iU, p.«i..J«il,. aM Ml, CMMcSar«, r«. J^a U^rWNi 400 Hay S», SprteaIMS, UI. tmiMMlkar. Bw IIO. krWrtM, OSto. Ja^ In «I SMUSM, ra. rrmak Smrtli. oooo P.o...r A v«., CUv^mo, OSI*. aOLNllKI ODSEK. SKSoi!' • «.»«.t., M. VZHODNO OKaOEJEi SuO.II rUuri.h, lan 430. 0rt4«.»llU. f». AhImi S*4U»b, In vo. Wl«k HtVM, Fa. ZATAONO OKKOŽJK, Anton lul«,. a.« 104, Or^.., Ka.»., m JU....MlkM lUkavMO« aSbar« VIrcmm CaaJSarju. Val 0«.M S» Sragi aplal, naananUa, ««Ual, a«rM«U« la >«Uk va«, kar ja v i»aal aiSTa M •• "rraavau», 0007-00 S«. Uv.feta Ava., Kakšno je dandanes NOVICE IZ JU- življenje v Mehiki?, Ali bi MU tuje intervencij» deželi j v koriabt »li Slot (Spisal Jože Žnidsršič.) (Nadel je vanje.) Velik del jih tudi odpade, poleg na navadne eeatne ro-parje, tatove in vagabunde. na takozvsue prekupovelee gledaliških vstopnic, ki »o za to deželo zopet nekak poaeben stan. V vsa ketn gledišču, ki je le količkaj dobro poaečauo, pokupijo ti ljudje ie dan pred predstavo vse vstopnice, ki jih nato ponujajo pred predat a vo občinstvu z največjim einizmoin s «»—100% dobička, kakor pač vohajo, da bo Slo. • Ta čut odiranja je v Mehiki sploh čudovito raxvit. O trgovcih in oderuhih, ki Vem daudauee sploh ue p dešelo nad »0%) ter obupne Šala grmu, so ti akočili iz zssede nanjo, vrgli na tla in eden jo je zagrabil za roke in drugi za noge. dočim sta jo druga dva posi lila. Ko «o se hoteli preineniti se je nesrečni deklici posrečilo iztrgati tem svinjarjein ter je bežala proti svojemu domu, kolikor je le mogla, Vojaki so nekaj časa lete li za njo, toda ubežala jim je are-čuo. Doma se je zgrudila oneve ščena na tla. Ko je mati ptpozna Ia, kaj se je pripetilo njeni hčer ki, zagrabi v svoji obupnosti no ter gre narsvnoat v vojašnico kjer zahteva, da se ji izročijo oni aločinci. Tods vojski so jo zaa inehovali ter odpravili iz vojašni ce. Ti italijauaki krvoerauiulki ne prizanašajo niti živalim. Nek kmet v blžini je dobil italijanake ga vojaka na oslici. Ko ga je od podil, uiti je ta nesramuik grozi s kamenjem Sploh počenjajo italijanski vo jaki taka xlodejstva, da ae člove ku še studijo, ("'aatnikl pa mimo Kledajo vse to početje. Ako se kak domačin prltoli, je v nevarnosti da ga zaprejo in obdolžijo veleisdaje. — Kedaj bomo rešeni teh barbarov. zdravat vene razmere. Male. nedolžne otroke pa jih Še vidite vse razžrtc od groznega podedovanega aifiliaa. Te razmere ao se tekom desetletne revolucije seveds še močno poalabšale. če je prej stari Diaz a železno roko vas j po sili brzdal, kolikor je mogel, drvi sedaj cel narod skokoma svojemu iteisogibtiemu poginu usaproti. Kes, p rs v je imel, ko je vakllknil tik pred svojim odhodom v pre-gnauatvo: "Za mano -- kaos," četudi Je kal za te raxmere pravzaprav zapustil sam. Časopisi seveda, kot vedno ave-sti hlapci vlade, previdno molče o resničnem pološeju. Ljudstvo be-gsjo z raznimi diplomat ičuiml premikanji, oficijelniiiii pojedinami, visokimi govorgncauii in obljubami raznih miniatmv, znamenitimi tujskimi poaeti, visoko politiko, tatvinami iu detomori, porokami ali razporokaini itd. Za male iu neznatne opozicijake liati-Če, ki pa povedo semintja tudi še kaj drugega, ae pa itak nihče ne briga. Koliko ao še ljudatvu obetale razne revolucionarno frakcije, preden so prišle do zmage, a kako žalostno ao zopet vae pozabile, ko so iKiatalc vlada. Povodatl hočem enkrat za vselej, da se tu sploh ne smatra revolucije kot aredatvo za doacgo kakega idealaedini eilj vaeh naših tukajžnjih revolucionarjev je Idi in jc: "guitate tri para que me sicute yol" t blat rani ae ti, da ae vacdem sami