-j- m — i»i m^^ Edini slovenski d»«vnik v Zjediajenih drževah. Izhaja vsak dan icvzemši nedelj in praznikov. O GLA NARODA List slovenskih delom? t Ameriki. The only Stovenic daily* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. MM MMMI MtVB ROL M #*«•«/ Otm» 1e*»««>- nt»UKkn «. ltttv a« ik« teal Oi bee al Vev Yotk, M. Y„ niv the Aet cf Oom psee etf Ka rek t, ian. TELEFON PISARNE: 127« REOTOB. NO. 217. — ŠTEV. 217. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 15, 1908. — TOREK, 15. KIMOVCA, 1908. VOLUME XVT. — LETNIK XVT Pričetek šolskega Naseljevanje je še leta v New Yorku, vedno skoraj neznatno. VČERAJ SE JE PRIČEL PODUK V DEŽELO PRIHAJA ŠE VEDNO V 580 ŠOLAH NAŠEGA ME- MANJ NASELJENCEV, NE- STA; NA ULICAH VLA- GO JIH POTUJE NA- DA SEDAJ MIR. ZAJ V DOMO- —o— VINO. Nad 640,000 dečkov in učenk obisku- —o— je sedaj zopet redno šol- Tekom letošnjega leta je prišlo 750 ski poduk. tisoč naseljencev manj, NOVE ŠOLE. Včeraj je vlada na newyorških alicah nekako žalosten mir in izgledalo je tako, kakor da bi nekdo ua tajinstven način odvedel iz newyor-fikib ulic vso deco, oziroma vso novo generacijo, ktera je tekom zadnjih tednov po svoje skrbela za živahnost naših ulic. Ves hrup in kričanje zadnjih mesecev, ktero je na ulicah odmevalo od ranega jutra do pozne noči, je st'daj hipoma utihnilo, kajti včeraj se je zopet pričel v vseh neštevilnih šolali našemu mesta šolski poduk. V javne mastne sole je včeraj zjutraj odšlo nad 040,i HM) otrok, da prič-no z bojem in ubijanjem glav z raznimi vedami. I prav zanimivo je bilo gledati zlasti v gostouaseljeinh delih mestu, kako so nepregledne vrste o-trok hitele v šolska poslopja. Najzanimivejši prizor so p» nudili oni otroci, ki so šli v prvič v svojem življenju z materami ali pa večjimi sest nuni v šolo. Na njihovih obrazih je bilo citati skrbi in nekoliko strahu, kajti \ so vedeli, da bodo v prvič v življenju stali pred " scboolmam ". Strah je pa kmalo zginol in že opolu-dne >o novi učenci in učenke pojavili veselili obrazov zopet na ulicah, nakar ><> veselo pripovedovali čakajočim jim materam, kaj vse so se "v Soli lepega učili'*. V New Yorku imamo sedaj 580 ljudskih šol. ki so že stare. Tem moramo prišteti 24 novih ljudskih Sol. Vsa poslopja so bila pripravljena za sprejem mladine in kakor hitro so se vrata odprla, so otroci napolnili vse dvorane velikih poslopij. V nekterih šolah je do 3000 otrok. I riteljico so imele tekom prvih ur naravno vse polno opraviti, da so napravile red. Potem so hitro razdelile knjige in vse drugo, kar d& mesto otrokom na razpolago, in prvi poduk se je pričel. ŽIVA ZGORELA. Hči zgorela in mati smrtno ranjena. O.-emnajstletna Carrie Snyder v Meadowbrooku, L. I., je včeraj skušala v stanovanju svojih starišev zakuriti v peči, in je pri tem rabila pe-trolje, s kterim je polila drva. Ogenj je bil takoj velik in ker ni bila previdna, se je vnela njena obleka. Takoj na to je posoda z petroljem eksplodirala in v trenotku je bila deklica od glave do nog v plamenu. Njena mati, ki je bila v bližnji sobi, je slišala kričanje deklice in ko je prišla v kuhinjo. je videla, kako je njena hči vsa v plamenu tekla na dvorišče. Mati je hitela za njo in skušala gorečo obleko raztrgati raz njenega trupla. Pri tem se je vnela tudi njena obleka. Pri tem je prišel k sreči na lice mesta oče. ki je obe pomočil z vodo, da ju je tako pogasil. Vse truplo deklice je bilo polno opeklin. Ogenj jej je uničil oči in jo opekel tudi po ustih. Kmalo na to je med groznimi bolečinami umrla. Tudi njena mati je nevarno ranjena in zdravniki so mnenja, da ako ozdravi, bode prišla ob pamet radi groznega prizora. Linčanje v Texasu. Brookshire, Tex., 15. sept. Linčarji bo v minolej noči osvobodili iz ječe zamorca Dave Newtona, ki je obdol-žen, da je sodeloval pri umoru belega John Buchtrina, kterega je nekdo v njegovej hiši blizo tukajšnjega me-sta ustrelil. Zamorca so linčarji blizo zaporov obesili. Oče in jeden brat linčanega zamorca sta v Homesteadu v ječi, ker sta tudi obdolžena sodelovanja pri imenovanem umoru. V imenovani zapor so ju odvedli, da ju rešijo linčarjev. nego lani. ZNAMENJE ČASA. -------o- Pasiravno so parobrodne družbe pričakovale, da se bode v septembru naseljevanje zopet povečalo, se to ni zgodilo. Kakor je razvidno iz parni-ških poročil minolega tedna, je dospelo v minolem tednu v našo luko le S234 naseljencev iz Evrope, dočim je 11,992 inozemcev ostavilo našo luko in odpotovalo nazaj v Evropo. Ve- f rina teh je izjavila, da potuje sicer le začasno v staro domovino, vendar pa ii i lice ni vedel povedati, kedaj se vrne. kajti vsakdo je izjavil, da se vrne, ko zavladajo pri nas boljši časi. Od pri čet ka tega leta nadalje, je prišlo iz Evrope v našo luko 200,472 potnikov medkrovja, dočim jih je prišlo v istem času minolega leta 1 milijon 902. oziroma nad 700.000 več, nego jih je prišlo letos. V istem času letošnjega leta se je pa izselilo nad ]>ol milijona naseljencev, dočim jih je lani potovalo v Evropo le nekaj nad 200,000. Tudi v drugem razredu je prišlo letos mnogo manj naseljencev, nego lani, kajti lani je prišlo nad 47,000 naseljencev več v drugem razredu, nego jih je prišlo letos. -o- PREDSEDNIK ROOSEVELT IN DRUŽINSKO ŽIVLJENJE. Predsednik želi, da ostanejo vsi člani rodbine ob večerih skupaj. Oyster Bay, N. Y., 14. sept. Mrs. I John AVeeksova je včeraj priredila vrtno veselico, oziroma družinski zabaven večer, kterej je tudi predsednik Roosevelt, ki se mudi tukaj na leto-i višču, prisostvoval s svojo rodbino. Tem povodom je predsednik govoril govor, v kterem je povdarjal, da je treba vsem merodajnim krogom delovati na to, da se družinsko življenja pri nas poboljša, tako, da zavladajo boljše razmere med ženami in njihovimi možmi. V to svrho naj se ustanove takozvani rodbinski klubi, kte-rih namen naj bode ta, da ostane 1 vsak večer vsa rodbina združena. Predsednik se posebno pritožuje radi vedno bolj množečih se ločitev zakona, ktere so posledice tega, ker žive možje vedno proč od njihovih rodbin, tako, da so žene vedno same doma. Rooseveltu se posebno dopade rodbinsko življenje v Skandinaviji in radi tega želi, da prebijejo rodbine vsaki večer skupno, ne pa da se radi obiskovanja raznih klubov vsi člani medsebojno odtujujejo. Zajedno je treba tudi skrbeti, da zavladajo na farmah take razmere, ker le na ta način se bode lahko doseglo, da se bode življenje na farmah tudi omililo mladini, da ne bode potem bežala f mesto v tako velikem številu, kakor sedaj. Predsednik se bode v svojej pri-hodnjej poslanici kongresu natančneje bavil s tem vprašanjem. Cena vožnja. Paraik Avstro - Ameriške črte na dva vijaka "MARTHA WASHINGTON" odpluje iz New Yorka dne 16. sept. Parnik .vozi 14 dni v Trst. Vozni listek velja iz New Torka do TrsU ali Reke $24.00 T LJubljano ▼ Zagreb $25.20 Vožnji listki so dobiti prt FRANK SAKSER, CO., 109 Greenwich St., New Tort, is 6104 fit. Clair Ave., Cleveland, OMe. Republikanska državna konvencija v Saratogi. GOVERNERJEM DRŽAVE NEW YORK BODE BREZDVOMNO ODBRAN ZOPET DOSEDANJI GO-VERNER. Konvencijo vodi zvezini tajnik Elihu Root kot zastopnik Roosevelta. INŠTRUKCIJE IZ OYSTER BAYA. Saratoga, N. Y., 15. sept. Včeraj se je tukaj pričela državna republikanska konvencija za državo New York, in sieer z velikim navdušenjem delegatov, ki so prišli iz vseh county-jev velike države. Konvencija, koja mora odbrati kandidata za governer-sko mesto, je otvoril Tom Woodruff, ki je predsednik državnega republikanskega odbora. Zvezini tajnik Elihu Root, kteri je prišel semkaj po naročilu predsednika Roosevlta, vodi zasedanje in včeraj je bil skoraj ves čas pri telefonu, kajti govoril je skoraj vedno s predsednikom Rooseveltom v Oyster Bajna Long Islandu. Root je govoril dolg govor, v kterem je opisoval vrline zvezine vlade in uprave, hvalil je governerja Hughesa radi njegovih od-redb proti konjskim dirkam in končno je predlagal, da se Hughesa direktnim potom odbere governerskim kandidatom. — I'o Rootovem govoru je predsednik Woodruff predlagal« da se zasedanje preloži na danes popoludne ob 2. uri. Delegat je so tudi med zasedanjem burno pozdravljali predsedniškega kandidata Wm. H. Tafta, kadarkoli s«* je njegovo ime imenovalo. Predsednik Woodruff je tekom dneva dobil od predsedniškega kandidata Tafta brzojav, v kojem izjavlja, da je potrebno, da zmaga v državi New-York ves republikanski tiket, nakar je sklical Woodruff posebno konferenco vseh republikanskih vodij v svojo vilo. Hughes bode tekom današnjega dneva per aelamationem odbran governerskim kandidatom. Gospodarski položaj le počasi napreduje. IZ POROČIL O ŽELEZNIŠKEM PROMETU NI RAZVEDETI MNOGO POBOLJŠANJA. Zaničevanje katoličanov v Londonu, Anglija. PROTESTANTJE SO ŽALILI KATOLIČANE POVODOM PROCESIJE V LONDONU. Kljub temu pa obrt napreduje in Ako bi katoličani nosili seboj hostijo, je boljša, kakor početkom krize. ZAUPANJE SE VRACUJE. NEZGODA NA ERIE ŽELEZNICI. Potniški vlak je skočil raz tir in 34 potnikov je bilo ranjenih. Youngstown, O., 14. sept. V Gene-vi, Pa., je včeraj dopoludne iz Chi-caga, HI., v New York namenjeni potniški vlak Erie železnice, zavozil na odprto izogibališče in sicer s tako hitrostjo, da je vlak skočil raz tir. Pri tem je bilo 34 potnikov več ali | manj ranjenih. Železničarji zatrjuje- j jo, da je nesrečo zakrivil nek lopov, kterega sedaj detektivi zasledujejo z ' pomočjo krvnih psov. Najhujše je bil poškodovan nek potnik, kojemu je zlomilo obe nogi. Ko se je pripetila nezgoda, je vozil vlak z hitrostjo po 40 milj na uro. Lokomotiva se je prevrnila, vendar sta se pa kurilec in strojevodja rešila. Ranjence so pripeljali v tukajšnjo bolnico. Potniki so bili večinoma italijanski in grški delavci. Denarje v staro domovine podOjaino: za | 10.35 ............ 