152. often IW &LI.JIB» torek 21» deoambra 1920. Poštnlna pfačana v gotovinl. LET0 II. f»«»»L» «iBk torch;, Aetrtek in mobeto« — Gana i Za celo leto 80 K, s» pol leta 40 kron, za četrt lela 20 K, *a 1 mesec 7 kron. Potamesna «•vllka stane I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja •• nm moremo oziratl. N»ročniki naj pošiljajo naročnino j>o poštnl nakaznici. Keklamactje ¦ledc Hsta so poStnine proste. Ne- Jntnkirani dopisl se ne sprejemajo. N» dopise brc? podpisa sc ne ozira. b^Bm ^^^^H ^^^B ^B^R h^hEeBm ^^Bj '^^hw Bhh ^^^B^ ^^^1 ^^Bb A^^i Ib^B ilrednldtvo in uiiraavnfötvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celjvi, Stroasmajerjeva ullca *t. S. Oglasi « računajo po porabljeneiu prostoru in sicer: ia navadne oglase po ftO v od 1 mm, z« poslana, na- Eiunilt občnlh zborov, »»axnanila 9 Mnrti, iahv«le itd. K 1*20 od I mm, im reklamne notice ined tekstom § K od vrste, Mall ogiasi (ncjveč 4 vrste) !• K. Pri večkratr.ih objavah popturt. Rokoptrf s« ne vračafo. Telefon it 65. IZDAJA IN TIS&A ZVEZNA TISRARNA V CELJU. G3EE3 QÖGOVORNI UREDNIK VEKOSLAU SPINDLER. Zarsimive izjave bol- garskega dfžavnika. Sofijski do|.-;i-;:«ik dunajskega lista »Neue Freie Preset« jo irne! interview (razgovo'r) v. bolgarsikim ministrom za notranje zadevtj in namestnikom mi~ nistra za Z'.manjo zadeve AloksanJrom Dimitrovim. Na vpraSanje glede stališča Bol- garske k m.juli cntenti je izjavil Dimitrov: »Posvečamo ji posebno pažnjo in je »Ji-Se razpoloženje napram njej pri- jateiiskc. StaiiSča fiksirati pa So ne moreir.o, ker rnala ententa Senidejstvo. Ne vemo, k/itero državc bo sprejela, niso pa Se tudi j^sni cilji njenega dda Pr^pritani smo, da v ^porszumu med malirni narodi ležo garancije za njihovo dobro bodočnost. Ako bo rnala ententa igrala to zgodovinsko nlogn, je to jamstvo z'a mirni r'j7voj n^rodov, ki ji pripadajn.« »A'i je spor.iÄum Bolgarske s Srbijo riio^oč?« »h pcstopania Srbije ne izbijamo nikaketrn !<:apita!n. Jeniljemo v ozir, kako velike rane je vojna zadala Sr- bii», in titdi razpoložtinie, ki še vedno vlada v srbskem narodu in v vodilnih kroj^ih v Beogradu. Odj»;ovorili borno na to s torn, da proximo Srbom roko v pomirjenie, prepričani, da nam čas o!aj5o to nalogo. Bili smo pripravljeni, da z največjimižrtvami odkupimo mesto Caribrod. Zasedba j« v cyli Bolgarski izzvala globoko ogorcenie. Pa tudi to niti za hip ne s!abi v nas željc, da delamo za iskreno zbližanje s Srbijo.« Gtede d:fecenc z GrJko izjavlja Di- mitrov, da Bolgare v tej srneii zanimate le dvo vpraSanji: izhou Bol^arske na EgCJSkO morse In avtonornlj* .Traeife. Glede odnošajev z Rumuniio izjavlja, da so skozinskoz prijateliski. Glede notianjih razmer v državi pravi Dimilrov, da so ;:a enkrat pač že razdrapane, kar je posledica vojne. To izkoriščajo razne razpadajoče stran- ke. On je prepričan, da bodo tekom časa no Bol^arskem samo tri politične skupine: a^rarci. deiavska orga?i!- zauija In obrtnlštvo. Ma vpraSanje, je-li se v Bolgarski more rozširiti komunizem, izjavlia Di- mitrov: »Bolparska je a gram a država in to ostane. Komunist.i izkoriščajo go- spodarsko krizo na.^ega narod«-?, da po- večajo Steviio svoji'n prisla^ev. Čim se povrnemo v normalne rn; mere, bo de- 2ela zjipustila ideje boljševizraa po- polnomy, v komnnističriem taborn pa bodo ostaJi snmo urgdniki in delavcl. m takrat bo socijalistična stranka Mar- ksistov "a Bolgarskem popolnoma razpadia.« EM. LILEK: Ustava švice — vzor moderne demokratske ustave TRETJE POOLAVJE. RevVjja us=tave. Zvezna ustava se more spremem'ti vsak čas v celoti all samo v pcsameznih delih.« »Ako sklene ena zbornica zvezne skupščine totalno revizijo, a druga ni za to, al; ako jo zahteva 5G.000 svxarskin volilcev, potem se mora to vprašanje predložit.1 švicarskcmu narodu na glaso- vanje. Ako se je večina volilcev izjavia za rev zijo, morata se obadva sveta na- novo voliti, da vzameta celotno reviz.jo «stave v svoje roke.« »Delna revizija more se izvesti ali potom zvezne zakonodaje ali pa po na- rodnl inic'.jativi, ako zahrcva 50.000 dr- žavljanov z volüno prav'co. da se kaK ustavn.: člen razveijavi, spremeni, ali pa nov ustavni člen uvrst'.« »Revidirana zvezna nstava, odncs- 110 lijen revid raili del (ali pa uvrščen?), stop", v zakonsko vcljavo, ako je bila spvcjotu od večlne glasiijocih državlja- nov n od večine kantonov.« Qospodarskc, iiromctnc, upravne, prosvetne, Iiunianc, socijalne in druge potrebe so Svicarje dostikrat prisllile, cTa so se okoristi: s svojim pravom na rcvi- diranjc ustave; ;n tako so od 1. 1879 do 1920 podvzeli na njej mnogc dehv sprc- incmbo na tcmclju občcga narodncga glasovanja. Kakor sem že omcnil, revicli- rali so jo prv.krat 1. 1879; 1. IS91 so s pc- to rev z: jo uvcdti narodiio inicijativo za spremenibo ustave, 1. 1893. pa.so s seel- mo odrcd 1:, da se ziv'.ni pri klanju uc sine prej izpustiti kr, dokler 11. bila omarnljc- na; 1. 1897 se je zvezi (bund) predalo nadzorstvo vseh gozdov, izroc lo poi;c;j- sko (upravno) pravo nad vsemi vodam? i'n poverila cela zakonodaja 0 uprav; 21- vil; 1. 189S so b le z cn'm glasovanjem podržavljene vse žde/iiicc, z drugim pa zvezi pr^dana cela zakonoclaja za civilno n kazensko pravo; 1. 