VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE • VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE •
Šola v Hrušici je stara 100 let
Članice literarnega krožka smo se ob 100-letnid naše podružnične šole v Hrušid pogovarjale s tovarišem ravnateljem naše centralne šole Pavlom Krasnikom. Povedal namje marsikaj zanimivega iz zgodovine hruševske šole.
Šola je bila ustanovljena v šol-skem letu 1883—84 in je vanjo tedaj hodilo 21 deklic in 28 deč-kov. Takrat je bila to pritlična stavba z enim samim razredom. Šolsko leto je bilo precej krajše, saj se je zaključevalo že marca. Po podatkih iz matičnih knjig je bil prvi učitelj na šoli Frančišek Klinar.
Zaradi porasta števila učencev so prizidali še eno učilnico v prit-ličju.
Cez deset let pa je v šolo ho-dilo že 156 učencev. Še po-membnejše pa je, da so v šoli poučevali v slovenskem jeziku!
To je bilo pravo nasprotje drugim šolam, v katerih se je pouk odvijal v nemščini. Taka šola je bila npr. na Vevčah in to je bil eden od vzrokov za ustano-vitev slovenske šole v Hrušici.
Drugi vzrok pa je bilo število učencev, ki se je iz leta v leto ve-
čalo.
V hruševsko šolo so hodili učenci s Fužin, iz Spodnje in Zgornje Hruši-ce, Bizovika in Stepanje vasi.
Vsi ti podatki so navedeni v matič-nih knjigah. Šolske kronike teJaj namreč še niso pisali.
Po II. svetovni vojni, v šolskem letu 1945 —46, so bili v šolo vpisani 203 učenci. Tega leta so začeli pisati šolsko kroniko. V naslednjih letih pa so v šolstvu nastale reorganizacije. Učenci višjih razredov so bili zaradi pomanjkanja prostorov prešolani na druge šole. Hruševska šola je postala podružnična šola — najprej cen-tralne šole Ketteja in Murna, po do-graditvi Štepanjskega naselja pa je bila priključena naši šoli. Osnovna šola v Hrušici se je potem preimeno-vala v OS Družina Kefer. V času vojne je bila to zavedna slovenska družina. Oba sinova sta padla v parti-
zanih, druge člane pa so postrelili Nemci. Pionirski odred OŠ Družina Kefer pa se imenuje po partizanu Francu Moškercu-Frenku.
Danes obiskuje šolo 106 učencev od 1. do 4. razreda. V višje razrede hodijo učenci na šolo Karla Destov-nika-Kajuha.
Šola ima tudi dva oddelka podalj-šanega bivanja in oddelek jutranjega varstva. V šoli poučuje 6 učiteljic. Zaposleno pa imajo še eno delavko v mlečni kuhinji.
Zahvalile smo se tovarišu ravnate-lju in odšle. Zgodovina je marsikdaj zanimiva in poučna — upajmo, da to pot tudi za vas, dragi braici.
SENKA ČATAK, 8. č
NAJSTAREJŠA
ŠE ŽIVECA UČENKA
HRUŠIŠKE ŠOLE
Frančiška Grum živi v Hruširi, Ob
potoku št. 5. Velja za najstarejšo še živečo učenko OS Hrušica, saj je ho-dila v prvi razred leta 1903.
—  Kakšna je bila Hrušica pred vojno?
Takrat Hrušica ni bila tako gosto naseljena kot danes. Zg. Hrušica je imela okrog 34, Sp. Hrušica (kjer je ¦šola) pa približno 40 hiš. Večinoma so bile kmetije.
—   Ali morda veste, kdo so bili prvi"uči(elji v hrušiški šoli?
Hja. mislim, da so bili to Klinar, Capudev in Lokar, polegučiteljev, ki so bili le malo časa na šoli.
—   Kako je bil organiziran pouk? Imeli smoštiri razrede. Prvi razrcd
je imel pouk popoldne, drugi, tretji in četrti pa dopoldne.
—   Katere predmete ste se največ učili?
Največ slovenščino, matematiko. zgodovino in zemljepis. Poleg teh pa smo imeli še petje in verouk.
—  In kako je bilo t malico v šoli? Kakšna malica neki! Jedli so edino
listt, pri katerih so imeli doma dovolj kruha in so ga prinesli s seboj. Vsi drugi pa smo le lačno gledah.
—   Kakšne so bile takrat razmere za učenje?
Nismo itneli veliko časa za učenje, kajti imeli smo tudi druga opravila. V šolo smo morali hoditi redno, le tisti kmetje, ki so bili bogati, so lahko »odkupili « svoje otroke. Kadar so npr. klali prašička, je učenec nesel v
solo učitelju krvavice in meso, pa mu je učitelj dovolil, da je ostal nekaj časa doma. Učitelji so bili strogi. Ce riismo bili pridni, smo bili tepeni.
Tovarišica Frančiška, hvala za po-govor.
ALEKSANDRA ŠUŠTARŠIČ, 7. c
BIVŠI UČENEC
V HRUŠICl —
M\TIJA FERKOL
Matija Ferkol je bil njega dni uče-nec OS Hrušica.
—  Kdaj ste obiskovali OŠ Hruši-ca?
To je bilo od )eta 1910 do leta 1917.
—  Vam je v spominu ostal kak dogodek iz teh let?
Leta 1916, ko so Italijani napadli Avstro-Ogrsko, je njihov avion bombardiral tudi šolo in smo bežali iz nje domov, da bi se skrili.
—   Kdo vse vas je ndl?
To so bili strogi, a vseeno dobri učitelji. Spominjam se dveh: Lokarja in Arlška.
—  Vas je bilo veliko v razredu? Približno trideset.
—   Bi šc spoznali svoje bivše so-šolce?
Ne vem, če bi koga spoznal. Sicer so pa že skoraj vsi pomrli.
S stiskom roke in zahvalo sem se poslovila od prijaznega sivolasega starčka, bivšega učenca OŠ Hnilica.
AIDA MEHIČ, 8. č, vse: OS Karel Destovnik-Kajuh