60 kron, za 20.50 ............ 100 krom za 41.00............ 200 kron za 102.50 ............ 500 kron za 20450 ............ 1000 kren za $1018.50 ............ 5000 kron Pofc. rina je všteta pri tek Doma se ntkariie izplačajo br« vinarja Naie taam pettjatro aje c. kr. pM kraailM urad v 11. 4© 12. dasta. Denarje asm podati je neje to fSBJI v getovM ▼ I*d« ali "«fc» po Order all m Vow Torit Bank Draft American Railway Ass., je ravnokar izdala svoje izvestje glede tovornega prometa za dobo od 19. avgusta do 10. sept. na naših železnicah. Iz tega izvestja je posneti, da je bilo v tem času v Z je d. državah in Canadi 222.632 železniških vagonov brezposelnih, oziroma, da je toliko vagonov moralo počivati. Največ vagonov je moralo počivati dne 29. aprila namreč 413.605. Od onega časa nadalje so se razmere vedno bolj izboljševale, dasiravno je bil napredek le počasen. Pomanjkanje prometa je bilo skoraj v v-eb državah jednako. Promet je sedaj najbolj napredoval v iztočnih državah, kakor v New Yorku. New Jersey a. Delaware. Marylandu in v Pennsylvaniji. Dasiravno je iz teh številk razvi-deti, da se je gospodarski položaj pri nas nekoliko poboljšal, so se prihodki železnic koncem avgusta zopet pomanjšali. ako se jih primerja z prejšnjimi. Obrt je pričela povsodi napredovati in kakor je znano, se tudi v tovarnah sedaj boljše dela. nesro se je delalo početkom leta. ko je vse. kar je le moglo bežalo iz dežele. Da so pri nas sedaj boljši časi. vedo tudi že v Evropi, kajti naseljenci, ki so vsled krize bežali domov, se sedaj v vedno večjem številu vračajo, dasiravno časi še vedno niso tako dobri, kakor so bili tedaj, ko se je kriza pričela. Gozdni požari v Michiganu in Črnogorci. V CHISHOLMU SO PRIJELI VEČ ČRNOGORCEV, KTERI SO PO P O G O S I Š Č U KRADLI. Dva meščana iz Grand Marais se pogrešata in sta najbrž e zgorela. ŠKODA. prišlo bi do prolivanja krvi. ŽALITVE IN ZASRAMOVANJA. Iz Avstro-Ogrske. Napad na katoličane. V BUDIMPEŠTI JE PRIŠLO DO VELIKIH IZGREDOV PROTI KATOLIČANOM. Kolera je prekoračila avstro - ruske meje in se je pojavila v Galiciji. NEVARNOST VELIKA. 1M 8104 St. Clair Ave., W. Cleveland, OUo. Duluth, Minn., 14. sept. Ko je bilo mesto Chisholm v plamenu, ki je nastal radi gozdnih požarov, so tamkaj živeči Črnogorci pričeli po ruševinah krasti in so odnesli vse, kar jim je prišlo v roke. Vsled tega se je pričela tamkaj splošna gonja na Črnogorce, kteriL so 79 prijeli. Jetnike bodo odvedli v tukajšnje zapore, vendar so pa oblasti v strahu prignati vse naenkrat, kajti bati se je, da ne pride do linčanja. Sedaj jih imajo zaprte v Chisholmu na Drydock Oliver Minig Co., ktera je dala oblastim svoj pomol na razpolago za čuvanje vjetih Črnogorcev. Minolo soboto je divjal mžar v Lasterpa*! ie tri milje od Dulut-ha, koje mesto sedaj čuvajo gasilci na obeh straneh. Gozdni požarji so zahtevali dve žrtvi iz tuk. mesta. Pomožni mestni klerk A. E. Zimmerman in krmar B. Carey sta namreč potovala z parni-kom America v Grand Marais in sicer z neko rešilno ekspedicijo. Na parnik se pa nista vrnila in radi tega se domneva, da se jima je kaj žalega pripetilo. Sedaj so od tukaj poslali v Grand Marais posebnega sela, da išče oba zginola moža,, ki pa dosedaj ni našel nijednega sledu. Prijatelji obeh zginolih upajo, da sta prišla na kako varno mesto, ko sta se vračala iz Grand Maraisa kajti direktno se nista mogla vrniti semkaj, ker jima je ogenj zastavil pot. Vendar sta pa od tam že davno odpotovala in aeboj sta imela živeža le za par d "i, tako, da je mogoče, da nista več med živimi. o ROJAKI, NAROČAJTE SB *A "GLAS HAROBAt" HAJVEOJI DT HAJCEHKJBl DNBVHXK! London, 14. sept. Tukajšnji katoličani so včeraj priredili krog west-minsterske katedrale svojo procesijo in pravi čudež je, da pri tem ni prišlo do groznega prolivanja krvi. Mi-nisterski predsednik Asquith je namreč takozvanim nonkonfirmistom ugodil in katoličanom vsled prošnje non-konfirmistov prepovedal nositi seboj hostijo. Minister je imel pri tem prav, kajti ljudstvo je bilo na katoličane tako ogorčeno, da bi jih brezdvomno napadlo z orožjem, ako bi pri procesiji nosili seboj hostijo. Prote-stantje so se pri tem tako ob.iašali, da se jih sramujejo vsi oni, ki so do-sedaj vedno trdili, da imajo v Angliji vse vere jednako pravico. Takoj popoludne so se pričele vse ulice ki vodijo h katoliški katedrali, polniti, dokler niso bile tako polne, da ni bilo na njih niti najmanjšega prostora. Kljub temu je pa skušalo še na tisoče ljudi priti do vhodov v cerkev. Ob 3. uri popoludne je postal položaj uprav nevarne, kajti ljudstvo je skušalo policijski kordon prodreti, vsled česar je morala policijja večkrat energično nastopiti, da je napravila prostor za katoliško procesijo, ktera I se je končno v varstvu policijske ko-i njice pojavila na ulici. Katoličani so nosili seboj'le nekoliko zastav. Jed-va. da je množica zagledala te zastavice. že se je pričelo vsestransko kri-j čanje in izžvižgavanje katoličanov. Množica je v tem trenotku pričela riniti naprej in sicer z tako silo, da so morali tudi policaji, ki so tvorili kordon oditi z množico. Ženske so pričele kričati na pomoč. Policija je pri tem še enkrat skušala množico potisniti nazaj, toda pri tem se je morala boriti za vsak čevelj zemlje. Končno se jej je posrečilo množico potisniti tako daleč nazaj, da je ostala mala pot prosta, po kterej se je potem procesija pomikala dalje. Pri tem je pa množica prodrla procesijo, ktera se je pričela že razhajati in bi se prav gotovo razšla, da ni prišla policija katoličanom zopet na pomoč. Ako bi papežev delegat, kardinal Vanutelli nosil hostijo, bi prišlo prav gotovo do prolivanja krvi, kajti, ko je množica zagledala rudečega kardinala, je morala policija porabiti vse moči, da je množici preprečila naskok na kardinala. Ljudje so kar divjali, ko so ugledali kardinala, ki je moral itit po poti, ki je bila vsled množice tako ozka, da so zamogle korakati le tri o sobe jedna kraj druge. Množica je ves čas neprestano kričala in za-sramovala katoličane. Kardinalu Va-nutelliju se je posrečilo priti nazaj v katedralo, dočim je moralo mnogo drugih duhovnov ostati na ulicah kraj policajev, koji so jih čuvali. Policaji so storili vse. kar je bilo v njihovih močeh za brambo duhovnov in so jim svetovali naj gredo kakor hitro mogoče iz množice, ker ne morejo jamčiti za njihovo varnost. Množica je neprestano zasramovala katoličane in potem so vsi tisoči kot iz jed-nega grla kričati "God save the King" in "Rule Britannia". Ljudje, ki so tako kričali, so mislili, da na ta način dokažejo svoj patrijotizem. Budimpešta, 15. sept. Tukajšnji in okoličanski katoličani so v Budimpešti priredili svoj katoliški shod, in v istem času se je vršil tudi velikanski shod socijalnih demokratov, tako, da je samoumevno, da je prišlo med katoličani in socijalisti do spora in naravno tudi do pretepa. Socijalni demokratje so katoličane bombardirali z kamenjem, tako da je mnogo katoličanov nevarno ranjenih. K sreči je prišla policija pravočasni) na lice mesta >n je morala rabiti meče, tako da je množico pravočasno razgnala, ker inače bi boj zahteval gotovo par človeških žrtev. Več sto socijalističnili in katoliških razgrajačev je zaprtih. Dunaj, 15. sept. Kolera je rusko mejo prekoračila in se je pojavila sedaj v avstrijski Poljski. V Tarno-polju v Galiciji je namreč zbolela neka osoba za nevarno boleznijo. Ko je kolera v ruskej Poljski vedno bolj napredovala in se vedno bolj približevala avstrijskej meji, so oblasti avstr. Poljske odredile vse potrebno. da se prepreči koleri priti na i avstrijsko ozemlje. Kljub temu se je pa sedaj pojavila nevarna bolezen tudi v Avstriji. Zbolel je nek Poljak, ki je dospel iz ruske Poljske, ki je bil na potu v Ameriko, ko je nastala nevarna bolezen. Med prebivalstvom v Tarnopolu je zavladala prava panika, toda zdravniška oblast izjavlja, , da je preskrbljeno tako, da se vsako razširjanje bolezni lahko ustavi. ! Mesto Tarnopol ima 31,000 prebi-I valcev, ki so po večini Poljaki. Razun teh je tudi 15,000 čifutov. Razne novosti iz inozemstva. KOLERA V RUSIJI; V PETRO-GRADU SE ŠE VEDNO RAZŠIRJA; ZDRAVSTVENE ODREDBE. Nadaljno poglavje iz morale "najvišjih" nemških krogov. RAZNOTEROSTL J Po orkanu na Turks Islandu. Grand Turk, Turks Islands, Zap. Indija, 14. sept. Škoda, kojo je napravil orkan, ki je divjal v noči dne 10. sept. na tukajšnjem otočju, nikakor ni tako velika, kakor je bilo prvotno domnevati. Pri tem se je potopila le jedna jedina ladij a, namreč skuner Don Leon. Mornarji so se rešili. Ko je divjal vihar, tukaj ni bilo inozemskih ladij. Največjo škodo je napravil vihar v Salt Bay, toda ubit ni bil nihče. Iz otočja Caicos le ni poro&L VELIKANSKI ZAJUTREK. Kakšen mora biti mali zajutrek po mnenju bivšega aldermana Dotzlerja. Saratoga, N. Y., 14. sept. Alderm. Dotzler, ki tehta 400 funtov, je včeraj dosegel svetovni rekord v tem, da on potrebuje največji