1902 je bl sprejet predlog 0 pod|)'ranju Ijudskega šolstva s stran; zveze; 1. 1905 je bila osnovana na- rodna banka in prednn zvezi nioiiopol za izdajanje bankovcev po tej bank:; j906 je b 1 od naroda sprejei zakon prof anar- histom; istcga leta je bila po volji naroda prepovedana fabrikacija in prodaja ab- s'nta; 1. 3912 se je uvedlo oblgatoiicno j zavarovanje za slučaj nezgodc in bolcz- ni, kar se je !. 1900 pr občnem glasova- nju zavrglo; 7. letom 1912 je stopil v ve- Ijavo »Civilni zakon k«, s kater'm so do- b;li VvS'i Šv carj' crio ter isto privatno pra- vo, kakor n. pr. Črnogorc; 1. 1888 s svo- 'im od dr. Bog-š>ča .zdelan m »Iinovin- skim zakonikom <. 7.q I. 1910 se je zahte- vala docelna obnov.'fev zvezne upravc. Od socijalistov 1. 1894 zahtevano »pravo do dela« se je na narodnem glasovanjü zavmlu.. Ak~.4ir&drli-ao~4nx»'jitit*& ttrj^a le- ta s svojim 8-urn m delavnikom; s tern je razvcljavljcn fabriski zakon 7. 11-urn:m delavnikoin iz 1. 1877. Ker smo mi Jugoslovcni vsled vojne b'li zaprti od sv'ce, nisem mogel doznati za revjzjo Svicarske ustave od 1. 1913 Co 1919. B. Ustave Jvicarskih kiuitonov. O<.| leta fS^8 so tudi ustave Kanio- nov demokratsko urejene, cne vcč. dru- ge manj. Po teh stopnjah razlikujemo: 1. c'ste demokvaciie (2 cela in 4 po- lovične kantone, t. j. skupaj 4 celc kati- tone: Uri, Unterwaiden, Glariis in Apfen- zell). 2. reprezontativue dcmokrac'je: a) z obligator:Mm rcferendum-om (7 cel'h in 1 polov. kanton), b) s fakultativn'rn rcforendum-om (8 celih in 1 polov. kanton), c) samo s financ^jsklm rcferendum- om (1 kanton, Walls), č) brez vsacega referendum-a (1 kanton, Freiburg). C'sto demokratsko ustnvo imaio onl kanton1, v kater.h vršjo vsf državljanl z volilno pravico skupaj najv §jo državrm oblast, če se zberejo pod m I'm ticbom v narodno skupščlno (I.andsgemende). pa se tu posvetujejo in sklepajo o kanton- sk!h poslih, 0 zakotiili, volijo svoje kan- tonske ;n zvezne uradn'kc ;td. Sicer ¦majo tndr ti kanton: svojo vlado, svoje »svete«; ali ti sveti :majo se samo posve- tovati 0 predlogfh, ki j b morajo predlo- žti narodn; skupge'ni na sklepanje, dr- žavno oblast pa zvršujejo samo v menu te skupse ne w samo v toliko. kolikor jm je b'la od nje delegiraiia (nakazana). Za- kont in faktičnj noslec državne oblast:. suverenitete, ostaja vedno narodna skup- ščina. Drugačc so urejeni m-avn,; odnošaji v reprczentativn'h al zastopnSkih de- mojcracjali. Sieer so tncl; v teh kanton'h načelno vsi državljani skupaj suveren, t. 3. noslec ecle državne oblast:: ali poet! - n državljan izCrpa svoj del na suvcren!- tetl le pri vol'tvi kantonskesa sveta (Grosser Rat, Kantoftrnt, Landrat). Ta obstoji v vseh kanton'h samo > enega doma, ki se sestavlja na temeljn nepo- srednih, tajnh ;n občih volitev. Zn aktiv- DogodlKi v Beogradu. Se vedno pog-ajauja za novo vlado. — I Krit'cen položajl v soboto. U e o g r a d IS. dec V današnjem posvetovanju med Pašičeni, Praškovi,- čem in Pribieevlčern 0 sestavi kabineta je Pa^ič izjavil, da so sc demokrati ;n radikalci glede »stavnega načrta v glav- uein sporaznmeli, das; obstoj; v radikaT- ncm klubu še inajhnu Prot'Oeva skupina, k'i je proti posameznim točkam, kar pa ne more onemogoe;ti sporaziuna. Pro- gram nove vladc bi bil: sprejetje in raz- p;las ustave, sprejetje vol'lncga reda za redno nar. skupsčino in razpust ustavo- tvorne skup.ščine s takojšnj m razpisom I nov.'h voltev za redno skupščino. Demo- krati so šj povdarli, da b; ustavotvornu skupščlna morala tiid' sprejet; prehodni zakon. zakon o ustrojstvu pokrajn in iz- vršilni zakon o drzavijansk'h svobošči- nah. Pašič je nritrdil .11 izjavil, da je pod- } laga za sestavo nove vlade dana. Prido- b'ti upa za vstop lud: zemljoradirčko in muslimansko stranko. Bcog r a d 18. dee. ZemljoradničKi klub jc sklen 1, da lie v.stopl v eentralno vlado. Podp'ral bo pa ustavni načrt v vseh b'stvenh toekah. Glede pokrajln- skih vlad v Ljtibljnni in Sarajcvu jc za- hteval sprernembo. Na čelo naj stopi uradnk, gospodarski resorti se naj :zro- če zaupn'knm strank. B e o g r a d 19. dec. V parlamentar- nih kroglh se govoFj, da dob': Pašič še le jutri of e ielni mandat za sestavo nove vlade. B e 0 g r n d J9. dec. Siuoei je nakrat nastal kriticen položaj v pogajanjih med demokrati in radikalci, ker so demokrati 17. tm. glasovali za razveljavljenje radi- ¦kalsko-muslitnanskega mandata v bre- galn'skem okraju in za izvedbo novih voltev. Ore se pri mandatu za diferenco 2 glasov, ki sta b la nezakonito oddana v korist rad'kalcem, in je vsled tega rr- publikansk: kandidat propadcl. Paš e je od demokratov zahteval, da se mandat verific.ra. Predsednjk verifikacijskega odbora Pečič je izjavil, da jc revizija sklepa nemogoča, ker je zapsnik že pod- pisan. Zdi se, da Paš č nalašč išče težko- ee, da dobi čas za pagajanja z Radičevd. Si&vka rndarjev v Slovenlji. Ljubljana 17. dec. Danes ob 2. uri popoldne je izbruhnüa v vseh revir- j.h Slovenije stavka nidarjev. Vodjo 30 konnmisti. Pravijo, da stavkajo, ker tr- boveljska premogokopna družba 11: ugo- d )a zahtevj po zvišanju plae. Terorju