LETO XVII. — številka 57
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je senice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni to odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
Lena pai ali M. starih dlnai ie»
-ist Izhata od oktobra 1947 kot tednik. Jd i. (amia.ia itbt kot poltednik. )d i lanuarl- 1960 trikrat tedensko. Od l. Januarja 196- kot poltednik. in s!cer ob redab in sobotah
Praznik Kranja in Jesenic
Pred petindvajsetimi leti so na Obranci in pod Stroži-čem počile prve puške proti okupatorju in v spomin na to je 1. avgust praznik občin Kranj in Jesenice.
Ob vsakem jubileju se spominjamo prehojene poti, pogledamo nazaj, seštejemo uspehe in slabosti, veseli smo uspehov in žalostni napak, ob tem pa že mislimo na jutrišnji dan, že delamo načrte, že se pripravljamo na nove naloge, ki so pred nami, ki so še težje, kot so bile dosedanje, toda po dosedanjih uspehih, s katerimi se obe občim lahko ponašata, ni da bi se ustrašili teh nalog. Kranj in Jesenice, industrijsko najmočnejši občini na Gorenjskem, praznujeta letošnji praznik z upravičenim prepričanjem, da je bila prehojena pot težka a plodna, da je bito veliko narejenega za boljše življenje občanov. Boljše, lepše živeti — to pa je cilj vseh naših pri- : zadevanj!
Ko ob letošnjem jubileju j delamo obračun, mora biti ■ ta temeljitejši kot prejšnja j leta, doslednejši, naloge, ki iz njega izhajajo, pa glavno vodilo nadaljnjega dela in J prizadevanj na vseh področjih gospodarskega, družbene- j ga m kulturnega življenja. S cilji gospodarske reforme se še nismo povsem sprijaznili in ne dodobra spoprijeli Z ukrepi in nalogami, ki so pptrebni, da dosežemo te cilje. IV plenum C K ZKJ je začel obračunavati s slabostmi, ki so se vgnezdile v našo družbo in ki bi zavirale hitrejši vsestranski napredek. Tudi po občinah in podjetjih je treba razčistiti s temi stvarmi, potem bo naša nadaljnja pot lažja, cilji bližji, življenje lepše, na uspehe pa bomo čez leto dni, ko bomo spet delali obračun, lahko še bolj ponosni.
—at
v	y
Častni trak za Slandrovo brigado
Na slavnostni seji občinske skupščine Domžale, ki je' bila 27. julija, na dam občinskega praznika Domžal, so odborniki s ploskanjem sprejeli sklep o • podelitvi domicila brigadi Slavka Šlandra, ki se je ustanovila in bojevala predvsem na važnem stičišču partizanskih poti Štajerske, Dolenjske in Gorenjske. Kot je poudaril predsednik brigade ob prevzemu častnega traku, si je Šlandrova brigada izbojevala svoj domicil pravzaprav že med vojno, ko je na Moravškem ustvarila osvobojeno ozemlje.
Venec na Obranco
V ponedeljek, na dan občinskega praznika Jesenice, bo delegcija občinskega odbora ZZB NOV občine Jesenice položila venec na spomenik prvim padlim partizanom na Obranci (Mežaklja), kjer sta padla Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Od tega dogodka letos mineva 25 let.
J. V.
Kamp v Zaki, ki letos skoraj prekaša Šobcc
Na seji so letos prvič podelili pismena priznajnja 37 zaslužnim občanom in organizacijam za delo na družbe-no-političnerrv, športnem, kulturnem in komunalnem področju.
Po slavnostnem delu seje so odborniki sprejeli statut sklada za urejanje mestnega zemljišča in potrdili pravilnike zazidalnih načrtov za Moravče, del Mengša, del Domžal in za novo naselje Roje.
V kulturnem delu so zbor, orkester in solisti Zavoda za glasbeno izobraževanje izvedli originalno delo domačega avtorja, Tomaža Habeta kan-tato »Sreča umreti je za svoj narod« pod avtorjevim vodstvom. Delo so vsi prisotni sprejeli z velikim navdušenjem in priznanjem mlademu skladatelju.
F. G.
Trgo,rsko podjetje prodaja

Kranj
moške flanelaste srajce Sky-šport po znižani ceni N din 29,00 v prodajalnah
MODA, Kranj. Titov trg 15 BLED, Grajska 26 JESENICE, Kidričeva 15
ženske letne halje N din 20,80 in 25,00, spalne srajce N dir. 16,70
so v prodaji v prodajalni MAJA, Kranj
ženske letne halje od N din 25,00 do 39,00 v veliki izbiri v prodajalni JESENICE
Vsem občanorr čestitamo za občinski praznik in se priporočamo za cenjeni obisk v naših poslovalnicah.