zajutrek, kar je ljudi na svetu. Zajuterkoval je namreč na parniku Adirondack, ki vozi med Albany, N. Y., in New Yor-kom. Pri ten} je povžil deset čaš kave, 20 žemelj, dvajset ocvrtih jajc in 40 komadov slanine, nakar je žalostno izjavil, da sicer še vedno ni sit, da mu je pa zdravnik svetoval, naj se posti, radi česar sedaj manj poje naenkrat, da pa radi tega večkrat je. Dotzler se je vidno jezil, da so se mu njegovi sopotniki in natakarji čudili, ker je toliko po jedel. Pri tem je dejal, da tak zajutrek ni prav nič čudnega, kajti njegov najmlajši deček povžije vsaki dan za zajuterk po osem jajc. Petrograd, 15. sept. Uradoma se naznanja, da se je v tuk. mestu od 12. sept. do včeraj opoludne pripetilo 256 slučajev kolere in da je od teh bohri-kov 64 umrlo. Od početka epidemije nadalje, je umrlo 25% vseh bolnikov. Včeraj je umrl za kolero nek tenorist slavnega kora cerkve Aleksandra Nevskega. Tenorist je zbolel za kolero takoj, ko se je božja služba končala. Zdravstvena oblast je odredila, da morajo biti irnstilne ob delavnikih zaprte že ob 5. uri, dočim -e ob nedeljah in praznikih -ploh ne smejo odpreti. Pij a M podvrženi lju Ije namreč naj lož je obole za k naraste sila, ako po- v Gainesville, kajti njegova bolezen večamo ploskev na dvoje, seveda pod addresses of *b°ve officers: 109 Greenwich j v vratu se je poboljšala, tako da se P™miso, da naj ploskev ostane na gg^Borough of Manhattan, New York zamore ^ ^^ žiylje_ mestu. Ako vzdrži močan mož v moč- -r---r.——-T-t :-' nja. Njegovi prijatelji, oziroma Bai- ncm vodnem curku en meter dolS° in * oOLto}* ^ ".Amenk° m$3 00 leyUi, so gospodarji velikega dela kon- pol metra široko desko pod vodo proti .. pol leU.........1.50 * vencije v San Antonio, žal v veliko vodl> bo rabl1 dostl več močl> če bo M r^lSa^Tm Jt?WNWrYo'rk' ' ž™ škodo demokratične stranke. V prid i,leska dvakrat tako široka ali dolga, H Evropo sa vse leto .. . . ! 4.50 osobne svobode dosedaj niso ničesar,'111 konecno vodne sile sploh ne bo več » .....Prav ničesar storilii mest0 teSa so P—gaU mogeL fln^ A.k.^tri' številke! pristavek št. 10 demokratične plat-. Podobno stoji stvar pri vseh balo- —T-—-— forme razveljavili, dasiravno se ta »lh> Prav Posebno pa se pn vehkem izn«ja vsat aan iz- , , , _. . , vi----- in neokretnem, mogočne ploskve ve- •«GLA8 NARODA vaemai nedelj in praznikov odstavek glasi: "Ni jeden član ne ! sme med njegovo službeno dobo spre- trovom čudečem balonu Zeppelino-! jemati nagrade od kake korporacije I vem- Na take Ploskve Potiska ko-! ali kacega trusta." Naravno, da se i UčkaJ hitrejši veter s tlakom, ki šteje je to zgodilo v prid mlademu seba- na milijone kilogramov. Po znanej torju, tako da zamore slednji kot od- Grašhoferjevi formuli je tlak vetra vetnik trustov mirno nadalje pošlo-j proporcionalen kvadratu njegove hi-va|,- >» j trosti. Iz tega lahko posnamemo, kaj Oni časopisi, ki dokazujejo svojim | bi moral izbojevati tak balon, kako čitateljem, da je demokratična stran- raste sila s širino ploskve in hitrostjo "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except tiondays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^^Advertisement on'agreement. Dopibi brez podpusa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po MWyap«membi kra)a naročnikov ka čuvateljica -osobne svobode", naj j vetra in da so motori, pa naj štejejo proeimo, ,ia se nam tudi prejšnje sedaj ponatisnejo zgoraj navedeno tr- P° 200 in vec konjskih sil, takim na- blvuilsce naxnani, da hitreje naj- 1 --------1 * ----- demo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: «QLAS NAHODA" 10t Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Bettor. ditev, kar pa seveda ne bodo sto- valom nasproti navadne igrače, prav rili. Bryan insvobodna trgovina. Grof Zappelin in njegovi eksperimenti. — Od strokovnjaške strani. — posebno pa tedaj, če je balon privezan ali zasidran, kakor se je zgodilo zadnjič v Echterdingu. balasta, neodvisno tudi od minucijoz-nega in kompliciranega aparata, a navzlic temu pa ni nerodno in neokretno. Seveda z vetrovi imajo opraviti tudi najboljši letači, ki proti njim k večjemu lavirajo, ali pa se jim krat-komalo izognejo, kadar vedo, da ne zmagujejo z danimi jim silami. To je pot, po kteri je upati, da pridemo kedaj do rešitve vprašanja, kako bo-demo letali — pot, na ktero so krenili vsi resni, treznejši in znanstveno izobraženi nekdanji prijatelji balonov vseh vrst. — Fahrman, Dumont, Wright in drugi dosegli so velike in vse solidnejše rezultate, ki so podlaga trajne vrednosti za vso prihod-njost, ktero bode nekdaj zavzel jedi-no le letalni stroj na mehaničnem principu. Nemčija seveda sanjari že o uporabi balona za vojsko in meni, da bode že s Zeppelinovimi "rezultati" obvladala ves svet. Tega se nam še dolgo ni bati in glede balonov sploh nikoli ne. Balon je še v tihem zraku in v miru skoro neporaben — kaj pa celo v vojni! Kiti jednega resnega j ne cunje." sem se pa tudi telovadil, kopal in obedovaL "Lovro, duša božja, ti ljubiš Aglajo", sem začeL "Pa reci, da ni res!" Zardel je kakor grajana učenka; v zadregi je mahnil z roko in zatem-nil pol sobe. Zinil pa ni nobene besede. "Ne zameri mi, ljubi Lovro, da se vtikam v tvoje stvari", sem nadaljeval mirno in resno. "Tvoj prijatelj sem. Povedati ti moram, kar mislim, sicer bi bil hinavček. Tedaj! Aglaja je potratna ptičica, po dragih zabavah, po luksurijoznem življenju pohlepna ptičica. Njen papa velja za bogatina. Pa ni. Špekulant je, igra na borzi. Njegova imovina je od davi do drevi.'' "To vem sam", se je odrezal trdovratno zaljubljeni Lovro. "Pa kaj mi je mar njen oče, oziroma njena dota!" "A tako! Vzel bi zatorej Aglajo tudi brez dote. No, oprosti mi, tvoja plača ne zadostuje niti za njene mod- matematika, fizika in tehnika, ki ima količkaj veljave, ni — niti v Nemčiji, ki bi verjeli na prihodnjost balonov, vsi pa na ono letalnih strojev. Nemška uniformirana in neuniformirana špisarija, od najnižje do najvišje sorte, pa se navdušuje za projekte, gle- Iz vsega tega sledi, da je ob brez- «]e kterih izvedljivosti ji manjka vseh vetriju mogoče z balonom, opremlje- študijev, vsake kritike in znanja, tuli nim s krmilnimi pripravami, izvesti svoj "Deutschland, Deutschland iiber razne evolucije, — na čemur še ni-i koli noben lizik dvomil ni, da pa Dasiravno je demokratični predsedniški kandidat William Jennings Bryan tekom let opustil vse polno svojih prejšnjih nakan in načrtov, da si tako po v era število svojih volileev alles" in se smeši pred celim znanstvenim svetom. Če v ti pijanosti j stoji s krmilnim balonom dosti slabše zbirajo milijone za novo "zračno bro-j kot s čolnom, da se vrnemo k stari dovje", kterih konec bode jednak: ka-primeri. S čolnom mi je dana skoro kor Zeppelinovega balona — seveda samo denar pretikajc v druge, a lastne žepe. S—c. "Prečrno jo sodiš, prijatelj!" "Nikakor ne. In vrhu vsega je Aglaja koketulja, najhujša koketulja vseh petih delov sveta." "Nekoliko koketna je pa vsaka. Se že unese!" "Saj veš, kako se je zabavala za manevrov z dragonskimf častnikom. Boljubi so pokali kakor puška repe-tirka. Ves K. to ve prav dobro." "To je boso govoričenje, obrekovanje." "Naposled se mi zdi, da bi bilo tebi vsejedno, če bi videl sam, kako po- vedno možnost zaploviti v mirno vodovje, ali vsaj v neznatne curke in toke, kterim so sile mojega plavala Nemški listi so prenapolnjeni himen in slavospevov na Zeppelina, tega "zmagovalca zraka" v uniformi, in ne najdejo dovolj superlativov, da kos; skrbno pa se izognem valovom pn letoinjih volitvah, je še vedno bi st. mogli primerno izraziti o supe-jin tokom, proti kterim moja vretena zvrst jednemu izmed svojih prejšnjih rioriu.ti tega najnovejšega nemškega i in vijaki ničesar ne opravijo. Pri ba- *4 duševnega velikana" in o veličini | Ionu pa tega ne morem. Tamkaj se; nemškega duha sploh. ' ne morem izogniti hipnemu zračnemu Ne maramo biti krivični, in zato toku, ampak prenesti moram hočem-, priznamo staremu Zeppelinu to, kar j nečem njegove sile — in potem je on ( ti i ti gre: njegovo konsekvenco, nje- moj gospod in ne jaz njegov; potem; na ni kak na- pnncipov, ktcrega čin ustaviti.- Znano je, da je bil Bryan oni, ki je pomagal, da je zadobil v zadnjej demokrat i <"n e j dobi Wilson-Gormanov zakon, ki je določal prosto trgovino, oziroma odpravo varnostne carine, lepolno pravomočnost, vsled Aglaja. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barba ZJedlnJene države Severne Amerika Sedež: Forest City, Pa. no dri* 31. januarja 190J <*r drtov« P»nrwyt^«fii«[|il. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, p. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Fa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. IRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenne, Brad-dock. Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NAROD^". Važn o«_Važno,_Važno. Važno« ljubuje drugega." Tedaj je Lovro planil pokonci. "Če bi to videl!" je dejal hripavo. "Če bi to videl..." Naenkrat je vzel klobuk in odšel. | Ogibal se me je poslej. Jaz pa sem ! gj , si ubil v glavo, da ga ozdravim. Naj- ^ prvo je bilo treba, da sem se sprijaz- j j nil z nevarno sovražnico. Pridružil j sem se tedaj armadi njenih satelitov — in trabantov. Aglaja me je sprejela Samo enkrat sem igral zoprno ulo- !med nJe tem raJ'ša> ker sera Pre-5 Spisal Rado M urnik. urovo energijo in požrtvovalnost, nje- krmari on mene, ne pa jaz po njem.: . . . : . - . Ukorai zanemarial Veselila se ie češ ' noken intnganta in ni mi zal, je pnpove-1 J »e&ema je, ces>, svojo os< česar je kriza od Ko je -ov pogum in njegovo vztrajnost. Kar i Radi tenkosti vzduha pa Je i>a drugega na njegovi slavi, je vijak, noben propeler ne more dobiti | doval sodnik Zvonar večerni v zeleni bladnici. družbi i zoPet vpregla sužuja pred eizo tedaj govoril o tem zakon- nastala pri nas nepopisna lMJVSem nezasluženo in narejeno. Kaj-1 tiste opore v zraku, kakor bi jo pri leta 1894 do 1897. {i -e iJl>ja sama obvladati zrak s po_ količkaj hujšem vetru tako krvavo po- Takrat sem bil avskultant v K. Ob- močjo kakoršnilikoli balonov, ne nosi1 trebovaL «eval sem naJveč s 6™Jim tovarišem, znaka ženijalnosti na sebi, ampak pe- Zeppelinov balon je imel sicer pri-: pnstavom Lovrom. Moj prijatelj je Fhm, da so davki m carina itak pre- (,at nezUaiistvenosti in nepoznanja prave, s kterimi se mu je bilo možno miel vse Preveč lepih svojstev. Bil visoki in radi tega podpiram ta pred- prirodnih zakonov. Misel, zgraditi i spuščati se kvišku ali nižje, vendar > pretili, preskromen, premehak. O- radi u-ira, ker je pravičen, in ba,on po sistemu Zeppelin", tudi ue zatajil nikoli svoje prave balon- '"az mu bil tako napačen. Po-ker določa zniža- | log, ni tudi ne radi teira, svojih triumfov. Sredi malomestnega dolgčasa je priredilo ognjegasno društvo veselico s j>lesom. Vse je šlo po volji, vsi so bili zadovoljni. Bil sem tako srečen, da sem dobil imeniten dobitek, na-miznik, kjer je bil uvezen ličen pujsek z radostnim nasmehom in veselo 0 C co >N > Ura za gospode (18 size) 20 let jainčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni.................. $13.00 $15.00 z 17 kameni................. Ravno take vrste ure za ^ospe bolj mate (size C) z 15 kameni kolesovjem Elgin all Waltliam ... lO.UU Za blago jamčim. Priporočam se za nuročbo, kajti zgornje eene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. "Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. < 03 N< 3 0 < D N< 3 0 | ni njegova, ampak Schwarzova; in ske narave: delal je z balastom. Sj^va mu je bila srednja skoraj | povzdignjenim rilcem in repom? pod je carine, temveč vsled tega, ker je koufno bi njcgov zadnji baiou tudi tem je že izrečeno, da je krmarenje h»a. život pa dolg. Kratke noge so predlog mnogo boljši, nego zakon, ko jega imamo sedaj." Bryan Se vedno tako misli, kakor je mislil leta 1S04. in ako je bil imenovani zakon le jeden korak na slabše, potem si laliko predstavljamo, kaki časi bodo zpvladali, ako bode »mogel Bryan svobodno razpolagati z zakonom o varnost ne j carini. On se že sedaj ne straši, da je on samo za tarif "lor revenue only", in pristavlja. da bode odstranil vsako o-bramho obrti in trgovine, kajti to je po njegovem mnenju 4'napačna ekonomija"'. Bryan je pristaš trgovine z blagom, ki je po ceni — in on bi najrajše kupoval na svetovnih trgoviščih, kjer se dobi blajro najceneje, vsled česar bi najraje imel, da se zamore k nam uvažati blago brez vsake carine, naravno v škodo domačim izdelkom in pridelkom. Pri tem se pa preneha njegova modrost, kajti on niti za tre-notek ne pomisli, kje naj dobimo potrebni denar, da si nabavljamo inozemsko blago, ako bodo domate tovarne zaprte in ako bodo morali tudi naši farmerji počivati, ako bi se iz inozemstva uvažalo vse ono, kar se pri nas potrebuje. On tudi ne pomisli, komu naj naši farmerji prodajajo svoje pridelke, ako naši delavci vsled se dolgo, dolgo čakal na tiste uspehe, samo nekaj postranskega za te in po- iniele stopala široka kakor smetišni-s kterimi se sedaj ponaša, ako bi ne dobne zrakoplove, in da je bil prvi in : zlastl P* ™u mno?° pnzadeva-bilo francoskih inženirjev. Z njiho- glavni princip njihov: zmanjševanje le debele, koščene, junaške roke, ki vimi iznajdbami zadnjih let je bilo 1 in naraščanje teže, t. j. ekvilibracija bile na poti posebno v damski izključno le mogoče dati Zeppelinove- celega stroja v zraku. Ali z drugimi družbi. Lovro je poznal v teroriji mu balonu tiste aparate, s kterimi je besedami: pravo "letanje" sploh ni | vse gladke mamre, toda navzlic temu dosegel to. kar je. Francozje so bili, bil nikoli namen Zeppelinovega ba- m navzlic frakarski obleki se včasih ki so izumili motorje, ki ob največjih Iona — njegov možen namen je bil kar ni mogel iznebiti pristne rovtar-silah in največjem delu tehtajo naj- samo obdržati se v zraku in ondi po- ske nerodnosti, manj in zavzemajo tudi najmanj pro- mikati se naprej. Kako je z zadnjo štora. Stoprav tedaj, ko so ti pravi lastnostjo, smo videli, oglejmo si še učenjaki izumili z mehanizmom, fi- prvo. nim, preciznim in točnim, kakor je V zraku se v stabilnem (indiferent-mehanizem ur. razvijati konjskih sil nem) ravnotežju vzdrži samo stvar, na stotine, je bilo vprašanje o kakem ki ima manjšo specifično težo, kakor krmarenju na zrakoplovih udejstvil- jo ima zrak. Balone polnimo torej je oblačiti in vesti kakor nobena dru-no. Do tega trenotka pa je ženijalni z gorkim, t. j. razredčenim zrakom, ga. Njena toaleta je bila vsekdar V K. je bilo več krasotic. Med njimi pa je prvakovala gospodična Aglaja, mlada edinica ošabnega trgovca Palica. Odgojena je bila na dunajskem zavodu. Aglaja ni bila, da bi mogel reči, lepa, toda znala se nemški Miliel lepo spal, a ne spanje ali s plini, ložjimi od zraka, navadno pravičnega, ampak navadno spanje s svetilnim plinom ali vodencem. Teh brezbrižnega in nesposobnega. j plinov napetost pa z dviganjem v vi- Ker se pa je končno Zeppelin ven- šine raste, vsled česar tudi lažje pro- dar le vzdignil s "svojim" zrakoplo- dira jo omot, v kterem so zajeti, prav vom v zrak in ga srečno pripeljal do posebno pa tedaj, Če solnee vsled zvi- Mainza, moramo se pečati s tem dej- šane gorkote na nje vpliva in nape- stvom kot takim in oceniti faktično tost raste. Zato zgubi tak balon v vrednost tega ponesrečenega poskusa, doglednem času svoj plin in potem, če Kaj se je dokazalo s tem, to je ima srečo, lepo filistersko prikrmari prvo vprašanje, ktero si zamoremo na zemljo spontanno nazaj. okusna, vzorna, brez pretiranih obeskov in okraskov. Aglaja je nosila samo take klobuke in slamnike, ki so se dobro podajali njej sami. To je treba povdarjati. Zakaj mnogo, mnogo je deklet, ki nosijo robo, kakoršno so videle pri prijateljicah, češ, ako se poda drugi, se mora tudi meni. Zato srecavamo toliko čudnih maškar. Aglaja je bila vadno taka, kakor bi bila prišla iz dunajskega ali pariške- staviti. PrVič to, da se je balon dvignil kviško, da je plaval dokaj ur v višjih ali nižjih zračnih plasteh, da se .. je zopet dvignil na tla, in drugič, da tekmovanja inozemstva ničesar ne za- ^ ^ Vge pod pryo točko služijo, tako da jim radi brezposelno- ^^ dogeglo je doslej ^e nebroj balonov tudi najnavadnejše vrste. Pečati se imamo torej z vpra- Da tak balon ni uporaben za prakso, j ga salona. sti ne bode mogoče kupiti niti koma-diča kruha. To je plavno vprašanje, krog kterega se mora gibati vsa sedanja kampanja predsedniških volitev. — Mogoče je, da tudi, ako bode Bryan izvoljen, til. kongres še ne bode spre- ni težko umeti. Podoben je vlaku, čigar stroj na poti izgublja svoj premog, nadomestila pa za novega ne more, ker ga, recimo, nikjer ob poti dobiti ni. Zeppelinov balon je imel svoj omot Lepa ravno ni bila, kakor sem že omenil. Imela je takorekoč več obrazov. Vsa drugačna je bila po dnevi, drugačna ob ometni svetlobi. Ob solnčni luči si videl na njenem obrazu zelenkaste in rumenkaste zamaze in pege. Njene lokave, laskave oči so menil sedanje varnostne carine, naj- , . __ J ,., . * plove (radi svoje specificne teze) na brže se pa bode to zgodilo pn zase- 11 danju 62. kongresa, ako se bode Bryanu in njegovim privržencem posrečilo spremeniti sedanji republikanski kongres v demokratičen. To vprašanje je pa za vse naše ljudstvo tolike važnosti, da mora vsak državljan dobro pomisliti, kam nas zamore dovesti Wilson-Gormanov zakon, in da mora vsakdo po vseh svo- j napravljen iz aluminija, imel je torej trdne stene. Ta sistem nudi v ne- bile premajhne, tudi nosek bi bil lah- .sanjem, kako stoji s krmarenjem ba- | kterili ozirili prednost, v drugih pa ko malo krepkejši. Razdalja med Ionov. Dobro zbalanziran ali zekvilibriran še, nego baloni iz svile, tudi se bode balon nudi približno iste razmere, ka- dal glede krmarjenja ložje obvladati, kor čoln na vodi. Seveda balon ne v slučaju viharjev pa se mu godi slaba — ker ogrodje in stene ostanejo površini zraka, ampak v zraku sa-jtrde, dočim se dajo svileni baloni hi-mem, primerjati bi se ga torej mo- tro izprazniti in so potem podobni na slabšem. Plin zadržuje sicer bolj- | njim in zgornjo ustnico je bila predolga. Pust in čemeren, skoroda grd je bil njen obraz, kadar je prodajala ralo podvodnemu čolnu. Mislimo si torej tak podmorski čoln, čigar specifična teža mora biti manjša, nego ona obdajajočega ga vreči, kteri veter ne more storiti ničesar žalega več. Zeppelin je imel dobre svetovalce in zato je tudi jako previdno določil sredstva na dnu, a večja nego ona na smer prve večje svoje vožnje. Vedel površini — s kratka okoliščnemu sredstvu, t. j. vodi jednaka. Tak čonl ... , , , . postane potem sposoben za manevri- iih močeh skrbeti za to, da bode iz- r . ^ . . .