ko- munistov so se uklonli tndi rudarji v Ilrasxniku n Rajhcuburgu. Oblastj so ta- koj odred'le vse potrebno, ojaeile v ru- darskih reviri h oro?.n«'Sivo in odposlate vojaStvo. N.em'ri '.n izgredi sc morajo za vsako ceno prcprečiti. Povsod so zapite vse gost Ine, ker se jc izkazalo, da je al- kohol bil najmočnejSi zavezn'k boljgcvj- ških hujskaeev. $e nikdar se ni v Trbov- ljah, Zagoriu, Kočevju in drugod tcl.ko pop lo kakor /.adnji rnesec. Dr.zdaj je vse mirno. Zaenkrat stavka ne ogroža javn'.h interesov .Zelezmce in javrri obratj so s premogom zä dalje časa založcni. Pač pa bodo trpele industr'jc, če bi stavka trajala dclj ^asa. Merodajnj č:n'te!ji so odlocen'i stavko zlomiti. Ljubljana IS. dec. Položaj r»- spremenjen. Mir se doslej ni kalil. Komu- n'stiicnj vodje so odločeni, izvesti stavko z vso brezobzirnostio. Ponekod irso n'ti dopustli, da se poštavljo iamske straže, ki varujejo rove pred požari in vodn'mi poplavami. Stavkovni odbor je izdal po- seben letak »Slovenski javnost«, v kate- rem razlaga vzrokc stavke. Navedbe le- taka glede mezd so naravnost netočne. Drugi navedeni vzrok; (slaba prehrana, slaba stanovanja itd.) so deloma resničn?, ne mo re jo pa bit" povod skrajnemu boj- nemu sredstvu — stavki. Ljubljana .'8. dec. Žtevilo star- kuiočlh znaša :lanes 10—12.001). Stavka- jo: Trbovlje. Hrastn'k, Zagorje, Rajhen- burg, Koeevje. r3d;iio v IFudijami; pr'1 La- škern se šc dela. Rudarjem trboveljske dnižbe so se pridruž.l; danes še rudarji v St. Janžu na Dolenjskcm n so popoldne prčeli stavkati. Trbovlje IS. dec. Trboveljska družba je včeraj ukinila aprovizacijo v vseh revirj'h, kjer je stavka, in zaprta svoje konzumne trgov'ne. Med resnimi, zlast, starejtfmj dclavoi, ki sorlehijeio v s^n-ki le pi-is'ljeno, se izraža bojazen, da rudarj: spričo težkih prehranjevalnih ra7- mer ne bodo mogl; zdržat5. Velka pa Je Skoda, ki jo trpi celo nsSe narodno go- spodarstvo, zakaj dnevna produkc;ja r rudniküi trboveljske družbe je znaSala v zadnjem času krog 350 vagonov, kar znac\ vrednost 1 in tri četrt mlijona kron. no volilno pravico se zahteva večinoina dovršeno 20. leto starost;; v nekih §e j manj, 17.—19. (GranbiinÜen, Unterwal- ! den. Znj^). Pasivna vol.lna prav.'ca k obi- čajno odvisna od istih pogojev, kakor ak- tivna; samo v dveh kanton h se zahteva dovrgeno 25. leto (Geneve in Tess'no). I Ti kantonski sveti imajo vrSUi ^ glavne funkcije: zakonodajno, nadzorno rn vo- lilno. 1. Zakonodaja. Od narodnega sveta sklenjen' zukoni, naredbe itd. so podvr- ženi narodni sankc'ji, t. j., oni dobiio pravno obveznost še le tcdi?j, ako se v določenem roku (n. pr. v 15 dneh v Ba- selu, v 50 v Luzerna) iz naroda ne vz- d;gne nkak ugovor (veto). Poleg veta še 'ma kantonski narod pravo inmc!jatlve in t. zv. refcs^endum, t. j. pravo, da o prcdložen h ali razglašenih zakonih sari s svoj m glasovanjem odloeujc. /I'o zaci- njc pravo obstoj ze od starodavnib ča- sov v Granbündenu in št rih malh kau- tonh (Landsgemötiden); v drug h kan- tonh se je to pravo še le od 1. 1863 /a- poTcdoma uvedlo. Obl'gatoricen ali ob- vezen je referendum, ako kanionski svet mora predloZ^t; svoje ^klape narodu na odobrenje al zavrn'tev; fakultativen, ako jih svojevoljlpo predloži, al' pa samo takrat, ko to zahteva določeno Stev'lo državljanov; pri financ jskem referendu- mu predlagajo se narodu na odobrenje ali zavrn tcv samo projekfrani državn» izdatkii. 2. Nadzorstvo. Nadzorstvena oblast kantonske skupSčine ma Sčltiti kanton- skega državljana pros' nepostavnemu in kriivičnemu uradovanju vladn'h organov, ima pregledati in odobriti od vladc pre'd- ložerti proračun in predložene davke, fn na koncu odobriti letn» račun. 3. Vol'tev vlr^de ?n kaiitonskih urad- irkov. Kantonska skupSö'na ima voliti lizvršilno oblast (vlado), druge višje kan- tonske uradn'ke in najvišja sod šča. Izvršrliia kantonska oblast (kantonska vlada) in sodn jska organizacljia. Kantonska vlada je v vseh kantonih odgovorna in koleg'jalno organ zrana oblast; to pomeni, da ne more samo eöen član vlade ukreniti kaj važnega, ampak samo vsi elan; skupaj in da zide vsake- mu odlok od vlade (Regierungsrat, Staatsrat, Kle ner Rüt). Clani vlade se volijo v čist h demokracjah od narodnc skupščne (Landsgerne nde), v veeim drug'h kantonov od kantonske skupšcne (Grosser Rat), v nek h pa od naroda na njegovih pol-itienih zborovanj h. Za c'Vi'lno pravosodje obstojite v kanton h 2 instanci: nžja sodnija in višje al' apelacjsko sod'sce. Polog tega najde- 1110 skoro v vseh kanton'h ustanovo m?- rovirb razsodnikov »v Srbj »sudovi pri- m'ritcljn.!«, ustanovljen1 od kneza Ale- ksandra Kardjordjev ča 1. i847), ki mo- rajo igrati posredovalno oblast med spr- tim strankami. Vsaka pravda 'ma so naj- prej tern sodnkom prcdlož \ ttra.ri L.. »A ö V A tiGüA* «-n—^^«»^. -V-- M ¦•¦»'. * 52 Kazensko pravosodjc za preslopke •in pregreške primula povečmi v prvi ln- štanci n žjni sodirjam, v drug; inštanci pa-višjim. Za hudodulstva unajo poscbnc krhnnalne sodirje s porolo ai; hre/ po- rote. N zji sodnik'i sc volijo na dobc 3 do 6 let. vfšji pa se navadno ;menujejo od kahtbnskili skupščin. (Koticc prih.) Pa|itiöne vest!