Val hrer. izieme do danea so ob-ljubljevall ljudstvu: upoatavo miru in reds po celi deželi, razdeli-lev, raznih privatnih iu državnih ogromnih veleposeatev, taivadlgo šolat vs. znižanje ln reguliranje davka v prid malim laatnikom, v|ielja\o re« čiate. nepriatrauake pravice na audlščth In v razulli j uugleške čaatnike za aovražnikc javnih uradih, morallzadjo voja i„ r-i|i tetra ae zvečer po oami uri njive dokumente," katere so "falsificirali". Naa Jugoalovane na Keki to niti najmauj ue vzne mirja. Ml vemo samo to, da je bil "Conaiglio Nazionale" postavljen a silo iu s pomočjo itslijsu-skih bajonetov in po volji generala (Jra/.iolija, bivšega vojaške ga poveljnika ua Keki. Ta "CJoii-siglio Nazionale" se mora razpustiti in vršiti ae morajo nove ob činske volitve za meat ni avet. Toda preduo ae vršijo volitve, se mora preurediti mestni volilni red, kateri jc jako krivičen posebno /.a nas Jugoslovane iu tako rekoč protizakonit. Sedanji volil ni red ae mora uničiti in izdelati novi. Volilno pravico morajo imeti vsi oni. ki so uastanjeiu že pel et ua Reki, kakor tudi vsi oni, ki ituajo posestvo ali trgovino na Reki. Znano je že, kako težko ali celo nemogoče jc bilo Jugoelova nu dobiti volilno pravico na Keki, dočim so italijanaki naseljenci, da celo oni iz kraljevine, takoj dobi i volilno pravico. Kajti mestni magistrat je bil italijanski in kot tak je vedno protcžiral Italijaue, Na Keki je veliko število .luv gosi ova nov, ki so-se pritelili že pred 20, 30 ali celo 50 ieti iti še danei tiinujo volilne pravice, «ločim imajo Italijani, ki so prišli aem letošnje leto, vae prtivioe. Vsled tega se mora preurediti mestni volilni red« določiti, kdo ima voliluo pravico iu kdo nc. Italijani se že S'(bij pripravlja«.* z» ti volitve i.. pr./'CH HO S; sitno agitacijo, da izidejo iz teh volit«-zmagovalci, preduo prevzame varstvo meata angleška policija, katera bo skrbela za red ob času volitev. Tedaj bo tudi naiu Ju-Jugoslovanoni mogoče se ne koli -ok aiobodneje gibati iu delati sta našo si ve r. . Toda pri vsem tem je žalostno, da sc je pričelo tudi med nami re škitni Jugoslovani opažati stran karstvo. Klerikalci hočejo imeti vse povsod prvo besedo in ua druge se nc ozirajo. Kakor hitro se je' raznesla vest, da se bodo vriile volitve, so pričeli drezati iu napadati druge stranke, mesto da Id se sklical skupni sestanek vseh zsupuikov iu sc na tetu ae stanku dogovorili glede skupne ga iifstops pri prihodnjih volit vali. POTOP. Zgodovinski roman Sežani H. Km/, ae jame uakrat glasno spe jati. "Pri Luciferu in vaem peklenskem krdelu, menda še ne pridem ob pamet. . .Naj tudi gredo vsi k vojvodu vitebskemu!" Kmalu pa ne mu znovič zmrači obraz. 'Mogočneži kc družijo samo z mogočnimi in Kadzivil jim ostane vedno prijten gost, ko jim je lelebnil Litvo Švedom pod noge Toda Radzi-vilii *e bode preziralo, ko bode klicu! pomoč proti Utvi. . . Kaj ima torej učiniti! Na koga naj sc zupeHei Tujezemski častniki bodo že vztrajali pri njem, toda njih moči mu nc zadoščajo, Da, še celo Krniti«* omahuje in dasi ni vrgel svoje bula-ve. vendar ni tudi stopil na njegovo stran na prvi poziv. "Vsi oni prestopijo k vojvodi vitebskemu in nobeden izmed njih ue bo botel mi pomagati prenašati sramote." inialil ai je knez. . "Sramota!" zašepctala mu jc vest. "Litva!. . ." jc odvrnil /.druge strani napuh. V sobani jc poteionclo, ker ho sedle svečam nu steni golje; samo luna je svetila skozi okna. Kadzivil obetane pri «rkuu ter se zamisli. Zdi se um, da vidi vojsko, ki se mu bli^a ter gre nanj in njen na čelu jezdi