__i > J , , , j- , * ui ranje. Dvigal se bo in paflal bo ali voljen predsednikom kandidat republi- i "___. _______Kolaeto • kanske stranke WILLIAM HOWARD TAFT. Bolje je molčati. A: "To je nesramno! Včeraj sem bil v restavraciji in tu mi je neki tuj človek dal zaušnico." B: "Imaš li priče, ki so to vide-lit" A: "Ne." B: "Nu, potem pa lahko to utajiš!" s krmarjenjem ali s pomočjo balasta; na desno in levo, naprej in nazaj pa se bo pomikal na ta način, da se primernimi pripravami (vesli, vijaki, plavut ami, krmili) v gotovi smeri in z gotovo močjo opira ob obdajajoče ga sredstvo. To se bo obneslo povsem — in da se to uvidi, ni treba nobene bistroumnosti — dokler ostane medij (voda, zrak) miren, t. j. dokler se ne pojavijo v njem sile. V tem trenotku pa stopi tak čoln ali balon v boj in zmaga bo seveda na ti-strani, kjer je sila hujša in kjer je je, kje je kraj takozvanih diabat in vedel tudi, da prav na tej progi vladajo najboljše vetrovne razmere. V celi Nemčiji nima noben okraj tako visokega zračnega pritiska, kot ravno izbrana proga. Semkaj prihaja vedr no z Azorov sem zračni maksimum, relativni minimum pa se umakne na iztok in severoiztok proti kontinentu-In še tukaj ni šlo, torej pod najugodnejšimi pogoji 1 V celi naravi nimamo ničesar podobnega, kar bi nas moglo spominjati na obvladanje zraka z baloni. Vse, kar leta in frči, ima mehanične naprave, s pomočjo kterih se dviga v zrak, in vse je težje nego zrak sam na sebi; vse je neodvisno od teže in dolgčas ali sitnost. Toda v družbi, zlasti zvečer, se je vsa prelevila in olilila. Na prej tako parmezansko bledem obrazu, obrobljenem s črnimi kodri, je zatrepetavala lahna rdečica, napaka predebele spodnje ustnice se je skrivala v dražestnem nasmehu, oči so oživele, se širile in si-pale iskre izpod diplomatskih trepalnic. Pusta, bleda, skoraj antipatična punca se je izpremenila v dražestno graciozno oreado, ki je otemnila poleg sebe vsako pravilno, vedno enako lepoto. In zdaj pomislite to nesrečo 1 Moj nerodni Lovro, ta preoblečeni kmet, se je zaljubil v Aglajo, naj elegantnej-šo salonsko muco, kar sem jih videl svoje žrfre dni. Kadar se je s svojimi rovtarskimi rokami in lopatastimi nogami omuhaval okoli nje, se mi je zdelo, da zarobljen medved pleše fandango okolo gozdne vile. Lovro se mi je smilil. Na vsak način sem mn moral pomagati z odkritosrčnimi očetovskimi nasveti. Povabil sem ga v svoj spalni salon, kjer Važno. Važno, Važno, žaloga vina in žganja. njim pa neumrjoči stihi: Sei vergniigt wie dieses Schwein, Danil wirst stets Du gliicklich sein! Tedaj je stopil jeden izmed požarnih generalov na oder in sprožil ta-le samogovor: '1 Slavna gospoda! Da se izboljša gmotno stanje našega požarnega društva še izdatneje, je izjavila gospodična Aglaja Paličeva, da poljubi vsakega, ki plača deset kron v našo blagajnieo!" Po teli besedah je zavladala znana grobna tihota. Dame so se zgražale in se spogledavale vse osuple. Možki pa, zlasti oženjeni hinavci, so vriskali na tihem. Kmalo je bila lepa svota v blagajnici. Moj Lovro je videl samo prvi poljub. Debel graščak je pritisnil svoje mastne ustne na Aglajine. Nik- dasi se le šlevil° Prebivalstva pomno-dar ne pozabim, kako je takrat vzdih- žlio »ajmanj *a 40,000 osob. Se bolj nil Lovro. To je bil vzdih umirajo- ; Pa Pada k°nsum Piva. Leta 1907 se v a je namreč na Dunaj uvozilo za 80,759 m , T . . , , . i hektolitrov manj piva kakor L 1906. Toda Lovro ni umrl, ampak v krat- ™ „ ... . * » - -n i T«di žganih pijač se je lani uvozilo kem je bil bolj zdrav kakor prej. Pol „on . . ... . T , J ... _ . , . 329 lil manj kakor leto poprej. Isto- leta so govorili po K. m okolici o , , . , .. ...:, iM ... ... * , tako je po drugih velikih mestih. Aglaji in prodanih poljubih. Nasta-' ,, . ... &.J r , , . J , V Monakovem na Bavarskem je pn- lo je vec strank, ki so se ljuto so- j » * Marija Grill Prodaja belo vino f»o........70c. gallon §§ ,f črno vino po........50c. „ EŽ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812 00 ali 4 gal. (sodček) za........... $16.00 Za oblino naročilo se priporoča Marija Grill, S308 St Clair Are., N. EL, Cleveland, Oluo. Konsum alkoholičnih pijač pada. Odkar je nastopilo antialkoholno gibanje, pada poraba alkoholičnih pijač čimdalje bolj. Tako se je lani uvozilo na Dunaj 611,745 hektolitrov vina, za 1209 hI manj kakor 1. 190G. vražile in si grenile življenje, kar so mogle. V tem je Aglajin oče propadel s svojimi špekulacijami in izginil. Aglaja pa je odpotovala na Dunaj. Pravijo, da so sedaj njeni poljubi že po dvajset grošev "z garnituro" vred. Varšavsko vseučilišče se zopet odpre. Varšavsko vseučilišče je, radi nemirov in štrajkov zaprto že dve leti. Kakor pišejo ruski listi, se vseučilišče zopet odpre. Dijaki se upisujejo, vendar ne v tolikem številu, kakor pred dvemi leti. Glavni kontigent bodočih slušateljev bodo tvorili nepoljski elementi. Na ta način nameravajo Poljaki še nadalje bojkotirati varšavsko vseučilišče, ker se na istem predava ruski in ne poljski. Poljski voditelji so sklenili, da se poljski mladeži svetuje, naj ne pohaja varšavskega vseučilišča, marvH! naj gre na druga ruska vseučilišča, kjer so bolji profesorji nego v Varšavi. Tam se zamore poljska vladina bolje naučiti ruskega jezika. Pred dvemi leti je imelo varšavsko vseučilišče okolo 1500 slušateljev, sedaj jih bode imelo komaj tretjino tega. Petrogradski dnevnik "Novoje Vremja" pravi, da bode bržkone ruska vlada prisiljena zapreti varšavsko vseučilišče, ker se ne izplača tro-šiti toliko za tako malo število slušateljev. Poljaki zahtevajo, da bodi vseučilišče poljsko. Odtod prihaja bojkot. šlo leta 1906 na osobo 303 litre piva, leta 1907 pa le 287 litrov. Seveda je pri tem nekoliko odločevala tudi gospodarska kriza. Prebivalstvo Avstrije. Glasom statističnih podatkov je štela avstrijska državna polovica koncem leta 1907 27„725,649 duš. Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara naravna vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. gakma s posodo vred. Pri manjših naročilih kot 50 galon računam za posodo $2. Z naročilom naj se pošlje polovica zneska in "ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanlch R. R. tNo. 7 Box 81 FRESNO ayn i ynfjii , CAU. I NAZNANILO IN VABILO. Društvo Marija Pomagaj št. 6 J. 8. K. Jednote v South Lorainu, Ohio, praznuje dne 19. septembra t. L DESETLETNICO SVOJEGA OBSTANKA. Ob tej priliki priredi omenjeno društvo na ta dan veselico v proslavo desetletnice v prostorih sobrata J. Za-Iarja, 508 10th Avenue, South Lorain. Vabimo vsa sobratska slovenska kakor tudi hrvatska društva ter cenjene rojake in rojakinje, da se te slavnosti udeležiti blagovolijo. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. Društvene člane opozarjamo, da bodo ob tej priliki v« navzoči. Za obilen poset se priporoča (12, 14, 16 — 9) ODBOB. SAM H. OWENS, stanujoč na Evelethu, Minn., m pri* poroča za ŠERIFA sa St. Leila 0*, Minn. Sam H. Owens j« kawdlial republikanske stranke, dobro aaaa rojakom v Towern In Eveletkm, kar biva v teh krajih ž« 26 let. ISA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA Dobro črno in belo vino od 16 d« 45 centov galona. Staro bolo ali črno vin« 66 osa tov galona. Beetling 65 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoa vina, mora sam posodo plačati. Droinik po $2.50 galona. llivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam pop—t. Spoštovanjem STXPHEN J AKftS, ^ Ombtt, Contra Oosta 0*, OaL T Jugoslovansk fcilioilKwu'ium dne 24. januarja 1901 v državi Mlillliaoil * Sedež v ELY, MINNESOTA* URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9482 Ewing Ave., So. Chicago, HJL Podpredsednik: JAKOB ZABDKOVEC. (Radi bolezni na dopuetn Evropi.) *f:~ Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽ1ŠNIK, L. Box 383, Rock Spring*, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. ■j \ Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno 16.januvaij& 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Frotitenae, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kanaaa. Leo Hroinek, tajnik, P. O. Box 263, Frofitenae, Blaž Muri j, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenac, NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-Jo«^, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Glob« Street, Sooth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Min«. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HI. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. UPRAVNI ODBOR: Frank MarkoviS, Frontenac, Frank Premk, Cherokee, Kunwa« Frank Buchanan, Radley, Kansas. Anton Leejak, Chieopee, Kansas. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, foliet, UL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be udov ia druge Ustiue na glavnega tajnika: GEORGE L BROZ1CH, Box 424, Xly, Miuu., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jeduote. Vse pritožbe od strani krajevnih družtev Jednote ali posameznikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki raake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Utonilo je v Kranju dvoletno dekletce Karola Županca. Prekucnilo se je v čeber, napolnjen z vodo. Prijet žepni tat. 26. avgusta je policija v Ljubljani aretirala 211etnega dninarja M. Čelešnika iz Zgonarice, ker je ukradel v neki gostilni na Karolinški zemlji delavcu Fr. Škafarju iz žepa denarnico, v kteri je imel 34 K denarja. Oba sta popoldne skupaj pila in ko je Škafar pri mizi zaspal, mu je izginila denarnica iz žepa, Če-lešnik pa je potem, ko je gostilničarju ukradel Se 25 portorik in nekaj drugih stnodk, odkuril iz gostilne. Po poti je fantom prav radodarno delil smodke, za ktere seveda ni povedal na kak način jih je dobil. Ko je oškodovanec prijavil tatvino, je policija Čelešnika naglo izsledila in ga aretovala. a je pri sebi imel samo Še 20 K denarja, ktere dobi oškodovanec svoj čas nazaj. Prijet tat kolesa. Občinski tajnik Ignacij Mercina izposodil si je od uslužbenca užitninske^a zakupa Frana Trošta kolo. Dne 23. avgusta peljal se je Mercitia v Vevče in se ustavil v Plevnikovi gostilni, kolo je pa postavil v vežo. Okolu 4. uri po noči, priplazil se je Andrej Rant od M. D. v Polju v PJevnHsovo vežo, se polastil kolesa in se odpeljal ž njim proti Ljubljani. A imel je smolo, kajti na cesti ga je prijel orožnik in mu kolo odvzel. Rant t-e bo moral zato zagovarjati pred sodiščem. Premo go va žila se je baje našla na kranjsbo-hrvaški meji v kočevskem okraju. Poroča se o stvari sledeče: Pred nedolgim časom izsledila sta dva po>estnika vasi Kuželj in Kušeljev, občine Kostel v svojih on-di ležečih gozdih neko premogovo žilo, ter dala izkopane kose strokovnjakom preiskati. Izvedenci so .se izrekli, da se gre tu za svitel premog II. vrste Glanzkohle mittlerer Quality), torej boljše vrste od rjavega. Na to sta imenovana prosila oblastvenega dovoljenja za daljno kopanje in raziskavanje ter to dovoljenje tudi dobila. Pretekli torek 25. avsnsta, j»- edea-posetnikcv dal v svojem gozdu kopati rov s »drani. 6 m globoko z vrha doli. Pri tem se je našla plast, koje posamezni kosi so temni? črni in svetli, podobni popolnoma trboveljskemu premojru. Par sos^Ni^v tema dvema pose-tnikoma ponudilo prirpevati z deleži po 1000 kron k troSkom za daljno raziskavanje. U»pebi ne morejo izostali. Ali če ne boata lastnika tega terena ---- gla režijskih stm'v— 1 prisiljena s kopanjem prenehati. Potem, se pa lahko pripeti, da pride stvar v — tuje roke. « Roparski umor na Vrhniki. Roparski morilec Stevan Samardžič, ki je bil pred ljubljansko poroto obsojen na smrt, je pomiloščen na dosmrtno ječo. Akte so predložili cesarju dne, 17. avgnsta, torej ravno dan pred ju- bilej eni. Za pomiloščenje se ima morilec zahvaliti edino le jubileju. Vlomil je 2G. avgusta "brezposelni pekovski pomočnik Gustav Miter, doma iz Ložca na Kranjskem, v Reme-tincu na Hrvaškem v ondotno malo postajo, da se polasti denarja v blagajni. Ko je vrtal blagajno, se je železniški stražnik vrnil — ogledoval je bil preje progo — in ga zalotil. Vrgel se je na vlomilca, ki se je silno branil. Stražnik je potegnil samokres in ustrelil tatu v trebuh. Vlomilca so prepeljali v bolnišnico, kier je kmalu izdihnil. Pretep na svatovanju. Nedavno je praznoval Martin Berlan v Lobčku pri Žalni ženitovanje, na kterem sta bila kot svata tudi Tomaž Bučar iz Velikega Mlačevega in Franc Jane-žič od ravno tam. Okoli 3. zjutraj sta -e pa ta dva stepla z Ivanom Mikli-čem iz ZagTadca. Ta je bil ves poškodovan po glavi in levi roki. Ko je natepajočima ušel v svojo sobo, sta vlomila vanjo in ga znova mučila. Seveda bo imelo zadnjo besedo sodišče. Iz Dolskega se piše: Po grozni suši. veliki povodnji je prišla še — toča. Dne 27. avgusta proti večeru je zbila popolnoma vse. Kar se je po suši opomoglo, leži na tleh uničeno. Po dolgih letih je obrodilo sadje bogato, danes pa leži vse po tleh, drugo bo pa po drevju segnilo. Tako je uničen pridelek celega leta. Kmetu so o-tale prazne stene. PRIMORSKE NOVICE. Opatijske novice. — Samomor. V sredo 19. avgusta zjutraj je našel g. E. Gržetič, drogerist v Voloski, svojo soprogo v njeni sobi mrtvo, ki se je zastrupila z vdihavanjem plinov gorečega oglja. Pozval je zdravnika, ki je pa mogel le še konštatirati, da je tu vsaka Človeška pomoč izključena. Vzrok, da si je Teviea vzela mlado življenje, je neozdravljiva bolezen namreč nervoznost, od ktere že cel mesec ni mogla -s-pati, in si končno na ta način bolečine za vedno olajšala. Pogreb je bil ob Tnr><\<»o*>rai-ii udeležbi v četrtek popoldne. Ker je bila gospa kakor tudi gospod Grže-tie v teh krajih jako priljubljen in tudi med Slovenci, mu tudi mi izrekamo naše sožalje in želimo, da bi se mu ta rana kmalu zacelila, a pokojni-ci naj bi bila lahka žemljica! — Nenavadna najdba. V sredo 26. avgusta zjutraj, so, kakor po navadi vsak dan zjutraj, občinski uslužbenci čistili shrambo št. 3 opatijske kanali-zacie v Škrbičih. "Pri tem je padei pred nje iz rešeta, ki je narejeno v svrho, da. kar je tekočega spusti, a papir, cunje in drugi predmeti, ki ne smejo v druge Čistilne prostore, ostanejo v njem in jih morajo vsak dan odstraniti, predmet, v kterem so takoj spoznali malega otroka m ozkega spola. Prijavili so stvar takoj policiji in izpostavilo se je, da je to otro-če prišlo 2 meseca prerano na svet, da ga je dosedaj še nepoznana mati vrgla v stranišče in da je moral še isto no* priplavati po ceveh v imeno- vano shrambo nedišečih predmetor. Policija je vzela stvar v roke in sedaj pridno išče osebo, ki je ta predmet hotela po protipostavnem potu odstraniti. Toča na otoku Krku. V Sv. Magdaleni pri Malinski na Krku je 15. avgusta padala grozna toča. V vinogradih in na polju je vse uničeno. Po nevihti je izgledala okolica kakor sredi zime. Na mestih je bila toča centimeter na visoko. Francoska eskadra in prestolonaslednik v Pulju? Sredi oktobra meseca pride baje prestolonaslednik Franc Ferdinand v Pulj. Njegov prihod je v zvezi s prihodom velike francoske eskadre, ki se bo vsidrala v pulj-skern pristanišču. Ponarejeni bankovci po 100 kron krožijo zadnji čas po Trstu. Od pravih bankovcev se razločujejo v tem, da na ogrski strani nimajo spodnje črte od desne strani proti sredini. Pes je razmesaril v Trstu 251etnega čuvaja Jak. Gruči.vina tako hudo, da so jra v obupnem stanju prenesli v Ixdnieo. ŠTAJERSKE NOVICE. _ Tako se zgodi, če fant pri ljubici spi. Nedavno se je v Laškem trgu nekemu slikarju potožilo po svoji v Celju bivajoči ljubici in se je odpeljal tja. Ko se je zjutraj od svoje golobice poslovil, je šel"na vlak. Ker je bil pa fant zelo truden, je v vlaku zaspal in mesto da bi izstopil ven v Laškem trgu, je pripeljal v Ljubljano, kjer so ga zbudili. Toda kako nazaj ? Voznega listka in tudi denarja ni poznal njegov žep nič. Naglo se odpravi k starinarjem in proda tam edini suknjič, potem se pa golorok odpelje nazaj. Požar. Piše se iz Žalca:, dne 28. avgusta: Spet smo imeli požar. Včeraj med 6. in 7. uro zvečer je jelo goreti na podstrešju hiše mizarja Ko-celija. Zgorela je streha in vse orodje; Koceli je imel tu delavnico. — Gasilno društvo žalsko je bilo točno na pogorišču. Parna brizgalna -se je prvič ob tej priliki uporabila ter se izvrstno skazala. Ogenj se je brzo omejil. Toča je pobila v Vel. Okiču pri Ptuju vse vinograde. Grozdje je bilo že dozorelo. Škode je več tisoč kron. HRVATSKE NoVlCE. Italijani proti pomadžarenju Reke. Reški list "Voce del po polo" priob-euje oster Članek poslanca Zanelle proti madžarizaciji Reke. Madžarska železniška in trgovinska politika je obsovražena, monopoliziranje bank je uničilo nekaj manjših trgovcev. Vkljub velikim žrtvam so madžarski uspehi na Reki malenkostni. Šole so postale prave mučilnice za mladino, ki ne ume madžarskega učnega jezika. — Bržkone so se Italijani zbudili prepozno. Hrvaško - srbska koalicija. Zagreb, 29. avgusta. Voditelji hrvaško - srbske koalicije izjavljajo, da je docela izmišljena vest, da bi kterikoli stranka imela namen izstopiti iz koalicije. To je samo pobožna želja barona Raucha in njegovih trabantov. Draga ljubezen. V Zagreb se je povrnil iz Amerike kmet Štefan Cun-čie. doma iz občine Vukovine. Na postaji se mu je pridružila mlada kmetica. ktere lepe oči so Cunčica tako omamile, da se je šel ž njo zabavat v gostilne, kjer sta zabunkala 30 K. Potem sta šla počivat. Ko se je Cun-čic zjutraj zbudil, ni bilo prijateljice, ni pa bilo tudi 300 K, ki jih je imel v listnici. Prijavil "je stvar re-darstvu, ki je izsledilo žensko v osebi Bare Kišič. Tajila je, da bi bila kaj ukradla, ko so jo pa telesno preiskali, našli so ji v laseh in pod pazduho vseh 300 K. Cunčič si bo to lju-bimkovanje dobro zapomnil. BALKANSKE NOVICE. Iz Črne gore. Cetinje, 28. avgusta. Knez Nikola je govoril te dni pred zbradnimi odlikaši in zastopniki boljših črnogorskih krogov o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih kneževine. Glede vesti, ki se raznašajo po inozemstvu, da se namerava odpovedati prestolu v prilog prestolonasledniku Danilu, je izjavil knez, da hoče obdržati žezlo v rokah, dokler bo živ. Upa, da mu bo vkljub starosti mogoče koristiti domovini. Navzoči so govor pozdravili z navdušenimi "živio "-klici. Kobilice v Bosni Tudi Bosna je letos mnogo trpela vsled kobilic. Nekteri kraji so čisto goli. Najbolj so trpele občine Razboji, Branješei, Glavice, Rezani, Medena, Hrbljina in Staretina. Štiri petine sena so kobilice požrle. Kobilice so razne veli-| kosti, tolike kakor muhe, pa tudi velike kakor češplje. Bosenska vlada še ni "storila nobenega koraka v zatiranje te golazni. Srbija in Črna gora. Belgrad. 