« Demokratski kltib je v svoji raz- prav"! o ustavnem iiačrtu sklenji: za sprc- membo ustave naj sc uvcde referendum, ki se razpiše al; na predlog krone ali flct predlog najmanj J 00.000 državljanov. To stai SČe bo klub zastopal v parlamentu. Verifikacijski odbor jc v seji 17. tin. verfieral ljubljaiiske mandate. Nova albanska vlada'v Tirani, ki v prcdsedujc I:lcz beg Fir Ion!, jc sporočila beograjski vladi, da hoče ž.veti i nam; v prijateliskh odnošajih in da obžalujo do- godke, k; so se prpctüi lelos nv. jugoslo- vansko-albunski mcji. Od zagrebškiu vcleiztfajnikov. Za- prti vseucil sk; proresor dr. Suflaj je v žaporu žc. izpovedal, da je sodeloval v velez_dajn:ški Accurtijev' akc'ji. Accur- tijeva žena je nricela v zaporu izvajati gladovno stavko. Vsebiua naše pogodbe z Itajijo. »Deutsche Allgemene Zeitung« javlja lz Lugana: «Temps« doznava, da vsebuje tajna obrambna pogodba :ned .Jugoslavf- jo in Italijo, ki se je skleula v Rapallu, nastopnih pet točk: I. Obe državi sta sc šporazunicl'1, da niorata Avstrja 'in Mad- žarska izpoluiti vse obveznostj, ki jih na- lagata m'rovni pogodb. 2. Ob^ stranki se obvezujeta, da bosta nasprotovali pa- vratku Habsburžanov na prcstol. 3. Obe državj se obvezujeta, da sc bosta med- sebojno podp'rali proti propagand' od avstr'.jskc ali niadžarske straft-. 4. Ce- Skošlovaški se luiznani ta pogodba. !>. Obe stranki sta pooblaščeni, sklepati kakršnokoli pogodbo z drugm država- m\ toda niorata prej o tern obvestit! dni- go državo. Novi švicarski zveziiS predsednik. Švicarski zveznj svet je izvol'l za svoje- ga predsedivka za leto 192! zveznega svetniku Scjmlthcjsa, za podpredseduika pa zveznega svetiVka flaaba. ^chuithw'.» je bil med vojuo kot vodja gospodorske- ga oddelka ponovno napadan zaradi svo- |ega germanoiilstva, Haab pa je b'l prod par leti švicarski poslan'k v Berl-'nu. V Zvezo narodov so bib 16. tin. sprejetc Bolgarska, Finska, Luksemburg in Costarica. Zadnji poskusi svetovne revoiucije. Varšavski list; prinašajo poroe'la, kako so iz Moskve razpredli boljšev k". /adnje niti za razpaljejije svetovne revolucije. V Kijevu se je osnoval »Avstrc-sovjet«, v katerem so predstavnikt". vseh naro- dov b vše avstro-ogrske inonarhije, tuai komunisti iz .lugoslav-ije-. Vodja je znan- bolgarsk: boljševik Rakovsk:. Denar da- jeta ruska sovjetska vlada :ii Berrn. — Avstro-sovjet ima naiogo, razSirjati bolj- ševiško idejo in sejati neslogo ined slo- .vansknr narodi in plemeni. Rakovski je izjavil, da iij njhova nnlotfa zed'niati, ampak ruŠ:t;. ^Balkan Slovanom<- ir n]i- hovo geslo. V zvezt z vsem je tueü Radi- čcva agitac'jn na Hrvatskem. Istotako delo nretiransga Accnrfja (frankovca) v Zagrebu. Celjske novice. Smrtni slučaii v minulem tednu. — Umrl; so v celj. znpn'ii: 13. dec. v mest- ni ubožni hiš; niestni ttbožec M ha Wargl, star 75 let, na pljučriem katarju: due 14. dec. Qregor Lipovsek, poscstnik na Lo- pat;, star 71 let, na pljuenem katarju; dne 15. dec. v boln;ci Anton Deželak, Ciö-letni rudar, na trcbušnem Icgarju; isti dan v bolnici 64-letna prevz'tkarica Jož. Per- šič na sreni napaki; due 17. dec. v bolnici 63-letn' čcvljar Stefan Aledveš na srčn. napaki. Občni zbor Narodne ČUalnice v Ce- liu, ki se je moral dne If. dec. v zadnjem h;pu odpovedat, se vis: v torek, dne 25. decembra «b 1/»7. i-.ri zvcčer v gostihr- škcm salonu Narodnega doina. Ako bi ta čas občnj zbor nc bil sklepčen, se vr$i pol ure poznejc drug', k: bo sklepčen ob vsakcm Steviiu navzoč.li. Vsi cenj. člani 'in članice so naprošcn, da se občnega zbora iidelež jo poinostev'lno. — Odbor. Za Jugoslovansko Matico ie nabrala gdč. Dragica Leon-ova v voseli družbi znesek 103 K. V posnenianje! ^ Ivan Korošec, Sofer okr. ^lavarstva v Celju, ni idenfčen z Ivanom KoroScem, snom post¦Ijona v Vitanju, kateri jo bil zarad roparskega liapada na meJianika Plahuto v (laberjili aretirau. Obrtno-'tidustriiisko razstavo v CcIJu prlred; v pröslavo svoje 30-ktu:ce »Ob- česlovensko obrtno društvo v Ceiju« v I. 1922. Pr prave so s-j pri'-clo. Priprav- ljaln: odbor ima svojo scjo 20. dec. 1920 ob 5. uri v spodnj li prostorih Narodnega doma. Ptički prosJjo. Obeta se naiu izredno huda znia. Uboge žival ce si le s težavo polščejo svojo hrano. Posebno siabo sc god: našim prijateljicam pfcam, ki tud; v hud.h cash vztrajajo pri jias. Sestradane posedavajo ob oku h in prosijo z mini ci'vkanjein /a iroh co liranc. Ako j:h radi poslušanio v polctnein easu in jih liubi- mo, ker nam ugoimbljajo škodlj.ve žužel- kc, je naša dolžnost, da j m po z'm: pr - skocimo na pomoc. Od merodajnih c:n'- teljev zahtevamo, da pustijo napvav.ti v parku :n na drug h večjih javmli prosto- rih pfčn ee, v katere jo trcba vcčkrat polagati pičo. Popoldanskc predsiave ob ziiižanili cenah v mestneni glcdal'Scir v Cclju se začenjajo ob 4 n r>o\ popoldne in konca- jo ob 7. uri zvecer, take, da imajo okoli- čan zveze z vlaki in vse stran\ V ne- deljo, dne 26. decembva se vrsi zabavna veselo'gra >-V L.jubljano jo dajnio!