Sapieha, vojvodi' vitetmki. Naposled se zopet zave ter zaploska v dlan. Heraelmovič, ki je Čul pri vratih, pride na ta klic i "Popravi luč!" reče knez. liarasimovič očisti sveče, na tO pa odide iz sobe. Čez kratko, se vrne s svečnikom v roki. "Svetli knez!" reče; "čas je iti k počitku Petelib je pel že drugič!" J v V "Nočem!" ovrne knez. "Zadrt»nial aem že nekoliko. . . Kaj je novegaf" "Neki plemič je prinesel pismo iz Nesvežu od krojača; toda, ker nisem bil pozvan, nisem Ntuel vstopiti." " Le sem ž njimi" V ODGOVOR PROHIBICLJII DOPIS II REKE ■ 1 y Raka, 16, septembra — Reka. italijanski del mesta, je v veliki žalosti vsled neprijetnih veut! iz Pariaa. Vsi ao izgubili glave iu sedaj nc vedo kaj bi počeli. Zadnje vesti iz Psrisa ao jih tekorekoč popolnoma spravile Is tira. V gledališčih, društvenih dvo-ranah, po kavarnah In na ulicah ae sedaj ne ališi drugega, kot o raxpustu "Conaiglia Nazionale" primtovljeskega bataljona "Sur-sum Corda" lu o "velikih krivi-cah katere je zadal Pariz Reki. Vaakdo »metra francoakc in le redko kje opazi kakega frau eoakega ali angleškega častnika. malo »mbllžje, i nrven ako je v službi in še takrat ________________ „ l»o desetletnem |„„rN imeti močno atraŽo pole« nc gi ho oxtail trdni. Radovedni Meadno gibanje čevljarjev i Mariboru. — V pondeljek, dne 1 t. m. je pričelo šest naših iu' Sertt mojstrskih zastopnikov pogajanja. Naše zahteve so bile osemur-ui delavnik in tri kategorije dnev ne plače, in sicer po 32 K, 40 K in 48 K. Mojstri teli zahtev niso ho teli sprejeti, pač pa smo se spo razumeli; privolili smo v devet, urni delavnik iu kočno sklenili naslednjo pogodlio: I. kategorija: čevlji šivani do pete ženski kakor moški 70 K, šivani samo spredaj 50 kron, sladko zbiti 85 K. II kategorija : V drugi kategoriji vse kakor zgoraj, samo povsod za 10 kron manj. Vse staro delo se plačuje v tedenski plači v treh kategorijah, in sicer po I HO K. I .Vi K in 120 K. Prirezovalci in izile-tovetei gorenjih delov 1M0 K. 250 K. dtepenel od 120 K do 1H0 K. Med pogajanjem smo morali prenehati, ker nas je prehitela policijska ura, zaradi čeaar naj bi se druge točke zlaati glede reda v delavnicah obravnavale dne 2. t.1 m. ob 15. uri popoldne. A glej gu vraga. Komaj se druai dan Mesta ^ neme» pa nam predstojnik m<401 Superior Avt^, Cleveland, Ohio. Za Collinwood sprejema uaročiia Matt Petrovich Candy Store, 15617 Waterloo Rd., Collinwood, Ohio. HaruaimoviČ odda zapečateno pismo ki*J odrpe piemo ter čita: "Naj Bog obvauije in ohrani Vašo knežji avitloat takih nakan, ki bi utegnile prineati ve23 sramoto in pogubo našemu narodu. Že na Nuna takšno misel in nakano ae je treba odreči svetu ter ogrniti se s spokorno obleko. Tudi meni j«1 mnogo mar za slavo našega rodu, česar uajboljg dokaz je moje prizadevanje na Duuaju, naj y imeli tia zborih odločilni glas. Toda domovin? avojega kralja ne izdam za nobeno eeno, da hi po takšni setvi žel Že v življenju ar&mote, po Kiurti pa bil na veke pogubljen. Ozrite ae, »vitli kueij na zasluge naših prednikov, na njih neskaljen« alavo ter atreznite ae, dokler je še čas! Sovražnik me oblega v Nesvežu in ne vem, ali dojde to pitm» v Vaše roke. Toda pomoči vendar ne prosim, mi grozi vsak trenotek nevarnost, marveč prumia samo Boga, naj vas on odvrne od gnusne nakan« ter vaa pripelje na pravo pot. Ko bi se tudi l>i|« to že izvršilo, je še čas popraviti krivico . . .