27. avgusta. Srbski minister zunanjih del je takoj pri nastopu storil potrebne korake, da se poravna napetost med Srbijo in Črno goro. Pri tem pa je stavila Črna gora z ozirom na vele-izdajniško pravdo take pogoje, da jih v Belgradu niso mogli sprejeti, vsled česar so se "spravna pogajanja razbila. Za neodvisnost Bolgarije. Pariz, 27. avgusta. Iz Sofije se poroča, da izdajo socialisti, ki streme po veliki Bolgariji, razglas, s kterim se vlada prisili, da se izreče za ali proti pro-k amaciji neodvisnosti Bolgarske. To se zgodi pred sestankom turškega perl amenta, da =e postavi pirlament pred faktum. Podiranje jetnišnic. V Smirni je ljudstvo porušilo vse ječe, kjer so bili dosedaj zaprti politični osumljenci. Tam, kjer je stala glavna ječa, se napravi velik vrt, a sredi vrta se postavi kip "svobode". Mladoturško časopisje je že začelo nabirati prostovoljne prispevke v ta namen. Prve prispevke so poslali visoki državni uradniki. NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Franeisco, Cal.: Ivan Staiiha. Pueblo, Colo.:J>eter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, IIL: Josip Kom-pare. La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shaltz. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan KovačiS in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Milič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak.' Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa. : Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M Shnlta. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Šeme. Youngwood, Pa. i Nik. L Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, "Wash.: Gr. Po-renta. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-žišnik in A. Justin. NAŠI POTNIKI: J. A. Pibernik in Damo Vuletič, ter John Bahorič, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, oziroma Michigan. Vsi naši zastopniki so z nami še dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom naj topleje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York, N Y. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črao vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. fzvrstaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m2jije količine ne morem razpošiljati. Money Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Frandsco, CaL Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo xt pleSaste in golobradce, od katerega t t tednih lepi lasje, brki in brada popri« noma zrastejo ! Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne nogi kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se jamči $600. UpraSajte se P" — Jakob Wahcic, P. O. Box 69 CUBVeUAND, OHIO. Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW zmodernim kogijiščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter uni'skt smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izburaa. Vsem Slovencem in drugim SlovanfMD se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave, Chicago, Iti =3C= Nižje podpisana DriDoro-čam pofcsjočita in Hrvatom svoi........ SALOON 107=109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK o o o o v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna .......... Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-10° Oreenwich St., New sVfc Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI 2AMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz uses gluhost, izpadanje las, mazulje, srbeeino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. WT AHGLEŽdUTA t S. da 6. mesecik. Lepopis je, slovenščina, ra&tuurtvo. Pouk se vrli potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo aastonj. Slovanska karespondenčna lota, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland. O. Zdravju najprima~>«j;;sa pijača je MLBIS V PIVOf ^ ktero je varjeno i2 najboljšega deškega hmela, Rad: tzg*. naj n:kdo ne zamudi poskusi ' svo-j-o lastnokor-st, kake* twdi v kc -U; svoje družine, svojih prijateiinv it, Lelsy pivo je tia^bo; frcilji.bljesio ter se dob. s . gostilnah Vse podrobnosti syesie Qw Tr»vaikar-ju 6102 S- -".ve f-v^ kteri Vam dragevolje vse pojass' THE ISAAC LE IS V BREWING COM PAN t- CLEVEI.AND, O. I I ■ i i s i s j j AVSTRO=AMERIKANSKA CRT (preje bratje Cosulte. -as NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna m m lif^ii m tei: m^ Zoj KOJAXX JTAmofiAJTl SI VA "SLAB VABODA", HAJVSČJI XV FAJOSHWftX D*XVHnU Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington11. REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN Gina vožnih listkov k NEW TORKA ia lilo mmi m m TBSTA.............. ... .......................... LJUBLJA^B....... .. ........................4523.C,, REKE...................... .....................j23.— ZAGREBA..........................................$29£0 kablovca..... ..................................tas.s» IL 4o TRSTA Ali REKA..........................4* Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odplujo 16. septembra 1908 in vožnja do Trstp ali Reke je |24. Phelps Bros. & Co., Gol Agente^ % wm^ V k spodaj navedeni sovi parobrodi na dva vijaka imajo breižičn brzojav: ALICE, LiAURA, MARTHA WASHINGTON, ]' ARGENTINA. \ mesecih, maja in junija se bodeta sgoraj navedene mu brodevjn pri-družila ia dva draga nova potniška parnik*. i i V padišanovej senci Moj; m "Ghu Naroda" priredil L. P. ■ 1 o ■ ■ DRUGA KINJ1QA. Cenik: knjig, katere b« dobe v 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IS. V« r PO DIVJEM KURDISTANU. -o . . (Nadaljevanj«.) !Kjnahi dobimo tudi Jobro prehodišče eez potok, nakar dirjamo naprej tako hitro, kot nas je mogel Amadov konj dohajati. Bervarska dolina je zelo plodovita, ker jo namakajo številni potoki, ki ženejo svoje vode v reko Zab. Ob potokih uspeva bujno grmovje, in daleč tja od bregov sem opazil mnogo dreves. V teh dolinah stanujejo ber-varski Kurdi, in tudi nestorijanski kristijani; vendar so vasi slednjih skoro zapuščene. Preganjalci so že zdavnej zginili za nami; kmalu pridemo do več vasij, ktere pa obkrožimo v velikem polkrogu, ker nismo vedeli, če nas prebivalci prijazno sprejmejo. Venda^ nas je zapazilo nekoliko mož, ki so delali na polju. Mi pa jahamo hitro naprej. Žal, da nam ni bila znana pot, po kterej bi jahali v Gumri. Vedel j aem, da leži grad Gumri proti severu. Številni potoki ob potu so nas pre-eej zadrževali. Konečno dospemo do neke vasi, kjer opazim samo nekoliko raztrganih koč. Mimo nje nismo mogli jahati, ker nas je oviral na za-padni strani Širok potok in na vzhodni teman gozd. Vas je bila videti : popolnoma zapuščena, in brez skrbi jahamo po potu naprej. Se nismo dospeli do prve bajte, ko nam zagrmijo streli nasproti. , 6treljali so na nas iz oken po>ameznih bajt. "Zounds!" zakliče Anglež in se pograbi za ramo. Zadela ga jo krogi j a. Mene samega je vrglo na tla, in moj konj je adirjaT naprej. Vendar se kmalu spravim po konci in tečem za konjem, dasi 00 iz hiš streljali na mene. Krvava sled mi je pričala da so ranili mojega vranca. Tu *em popolnoma pozabil na svoje tovariše; ne da bi se ozrl, divjam naprej in kmalu zapazim konja ob gozdovem parobku. Kroglja ga je zadela ob vratu in mu povzročila skeleco, dasi ne nevarno rano. j Pravkar sem bil gotov s svojo preiskavo, ko dospejo tudi ostali tovariši. | Parkrat so ustrelili za napadalci, vendar niso zadeli nikogar. Anglež je , krvavel na desni roki. "Ali je nevarna rana. Sir?" ga vprašam. "Ne. Samo do mesa. Veste, kdo je bil? Nezanum!" "Ni mogoče!" "Streljal je raz streho. Dobro videl!" "Torej ¥o jahali po bljižnem potu do te vasi in nas zahrbtno napadli. Naša sreča, da nas zvabili v za-sedo že v drugih vaseh." "Ste lepo padli s sedla, master!" draži me Anglež. "Zelo iatere-aanten pogled, ko ste tekli za svojo mrho!" "Vam privoščim veselje. Sir! Toda naprej sedaj!" "Naprej? Jaz menim, da se monarno adutom naprej zahvaliti za njih apre jem!'' "In pridemo v novo nevarno^? Sicer pa je troba vašo rano zavezati, ker močno krvavi, kar pa ne moremo storiti v neposredni bližini sovražnika." "Well! Naprej torej!" Toda mali liadži Halef ni bil zadovoljen. "Si.li, ali ne bi nekoliko i>osvctili tem Ivurdum, da nas nehajo preganjati?" "In kako lx«e s stražniki, kar je popolnoma nepotrebno, ker grad Gumri je v bližini, kjer smo varni.