« Iinenovauje. I'ri okrajnem giavar- stvu v Celju je imenovan kancelistom p;sarnišk: of'cjant Franjo Kocjan. Bož'čii;ca invalidske organizacije v Celju sc pr red' skupno z božičnico na mestn'i osnovni sol; (v telovadn ci) v Če- trtek 23. tm. pop. ob pol A. uri. lnvard; naj torej pripeljejo svoje otroke tja. Po- jasn la se dobc v invalidski p'snnr (Oo- sposka ul'ca 12). Frosveta. Mestiio gledal!5če v Celju. V četrtek, due 23. decembra 1920 reprza vcselo- r:gre «V Ljubljano io dajnio! < Sp.!sal .To- sip Ogrnec. Rcžira Valo Bratina. Zace- tek predstavc ob 19. in pol (7J;.;). konee okrog 22, ure. Predstava se vrši v abon- ma. — V »edeljo, dne 2U. decen.'bra i tUibold'.mskn \ivo(.l^i ¦> \;i >\U /!i žanill CC- I nah. 7...U .¦••. \ ¦ \^v.. {^^, konec okrog 1(> (/. \\w:> /\au, na kar opozarjanio zlasti okolčane in dclav- stvo. Podravska podruzu'.ca »Prosvete« v Mariboru sklicuje za torek 21, tm. ob pol 20. ur v strapsko sobo hotcla Ihiion pr> jateljski sestanek vseh b'vsih članov »Prosvete« in njeinh podruzn'c, da se pogovorimo o daljn; usodi društva 'n knjižnc. Dobrodošli so vsi prjatelji Ijucl- ske »ProsvctC'<. ¦-- Dr. Rü'smaii, tč. na- čeln.k. Zrnje. Mar'borsk' kulturni vestni k. Izdaja uprava »Slov. narod. gledališča«. Ureja dr. P. Strinšek. Izšla sta ?. in 5. zvezek. Zvezek 7. pfinaSa sl.ko Ivaiia Cankarja, dr. Pivka sp:s «Drainatsko pesništvo«, in dr. lvana I-aha spis: >^Zgo- dovinsko ozadje »No6i na Hmeljn'ku«. —¦ St. 8 pa prinaša si ho dv. Iv. Laha. p;sa- telja drame »Noč na HmeljnikiK, k> jo do- z'vela nedavno na marborskcm odru premjero z lepm uspehom. Vel'ko rusko knj'garno v Beogradu so ustanovili pod naslovom >>Slovansk"a vzajemnost« ruskj begunc; in domači ka.- pitalisti. Sokol y Brežicah pr:red; kakor obi- čajno vsako leto, tako tud: letos »Silve- strov večer« due 3!. dec. z mnogobrol- nim vsporedom, Vstop prost. Celoletiia unrocni.ua na Sokolski Olasnik za leto 1921 znaša 50 K. Bratje in scstrc, katerim gmotne razmcre le ko- ličkaj dopuščajo, naj se na glas;!o naro- če. Naročnna se sprejema že scdaj. Oci- da se naj društvenemu tajn'ku 'n seer za I. polletje (25 K). Žtevilo naročn.kov Je b'.lo letos zadovoljivo, nadejamo se, cTa bode za prihodnje ieto še povolnejSe. Turtsttka in sport. TEKMA ZA SVETOVNO PRVEN- STVO, omenjena v i>red>adnj: žtevilki, se bode od?gr;?l zgrajena smuška ska- kaln'ca vrh sniuSkega vežballšča tik riäd sankališčem ter so se vršl. dne 12. tm. že prvi poskusiiii skok. Skakalnica — prva v Jugoslavji — bo omogočala sko- ke na 25—30 in v daljavo. Točncj^a po- roc'la, načrf v priliodnjih doccmberskih Stcvi'lkah »Spnrta*. Smučarski te^aj v L.iubljun«. V svrho teoretičnega ' in praktičnega lzvežbanja novega smučarskcga naraSčaja pr'rea'i »Smučarskii klub Ljubljana redn1 brez- plačni smuöarski tečaj pot strokoviiim vodstvom, k^ bo trajal ob ugodn.h .popol- dnevh pr bližno do novega leta. Prijave • - pismeno ali ustuo — na: SnuičarsM klub Ljubljana, Narodni dem (prostori Sportne Zveze) od 3._6. ure. - Podrob- nosti sledc drugiC. Imetnikoiu »Planjiskega koledar.ia za 1. 1921. Kolkovne lestvicc, ki so na- tisnjerie v Plan askem koledarju, naj s: vsakdo popravi sam, in seer sledece ; Lestv'ea I., II. in III. se zn;za za polovi- co, kolek za incline znaša 8. 40, 80 ;ii 2.—, stalne kolkovne so se zv:salc za vkupno 400% ier so sledeče: 1. 8, 2; 2. ostane; 3. 12; 4. 12; 5. 18; 6. 12: 7. 2, 40, 60; 8. 12, 6, 6, 3, si. 3; 9. S: 10. 12, 8; II. 8; 12. 12, 8, 2.—, 2.40. DHEVNE KOVICE. »Natolcujj In obrekuj, kierikalni po- rotniki te itak oproste!« rFo je paroTa mariborskh klcrkalrnh listov. Dokaz smo dož.veli zopet tc dni. ^Straža« je svoj čas (23. avg.) obrekovala glavnega urcdirka »Jutra«, bivsega ministra za izdelavo strojev ^td.; 674 za izdelavo lesnega m pletenega blaga td.; IS /a zdclavo blaga iz kav- čtika, gutaperče ;n ccluloida; 208 za izde- lavo blaga iz kož, šietn, kosti, cerja ltd.; 1999 za izdelavo tek.stilnega blaga; 2 za zdelavo tapeiarskega itd. blaga; 41S za izdelavo oblek n moducKa blaca: 297 ata izdelavo pnpTiK'ga blaga; 1358 za izde- lavo jestvin :n pijač (573 p.vovam); 458 za kenrčno industrijo; 213 grafčnih pod- jet j (tiskarn); 233 podjetj za proizvod- njo razsvetliave in pogonske s;le. Sladkorja jc bilo v sezoni. 1938 19 v 175 raf;ner:jah :n tvornicah na eelem o- zemlju republkc izdeliuie^a.: 4,71^.711 met. st. raf'iiode in 5,374.658 met. st. sn- rovega sladkorja. (Konec prih.) Narodno gospodarstvo, Socijalna politika. Pravila o tars. (Dalle.) Člcn 18. Ugotovljenjc cste (neto) teže s teh- tanjem in carinjenje po taki neto teži je dopuščeno; 1. Pr; komadh z raznovrstnim bla- gom, t. j. kadar se v enem zavcju nahaja dvoje ali več vrst blaga z razii'.h tar.ifn^ številk in postavk. Ako se pa v zavoju z raznovrstnim blagom nahaja neko blago, ki se carini po bruto-tež;, sc bode s tern v tern sluča- ju postopalo Po ill» nejj 4 čl. 3 zakona o občfti carinski tarifi ozr. po čl 24 al. 1 teh pravlj'a ostalo blago, ki se car n. po neto-teži, se bode prijavilo n earn lo pn čisti tež. k] sc ugotovi s tühtanjem. "V takih slučaj h se smatra priznan ziinaiij! zavoj kot zavöj blaga, ki se car ji p0 nc- to-teži, in se zn tega tie plača carina (?L 9 teh pravil). Z neob;čajti'in;, ozr. nepopo|n''mi za- voii' se bode postopalo po čl 11 ozi'r. a!. 2 čl 15 teh pravil. 