(#] mene ne pričakujte nobene pomoči, to javljam i* naprej, ker združim, ne oziraje se na krvno xvezu, stokrat raje avoje moči z gospodom aakladnikuia in vojvodo vitebakim ter obrnem svoje orožje pr«. I i i Vam, nego bi soglašal s takim izdajstvom. Pri. j poročaje Bogu Vašo knežjo avitloat, ostanem Mihael Kazimir Radzivil, knez v Nesvežu in Olišu, krojač velike kneževine Litevskc." Ko prebere hetman pismo, nasloni roke obl kolena ter jame imati z bolestnim nasmehom na neu. : , ff'mr-'. ■ "Tudi ta me zapušča, lastna kri se mi im1|m). j veduje za to, ker hočem ozal jfiati'naš dom V. doslej j /Nepoznanim bleskom! . . . Ha, težavno je! Ostane mi še samo Bogusiav, on me ne zapusti. Za menoj j je mejni gryf in sam kralj Karol Gustav. Kdor noče sejati, on tudi ne šanje." . * * 14 Sramoto 1*' zašepeta ve^-r "Ali blagovolite, avitli knez, dati odgovor V \ praša liarasimovič. . "Ne." ■' - . * ' . 4 "Ali smem iti ter postati streŽaje?" "Stoj! ... Ali Čuvajo straže skrbno?" "Da." "Složaja ill dru-iro ; n «»alejmo mi kak*, al o j danea, ruvanj,, in xmagah že «koro vaeh |M., ker ni varen pred fanatični-1 bili, zukaj ae inagiatrat vtika bo reči h m atrauk. « temi m\armi.|ra| Italijani. Pred nekaj dnevi naše «ahleve. ko ae to še ni nikoli Kakoi je pač celemu nvetu xna- napadla druhal nekega srbskega I «Sodilo. In tam amo laveileli. da «o no. vihra dane« ie \edno |m, eeli \ojnka. ki jr dmleljen angleški mojatri sami prišli prvail. naj deželi, ne iavzemši lie ene %ame (»oaadki kol tolmač lu se je le s j mestni magistrat rarveljavi dogo- kavarno vor. ker jih je |>ekla vest, da ao i preveč iddjubili. .Meaipi magistrat province nU drŽave, močna revo- veliko ležavo režil lueija. Ia alavnesH meata, ki xe "t'omerdo." lahk.. »matm /n ncjmirnejli del Italijanaki časnik ae aedaj ve |uam je pristal, da ae trše pogaja-1 cele deftele. »e ne morete oddaljiti činoma havijo x mllokom mirov- nja že drugi dan. ne žele v petek, v nobeni «meri nad 20 Mi klin. ne konference in vaakdo tolmači Pa kratkem (»ogajanju je xaatop-ne da bi naleteli na močnejšo drutrače Nekateri čaaniki komen lnlk obrtne oblasti izjavil, da mo-t.»l|H, bandilov, ki žive ol, aoletit liraj.» le \eaii tako, da Je bilo vae ra «mtatl pri dogovoru. S tem «mo lupo in tatvini, nalivajoč «.e nami lo prej fr akleujeno. toda priti dokazali mnjalrom. da znamo tu-1 nia»» niniili do zaključka, kako hi di braniti avoje pravieč. Zahvalju m-In- aevedn radi leiišega "révolu- eijonarje", Tviirnlee in kmetije, velike m male. »o v večini ttnruie-ne d*, ul, »troji uničeni, živina )Niklmia, želetnlške pn,»re razlite, ntduiki oidčeni in laprti. (Nadaljevanje ) m- «t\ar iavedla. flaxumno. da vai jemo »e za delovanje in trud za-Italijanaki ča«nikl napadajo .lu «topniku «t rokov ne fa tajništva ao. gonlovane in jim predbativajo drugu Trliežuiku ter tudi delavci p» m i k upi I i delegate na mi j «t vu. ki ne je v dvednevut stavki rovni konforenei. da «o jih "pre t«kn vrorno vedlo Mojatrom |ia ixariu' m da jim predložili "laž- kličemo ue avidenje. sov Coulee, Mont. AMEL CIGARETE da treDa koje su One tako Icusne. pusite pnjatne su Kada pusite jedan če te put samo vi pnmetiti dasu po najbolje i naj kusnije i so otim če te biti jedan koji čete puliti samo Kamel Cigarete. 18 omis a package Kamel Cigarete nieu cigarete kao ko «te ji do sada puiilL U njima te nalaži naj bolji duvan Turški i Domači i poele puienja ns možete ni pnmetiti da ete pulili. 1 m ovim čete aami sebe zadovoljiti i druge cigarete nečete puliti oekr Kamele. Pusite samo uvek Kamele Cigarete one vaa nece ni kada dirtarHti sa njihovim ¡s puaenjem, jer duvan Icoie je u njima Sadili jam a da je od naj boljeg kvaliteta. Ocenite Kamel Cigarete aa ma kojim drugim cigaretama i cenom svetu. L REYNOLDS TOBACCO CO