*' Torej jahamo naprej in kmalu zapazimo, da nas Kurdi zopet preganjajo. Vendar so bili tako daleč za nrni, da jih niso mogle doseči naše kroglje. Pozneje opazimo, da zginejo za nekim ovinkom, toda kmalu jih zapazimo zopet pred nami. Jahali so v krogu mamo nas, da nam zopet zaprejo pot, ali pa pridejo še pred nami v Gumri. V daljavi se pojave skaline, kjer je moral biti po mojem mnenju bejev grad. Kurdi ga smatrajo za zelo važno trdnjavo, vendar sem pozneje opazil, da bi ga sovraž-aik z nekoliko topovi lahko premagal. Bili smo še za dobro angleško miljo oddaljeni od gradu, ko zaČujemo okoli sebe grozno kričanje, in zajedno plane nad nas okoli sto kurdskih jezdecev. Lindsay potegne puško z rame. "Za božjo voljo, Sir, nikar ne streljajte!" zakličem in mm spod-bijem puško. "Zakaj ne?" vpraša. "Ali se bojite, master?" ^'asa za odgovor nisem imel. Kurdi so nas že popolnoma obkolili in razdelili. Neki mladič se približa mojemu konju in potegne bodalo izza pasa, da me zahode. Bliskoma se nagnem k njemu, mu strgam bodalo iz rok in ga vržem na tla. Nato pa zgrabim drugega za grlo. "Ti si moj varuh!" mu zakličem. Mož pa strese z glavo. "Saj si vendar oborožen!" mi zakliče. • • "Tebi zaupam vse isvoje orožje. Tu, vzemi puške in nož!" Mož vzame moje orožje, nakar položi roko na moje rame. "Ta je za danes moj," reče tovarišem. "In vsi moji tovariši," pristavim še jaz. "Drugi me niso prosili varstva," mi odvrne. "Torej prosim jaz mesto njih. Prositi te ne morejo, ker ne razumejo tvoje govorice." "Odložijo naj svoje orožje, nakar jih hočem proglasiti za svoje varovance. * * Kknalu nas vse razorožijo, dasi nihče mojih tovarišev ni bil a tem zadovoljen. Kurdi nam sedaj niso več pretili s smrtjo, temveč so gledali, da nam vzamejo konje in orožje. Le eden me je tako jezno in osorno pogledoval. da sem slutil, da imam krvnega maščevalca pred seboj, ktera slutnja se je tudi kmalu potrdila. Ko se podamo namreč naprej, potegne nož izza pa>a in se vrže na mojega psa. Toda pes je bil hitrejši kot mož. Žival se umakne, da se izogne ubodljaju, nakar pa bliskoma popade napadalca za roko, v kterej je držal nož. Kurd grozno zakriči in spusti nož iz rok. Takoj *ra popade pes za vrat. Več kot dvajset pušk namerijo Kurdi na pogumno žival. "Katera hodeh!" zakličem. "Za božjo voljo, ne merite s puškami na psa, ker sicer takoj usmrti nesrečneža." Dojan bi takoj pri prvem strelu Knrdn pregrizel vratne žile. Kurdi •ami sprevidijo resneo mojih besedij, torej povesijo puške. "Pokliči psa nazaj!" zakliče mi eden izmed njih. "Ta mrcina je umorila tudi mojega soseda," zaeujem drug glas izmed množice. V njem spoznam poveljnika kurdske vasi, kjer smo prenovili. Dosedaj se je skrival, ker ga je bilo menda še sram. "Imaš prav, nezanum," mu odvrnem. "In zdrobil bo tilnik tega mota, če mu zapovem." "Pokliči pa, da spusti siromaka," zapove mu prejšni glas." "Povej mi prej, ee je ta mož moj krvni maščevalec!" "Da, on je." "Torej vam hočem pokazati, da se ga ne bojim. Dojan, geri — nazaj t" Pes takoj spusti Kur da, ki počasi vstane. Dasi ga je roka vsled pasjega popada modno bolela, vendar je bila še večja njegova jeza. Kurd stopi tik pred men© in reče: "Tvoj pes mi je vzel moč moje ro&e," škriplje s zoibmi. *'Toda ne varaj, da prepustim maščevanje druzemu. Z lastno roko te hočem umoriti.*' "Govoriš kot bi posnemal žabo, za ktere ragljanje &e nihče ne zme-®i!" mu odvrnem. "Daj mi svojo roko, da jo pregledam in obvežem." Dalja MOLITVEMUU. DUŠNA PASA (»pisal Ikof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75a., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ alooo-kost $1.50, fino vezano v vanje 2.00, vezano v L latno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VBAT, vezano v slonokoet $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iafrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, v-sano - olat-no 50c. OTROŠKA. POBOŽNOST, 9Ba. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60«. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., ak>» nokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. ATTN O V NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40«. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vezan 50«. GRUNDRISS DER SLOVENI-SOHEN SPRACHE, vezan $125. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hoiejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35«. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, broširo jjio 80c. SPISOVNIK LJUBAVNIB IN NITOVANJSKIH PISEM 36*. ""OSOILNI LISTI 30e. , ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNTTSr^-Nffl PISEM 30c. ZGODBE SV. PISMA ZA NI2JE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. akopaj JOHN KRAKER ^jplg ftaflSaflajfipfc (Francoska parobrodna družba.) EUCLID, O, ZABAVNE IN RASNE KNJIGE. DSUGE ALADIN S ČAROBNO SVET1LNI- CO 10«. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez 90«., nevez. 70c. BELGRAJSK3 BISER 15«. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20«. _OŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35«. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKALI, 15«. CESAR FRAN JOSIP, 90«. CESARICA ELIZABETA, 15«. CIGANOV A OSVETA, 20«. CVETINA BOROGRAJSKA, 20a. CVETKE, 20«. ČAS JE ZLATO, 20e. DAMA S KAMF.TJAMT, $1.00. DARINKA, MALA CRNOGOEKA, DETELJICA, življenj« trak kraaj-akik bratov, fnumAih vojakov, DOMA. IN NA TUJE1C, Ste. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI- 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, Ml ERAZEM PRED JAMSKI, 15«. ERI, 20c. BVSTAHTJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GBORGE STEPHENSON, oče želez- nia, 40c. _ GODČEV8KI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15«. GOZDOVNTK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HTRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, Me. IZANAMI, mala Japonka, SO«. IZDAJALCA DOMA VERS, Ms. IZGUBLJENA SRBCA, Mb. IZIDOR, pobofci taaet, tO«. IZLET V CARIGRAD, 40«. ,TAR»MIL, »e. JURČIČEVI 8PTBI, 11 KAXA JE EUfBHL 6CED, Ha KAKO P66TAMEM0 STAJO, 4 CAS BOG STC3I JE TEB OPOMBA. VrniHm H KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50a. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20«. KRVNA OSVETA, 15«. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20«. MAKSIMILIJAN L, owar mehikaa- eki, 20c. MALA PESMARICA, 30«, MALT VITEZ, 3 zvezki $2.25. MALI VSEZNALEC, 20«. MARIJA, FOLKOTi, MARJETICA, 50a. MATERINA ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BL'DA, 10e. MIKLOVA 7.AT.A, 30i. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20«. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČEN3KI, A. Aškerc, elegantne vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25«. NAJDENČEK, 20«. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, S zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvaz- ki vsaki po 20e. NASELJENCI, 20«. NASELNIBOVA HČI, 20a. NAS DOM. Zbirka pov«atL Vaak 20«. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVL1HA, 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. SANJS&M KNJIGE, velike, 3t* SENUJA, IS«. SITA, mala Hindoatanka, 20a. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30e. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka. po 20c. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25«. S PRESTOLA NA MORISČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20«. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20«. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60e. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vaak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75«. ŠTIRI POVESTI, 20«. TEGETHOF, slavni admiral, 26e. TIUN LING, 20«. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20«. TISOČ IN ENA NOČ, 61 zvezkov, $6.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40«. V DELU JE REŠITEV, 20«. VENČEK PRIPOVESTI, 20«. V GORSKEM ZAKOTJU, W. VOHUN, 80«. VKTOMIROV PRSTAN, 20a. V ZARJI MLADOSTI, 20a. WINNETOU, rdeči gentlman, tri nuki $1.0«. BLATA VAS, »a 2LATOBOG, $LM ZMAJ IZ BOSNE, 60«. Z OGNJEM IN MEČEM, *2J*0. ŽALOST IN VESELJE, 46«. ZEMLJEVIDI. ZEMLJEVID A VSTHO - OGRSKE Eriposofe rojakom svoja iimtu Vin A, ktera v kakovosti nadkrilja jejo vaa druga ameriška vina. Kadeča vino (Concord) prodaja« po 50 centov galono; belo Time (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TI NO JE 50 GALON. BRINJEVEO, za kterega aem im portiral brinje iz Kranjske, valja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEO $2.50 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanj« posode za iga nje ao 4^2 galone. jNaroiilom ja priložiti denar. Za obila naročila g« priporoča JOHN ERAKBR, EadU. Okla. POSOXI V zalogi "Glaa Naroda" je iaiU podučna knjižica, ki obsega 64 etra ni j, s naslovom: Kako se postani uneriikl driavtjanT Ker je knjiiic* j ako potrebna in koristna, naj jo ta koj naroči vaak rojak. Stane mib< 6 centov, ktera poAjite v potonil znamkah. JSOIEKTIIA ČBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JURIJA®, Poštni parniki «o:l rLa. VtorenceT na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih motf _ I^Savoie" „ w „ ..................12,000 „ 25,000 ,, Lorraine^'' „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ I^Touraine" , „ „ ..................i0,0UO 12 dišča nalagajo denar maloletnili otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nas zaupnik v Združenih državah je že več let FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. 6104 Saint Clair Ave. N. E. CLEVELAND, O. Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v (KNAFLOVE ULICE št. 9) Ustanovljena leta 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1907. blizo 68 milijon« kron. • Rezervni zakladi znašajo 9,373.077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega? računskega sklepa okoli S2.000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve................ 37,814.374 K Posojila občiriam in korpo- racijam................. 2.04S.214 " Menice .................. 676.000 " Vrednostni papirji........ 30,028.626 " Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graSčin.................. 2,925.746 " Cisti opravili dobiček — razen vsot,"ki mm pridenejo rezervnim zakladom _"je od me njen dobrodelnim in občekorUtnim uvodom, draitvom in podjetjem w Kranjskem. Kranjska hranilnica daro-vala. jo za take nameno jo sedaj blizo sedem tnilljonov kron. Denarne»poiiyatve iz Zjed. držav in Csnade posreduje tvrdka: 109 GREENWKH ST. FRANK SAKSER CO., N. E.