2. Pri enostavnem ali pri enakoyrst- nem blagu, to je pr; blagu iz enc :n iste tanfne številke "r. postavke, v slučaju. kadar se c sta tcža, ki se dob; z odb'lkom tare, razlikujc od č ste teže. k' se dob; s tehtanjem bods', da je ta razllka na ško- do uvozn'ka al; na škodo države. Potem Wde carinarn ca v vsakem sjučaju vršla kontrolo nad čisto težo, prijavljeno po odb tku tare, da b' sa uvc- rila, da se taka pr'javljena tcža nc razli- kuie od stvanie čiste tcže Iplaga (po teh- tUV. :^> »> (.» V * It O h K it: an i tanju) na škodo državne blagajne, če pa to dožene, so bode plačala carina na Č:- Sto težo, k: se najdc s tehtanjem. Ravno tako mora carnska oblast kontrolirati tudi prijavc eiste težc najdcne s tehta- njem, da ugotov;, Ce ni razlikc od čistc teže dobljcne z odbijaiiiem tare. V tern razlkovanjn neto-teže po odbitku taic in tcže najdenc s telitanjem, bode cari- narna redno obveščala car.nsko upravo. : Pr. carinjenju tekoč h, zgoščenih ;ii drugih pl'iiov, ki se car'nijo po neto-te'2-i, ter jm je prcdpisana tara, kadar se i;ve»- 'i jov zelezn.h valjih, se more ugotovti na zahtevo deklaranta neto-lcža z odbit- koni teže valja od bruto-teže v vsdi oniii slučajih, kadar so t: valj> opremliin; /. vtisnjenim z'gom z označbo njhove last- ne teže (razpis o br. 8020 od 20. maja 1910), Ugotovljenje neto-tcže s tehlanjcm je dopuščeno za vse ono blago iz pogod- ben'h dežel, ki se uvozi v pnznan h zu- nanjih zavojh (čl. 10 pravil o tar:), ki sc v obče kot tara odbijajo, in pa kadar lr za določeiio vrsto tch pr'ziiau h zunanjih zavojev od takega blaga prcdvideno od- bjanje tare, Ce -ma dotfčno blaj?o sicer / ozirom na vlsokost car'.nt, katero plaea. pravico na ncto carinjenjc (č!. 3 št 1 za- kona o občni car nski tar's; v zvezi s el. 1 pravil o tarl) razpis o br. 12874 od i. junlja 1911. Čleii 10. Ne bode se dovol lo ugotovljeiijo nc- to-teže s telitanjem prj blagu bre/. zno- tranjih zavojev !n oblog, pri katerem \\. to tchtanje b'lo združetio s težkoeami, kakor je to pri blagu v prahu, zrnju, te- kočem blagu, masti ;n mazilih, vazel'nu, parafin», lanoliiiu '-ii podobnem. Izvzeto od tega se bode dopušealo tudi pn vsem blagu ugotovljenje neto-težc s telitanjern saSno po predhodnein odobrenju fin. in.- n'.stra v slučaj h poa 2 čl. IS tch pravül. Clen 20. V prijavi, v deklaraoj; zj blugo, ki se caivni po neto-tcž, bode deklarant za- vezan, da toeno označ; v odnosni rubrik.i 15). samo bruto-težo, carinska oblast pa, da iigotovi neto-teže po odbtku tare. '¦ Pri pr-ijavali, v katcrh se prijavlja čista teža iigotovljeiia s telitonjem (čl. IN teh prav 1), se samo po seb; razume, da iliora dekhv.....' -•'¦¦¦• <.....< Meže prjaviti im3š &*to i. . .i^a. - - -______ Cien 21. Pri ugotovitv; neto-težc z nierjc- njern, se inorajo razun z'unanjih zavojev, potrebnih za prcnos blaga, odv't: tudi oni znotranji 7,avoji ¦in posebcj prjav'ti (v čl. 3), ki se ne računijo v n^to-teZo blaga. Ni pa dovoljena pri zunanjih zn- voj'h, o.. priliki ugotovljenja nelo-teže od- stranitev železnih obročev, dvojnega dna iz sodov. g'psa in apna s sodov. (Dalje prih-1 Vagoii trbovcljskefta cementa, 300 kilogramov navüdnega razstreiilnega smoclnka, vagon raznovrstnega žele/.a (kvadratiicga, okroglcga- ploščiiatega »n valjastega) ;n par sto k lograinov naj- boljšega mizarskega kleja ima oddati obrtna nakupovalna in prodajna zadrusa v Celju. Peflcktanf; naj svojc potrcbšč*- lie pr'jav jo y celjski ekspozituri Uracia za pospeševanje obrti (Celje, PrcScrno- va ulica 3) do 24. tm., eventualno brzo- javno. Ista zadrusa !ma v skladišeu tua. poldrugi vajyon plocevinc 1000 X2000 oa 1 nun do 2 mm. Omejltvo v /elezn skem promeiu ]e upeljala južna žclezn ca iz prcv'dnosti rad rudarskc stavke. Na prog; Maribor- Ljubljana zostaneta do nadaljiicga opol- danska vlaka ; izostane dalje jutranji vlak iz Mar bora v Prevalje tcr popoi- danskl '.z Prcvalj v Mar bor: popoldanski iz Zidanega mosta v Zagreb ter dorjo!- dansk; iz Zagrcba v Zidan; most; zjutra- nj'i vlak iz Grobclnega v Rogatec in zju- tranji -z Rogatca v Grobclno; zjuiranji vlak iz Poljean v Konico ter ziutranji z Konj'C v Poličanc. Podkovstvo. Pouk kovaOem in ko- njerejeem, sestavil živinozdravnik Lovro Tepina, vodja drzavnc podkovske sole v Ljubljani. Založla .lugoslovanska knji- garna v Ljubljaui. Cena 45 K. -- Knj'ga je izšla v času, k; jc vsc prcj nego knji- gotržtvu Hgodeii; že iz tcga laliko sk!e- pamo, kako zelo niijno smo io potrebo- vali. izvrstno bo služila vsem konjerej- cem, posebno pa kot u^ni pripomocek na podkovskih tečaj h, c'v'lnih in vojaSkih. Pa tudi vsak podkovski kovač bode pri- moran poseči po njcj, da si svoje znanje spopolni. Navodih, kako negovati zdra- vo in bolno kop.to, bodo v prkl vsakemu, ki ima posla s konji in voli. Vsebina knji- gc je zelo bogata; kratek op's z'ivalske- ga telesa; anaiornija kopita, lioja in sto- ja, kopitni rnehanizem, ravnaiije s konji nved podkovanjem; razliene podkve in njih lastnost-i, podkovni 'Icblji, kovalno orodje; presojanje konja pied podkova- njem, snemanje podkve, porezovanje ko- pita; izbirjj, umerjanje, priprava ;n pribi- janje podkev; napake pri podkovanju; podkovanje konj, ki napačno liodijo; ne- govanje žrebcčjih, ncpodkovainh in pod- kovanih kopit; kopitne bolezni: preiska- va sepastih konj; zakovanje n poskod- be; podkovanje parkljev. Knjigi je prlde- janih mnogo sl;k (104). ki so vsc zelo do- bro uspelc. — Knjiga bode zvesta in ne- obliodna sveiovalka vsakemu konjercj- eu; kajti najboljši iu najlepš: konj ntegne postati za dclo nesposoben in malodane ničvroden, če ste mn /.aneinarili kopito. J3o;^JLs&. Brežice. Ljubljanska k red it no banka je nstanovila v Brežicah lastna podruXnico, ki je pričela dne 16. t. m. z rednim poslovanjem. Bančni lokali se nahajajo v prenovljenih prostorih trgovca g. Vidmarja. Polzela. Učiteljska konserenca je sklenila, da plača vsak član mesečno 5 K v prid Jugoslovanski Matici ter je poverila predsednika konierence, da odteguje te zneske od place ter jih pošilja redno Jugoslovanski Matici. Živela jugoslovanska iredenta! Sv. Peter v Savlnjski dolini. Ob priliki godovanja ge. Franje Košmelj je nabral g. Oto Wolf za požarno brambo 1115 K, ki so jih darovali veseli gostje v ztiak spoštovanja do vrle rodoljub- kinje. Omenjeno dtuštvo priredi na Novega leta dan ob 4. uri popoldne svojo »Božičnico« v gostilni g. Šribarja z zelo zanimivim sporedom, na kar opozarjamo sosedna društva. Pod po- kroviteljstvom ^. Filipa Pirca se na- birajo prispevki, da se bodo na ta dan obdarovali revni šolarji s primernimi darili, kar je posnemanja vreden pojav človekoljnbja. — Ustanovil sc je za Žalec, Gotovlje in domače občine odbor za zidanje elektrarne, ki mu načekije g, Miha JoSt. Prcpričani smo, da bodo izvoljeni možje nesebično dclovaVi v -ULOAAC-M/Ofib tjnn^awnu la MUH V- do- glednem času preskrbeli toltko potrebni in zaželjeni električni tok. — Pevsko društvo vidno napreduje in bo prihodnje leto ob vztrajnem delu lahko priredilo večjo veselico na prostem. -— Odkar je bila pri volitvah klerikalna armada tako uničujoče poražena, veje pri nas popolnoma drug dull. Ljudstvo se za- veda svoje moči in ne zaupa več kle- rikalem oblastnežem. Rogaiec. Sodni svetnik g1. Rudolf Potočnik si je ob priliki komisije pred dnevi zlomil nogo in so ga morali pripeljati v celjsko bolnico. Čujetno, da je na potu okrevanja, ter iz srea želimo, da ga kmalu zopet vidirno v na$i sredi. Namestuje ga sod. svetn. dr. Andr. Novak iz Celja. Zg. PolsKava. Pretekli teden je tukaj umrl nagle smrti obfe priljubljeni Rostiiničar in posestnik Ferk. Njegovo truplo so prepeljali v roistni kraj Cir- kovce. Pctrti rodbini na5o scžaljel Strnlšče. Semkaj je prišlo 3300 ruskih be^nncev, med njimi ženske in otroci, v zelo bednem stapju. Po- moči .so riujno potrebni, darila se naj pošiljajo na: Ruski kružok, Jurčičev trg, Ljubljana. Ljutoiner. V likvidacijo ste stopili »Zadruga za rejo bikov na Cvcnu« in — »Stiererhaltungsf^enossenschaft Eich- Mauthdorf«. fiAZNE VEST!, Lastnega očeta umoril. V BukoVJcl Pri Banjaluki je Ivo Mataševič äzvrS'l zverinski umor na lastnem očetn. Udar.l ga je s sek:ro po glavi in mu potcm z rcr- ko iztrgal jez;k. Nečloveški s:n jc bil arc-' tiran 'in izročen sod sen. POLOŽAJ V BEOilRADU SE NERAZ- JASNEN. Pogaianja se nadaJja.iejo. — Konstitusn- ta se odgodi do 10. Janiiarja. B e ot^ r a d i9. dec. Paš č je tudi da- nes nadaljeval pogajanja s strankami. B e o g r a d 19. dec. Cüyn Kristan Je izjavil, da je njegov.Vstranka za edin- stveno državo in za reptibl.kansko obi:- s ko. — Dr. Hrasnica je izjavil v imenu muslimaiTov, da je za ustavno parlamcn- tarno državo; glede ustave je za Prot;- čev načrt. Musl.manska zahtcva jc tudi, da se agrarno vprašanje reSi v konstitu- ant'. — ZemljoraUnički khib se jc zjavil za državno ed nstvo, za monarlrijo, za samoupravo v občini, okraju In okrožju. — DrinkovfČ (hrv. zajednca) je izjavil Pas'cii, da je njegova stranka za ustav- no monarlvjo na federalistični podlagi. Beograil 19. dec. Vse strankc sc strHjajo v tern, da se preimc poslovnik z nekate^mi sprcmembami, k; pa ne smc- jo biti take, da bj ov raic dclo konst.tu- antc. Dcmokrati smatrajo, da n! treba: da sc prisega izvršj takoj po verifikac'ji mandatov. a in oak se laliko položi tudi pozneje. 13 e o g r a d !9. dvc. Za ses dvojnatih ali 2veliki specijalni steklcnici 42 K. Državna trošarina po- sebej. Fellerjev Elza mentolni Crtnik, en komad 4 K. Želodec Vam ni v redu ? Nekaj pra- vih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6 Skatljic 18 K. Pravi balsam 12 steklenic 72 K. Prava Svedska tinktura 1 ve'ika steklenica 20 K. Omot in pošt- nina poscbej, a najceneje. -- Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 356, Hrvatska. C. Izdaja -v topek pr»edp>oldlaML up mestni klavnici. Gospod, upad v Celjui. s 400 znamkami, lepa velika punčka in drsalke za 10letnega otroka za pro- dati. Kralj Petrova cesta 16, III. nadstr. levo. 1609 1 Lep 1/02IČEH u puze 2kompletna risalna orodja, 1 površnik za dečke, 3A gosli z škatlo, 1 par babi- čevljev in več parov še dobrih starih čevljev se proda. Za ogledati pri hiS- niku, Krekov trg 6. 1604 1 so je v iifdeljO'19. tm. nova rujava ro{- na polna t&ška na ccsti od Jarmerja do Aleksandrove vojaSnice v Gaberju. Najditelj se prosi, da preda isto v to- varni Westen-Gabeije. 1607 1 U aožične proznihe pristni moj izdelek prepečenca (Busserl- Zimmt 'Zwieback) kg 90 K. Naročila tudi ustmeno pri tvrdki 1. Srimc, Celje, ali pri izdelovalcu M. Zadravec pek v Teharju. 1605 1 voz polpokrit dobro ohranjen s 4 sedc2i se kupi. Ponudbe na Oospodarski urad okraj. glavarstva v Celju. 1599 1 NoTjra obleka velikost 46, 2 para novih moSklh čevljev št. 39 in 41/42, ter nov lep dežnik na palco. Ogleda se lahko pri hišniku, Krekov trg 6. 1604 t Gonil i ierinem iz pravega la usnja v raznih širinah v zalogi pri Iv. K^avas, sedlar, MARIBOR Aleksandrova cesta 13. se vec pisalnih miz CELJE, Gosposka ul. 9 mizarstvo. vinograd z kletjo v okolici Pristave; gozd in travnik pri Ponikvi, nadalje lepe sani za 4—6 oseb, 2 kravi zaradi pomajnkanja hrane in praaiče. VpraŠa se Medlog 14 pri Celju (Forsthof). 1600 1 VINA crez vilicso za praznike po znižani ceni pri tvrdki BRATÄ 1OLÄN CELJE Prešernova ulica 12. CELJE 1606 tik nernSke cerkve 2—1 Proda se 1 par lepih lahkih konjev in 2 lahka voza. Naslov v upravništvu. 1594 2—1 Ivan Sirelec tapetnik v Celju, Safm'.st n'ska ul. 2. Prevzame vsa tapoi;!rska dela, kakor napravo žimnic, tapetniškili inobilij itd. Popravila iz- vršuje točno in cono. Tof;is v zaiogi morskB 2q5 trava, afrik In žima za modroce. 50-35 Goslilna F. Pauline r^lb GledaSišKa ul. L&liUf (poprej pr\ Zelenem ¦« • ——? drevesu). Naznanjain cenj. obf.instvu, da sem vse gostilniškc prostorc prenovil in tudi druge nedostrttkc odpravil ter gostilno zopet na dober gias spravil. Vina to'im najboljSa pristni, pivo DcIniSko in ker imam la:tno i:\v-rtrijo (nasproti Narodneg^ djma), je tudi kuhinja vedno preskrbljena ?. gorkimi in nirzlimi jedni; aboncntom pa pri- poročam izbomo hrano in solidno cenc. Za obilni obisk se pnporoOam 1447 Celjanom in okotičanom 2 F. Pavltnc *'gostilnuxar in rmjs?»r. Strang »NOVA DOB^ Žtov. 132. _ fa^ranska banka v Celju sprejema napočila nca, : srečke državne: razredne loferije. Prvo žrebanje 3. n 4« jatmarja 1921. Glavni dobitek K 4,000.000 - b^ez odbitka, Žreba se vsaka druga srečka C Cene srecbom zo posomezoi rozred: ¦ v ¦?: ifi es n c L a a fa B » B K « ei ra w ls Ei fa a b q ? a e ri» pj ej k o ; * L us r. e. •-: a h k-, ¦ ¦ b s S3 ei h es a a rf O^ BUBHBBBRr'aflHBn flBIIIIIIBIBD|| «¦¦¦¦¦ B E n H 151 ^ Bcj laBBBBIIIIIIIBn L Gela 19Z H, ; t Folov. 96 H, ! i CBtrt 48 H, s 5 osmin. ZY K. S »Rf•• ists»waf-• B¦ ¦ bi^ ü1 a:>¦.;ctffiraanE2hej;-;n" W;-f:¦•-:-iwakks.-i.¦:<«w• ¦ a*tahb&«»»tun:-i«•"' Radi izrednega zanimanja Vam priporočamo, da si jib takoj nabavite. Edina slovenska specijalna trgovlna z barvatn! in laki. Agentura in KotttS- sijiskQ podjef^e- = se «äotxEi px>i ===55==== 0 Celje, Kr^alja, !><©tit»ab cesta. - j Ogflfejt^ ai jgžložtoo. =37= OgrTJajtiTai i^l^Žib^r" iVHii iiflBistiidili C@l|@9 Kralja Petra cesta is ^J© ,|© priporoča cenj. občinstvu sukno in vsakovrstne kroja- škc potrebščine za obleke, veliko zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in decke, kakor tucii izdelovanje oblek po najnižjih cenah. 1588 3-3 V_______ j | Iy. "Ferlež ® Celje | ! 447 156-90 NT»lC»Octlll dLo^Ht | j Trgovhia z lesom in drvfni i i rsu drobno In debelo. J I Kupuje jarnski in ostaii les J Ladpugazom.zaw. «f^Äili«» -LÄSTNI DOM" fttii-a in pol ©*8 «to ^^^ |2 |o f Rexervni zak^ad 80.000 K. 401 156-91 Denarni prontet 60,000.$00 K. Pohištvo! Izdelujem vse vrste pohištvo za spalne, jedilne, gosposke sobe in salone, ku- hinje ter predsobe najsolidnejše in v vsakem slogu. Imam v zalogi vsako- Yrsien les, kakor javorjev, jesenov, čreSniev, brezov, hrastov, orehov, ma- hagoni, polisandler, rožni in tičar. Ele- gantne spalne sobe imam vedno izgo- tovljene v zalogi. Prevzatnem vsa na- ročila ter ista izgotovim najhitreje in v popolno zadovoljnost naročnikov. Načrti na razpolago. Cene 50% n'^ie» kakor v mestih. Za obilna naročila se najtopleje priporoča Sv. «Jiai?ij olb TsBttoor»!» pri Celju. 1580 10-5 üCilME prve vrsie sweze blago in JaRo okusne. L dohiva se povsod ^ Prva hrvatska tvornlca salam, suhega mesa in masti M. GavrilOYic sinoYi i d. d. Pelrinia. I Be nie i •^ si ogledati veli- x § ko božlčno in | •™ novoletno pro- L Z dajo vsakovr- S * stnega manu- j? f, fakturnega bla- n ^d ga po zelo zni- § f^_ žanih cenah. _H Za obilen obisk se priporoča SlQjz QrcfiPüi, Celje-pri ,.Solncnl( - Glavni trg. v Stpfan Sfraspk Celje9 Kovaška uliea, | priporoca svojo veliko zalogo izgotovljenega obuvala vseh vrst lastnega izdelka. Prevzema dela po meri kakor tudi popravila. - Razpošilja se na vse strani. I f^i f^ B s^* ^V i i s^8* PTSsino norveäko j i flfoJi^e \/fi^Lsp SänitäA Celje. \ ' ^_ . __ — - ¦ .^m. ¦¦ i>i i w ¦! i^a ^» irfr ¦ rft^ itHfci -j«aOfc. ^Istiöiiili knjlgr v vseh jeziKih v elegantnih vezih. Goričar ^t Leskovšek, Celje. KTs^ad^g^mnllo. V Tvrdka Narat & Zurman pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine in v Ratanski yasi nagng^ j nja, da sta se nje družabnjka razdružila. I lö°i Tvrdka se glasi od seda] naprej: 2-1 | lanko narat trgouina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Sv. Križ — Rogaška Slatina. j