Pogled \ svet z Jezerskega
Kranj, 29. julija — Čeprav bodo najpomembnejše prireditve ob proslavljanju občinskega praznika v samem Kranju, bo otvoritev televizijskega pretvornika jutri
(39. julija), ob IG. uri na Jezerskem za prebivalce tega področja izrednega pomena. Na ta način bodo lahko tudi oni v sliki spremljali dogodke po svetu.
Q Danes, na večer pred praznikom, se bo na športnem parku ob 17. uri pričelo atletsko prvenstvo Kranja* prazničnega dne, 31. julija, pa bo ob 8. uri začetek prome-nadnega koncerta godbe na pihala pred avlo Skupščine občine Kranj.
# Ob 9. uri bo v nedeljo v Kranju skupna slavnostna seja Skupščine občine Kranj in družbeno političnih organizacij.
© Ljubitelji športa bodo prišli na račun v nedeljo, ob 10. uri na tradicionalnem tekmovanju v slalomu pri češki koči nad Jezerskim, množično pa bo tradicionalno krož-kovno tekmovanje od 1. da 3. avgusta na kegljišču v Kranju.
-c
Obiščite 16. (radieionalnS	|
GORENJSKI SEJEM ¥ KRANJU 1
Na avtobusih Avtoprometa Gorenj-	— pfnr _
od S. do 16. avgusta 1966 J
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Primanjkljaj denarja za zdravstvo
Osvojene manjše omejitve pravic zavarovancev
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj je na torkovem zasedanju pregledala letošnje poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja, ki je imel ob koncu polletja primanjkljaj 464 milijonov starih dinarjev. Izdatki so se zadržali v predvidenih okvirih, dohodki pa so zaostali za predvidenimi za skoraj 7 odstotkov, ker osnovni In dodatni prispevek zaradi manjšega povečanja osebnih dohodkov nista dosegla predvidene višine.
Na zasedanju so ugotovili, da imajo zasluge za to, da se izdatki za zdravstvo postopoma le normalizirajo, tako zdravstveni zavodi ko£. tudi delovne organizacije. Rezultat skupnih prizadevanj dobro ilustrirajo naslednji podatki: bolniški dopusti so se letos zmanjšali za desetino, v tržiški in jeseniški občini so sicer nekoliko porasli, v Kranju pa so se ^nižali celo za več kot petino, v škofji Loki za 7 odstotkov in v Radovljici za 2 odstotka. Povprečni stailež za delo nezmožnih delavcev se je znižal od 4,72 na 4,25; v Kranju, škofji Loki in Tržiču se giblje celo le okoli 3,5 odstotka. Večjemu prizadevanju zdravnikov gre pripisati, da so poslali v bolnišnice za 2,5 odstotka manj bolnikov kot lani.
ČLani skupščine so tudi tokrat izrazili nezadovoljstvo, ker ob tem, ko v sodelovanju z zdravstveno službo iščejo vse mogoče možnosti za pocenitev zdravstvenega varstva, nimajo bistvenega vpliva na visoke izdatke za zdravljenje v bolnišnicah izven gorenjske skupnosti. Ponovno so tudi opozorili na možnosti cenejše zdravstvene službe, ki jih skriva sedanja razdrobljenost zavodov.
Zahteva po izboljšanju finančne situacije v skladu zdravstvenega zavarovanja gorenjskih delavcev se odra-
ža tudi v novem pravilniku, ki ureja način uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva. Člani skupščine so osvojili več sprememb, ki bodo vsaj delno pripomogle k zmanjšanju izdatkov. Zavarovanci v petih gorenjskih občinah bodo lahko prosto izbirali zdravnika splošne prakse ali dosegljivega specialista le v okviru občine, v kateri so zaposleni ali v kateri stanujejo, ne pa na območju vse skupnosti kot doslej. Kopališko klimatsko zdravljenje bo ponovno morala odobriti posebna zdravniška komisija, ker so bili nekateri zdravniki doslej preveč popustljivi pred željami zavarovancev, kriteriji pa niso bili enotni. V času bolezni družinskega člana bodo zdravniki zavarovancem odobrili bolniški dopust le, če ne bo na voljo druge primerne osebe. Zavarovanci naj bi v času bolovanja praviloma ne zapuščali kraja stalnega bivališča, ker se tako možnost zdravniške kontrole zmanjša, bolniški dopusti pa se zelo podaljšujejo.
Na zasedanju so osvojili priporočilo republiški skupščini skupnosti socialnega zavarovanja, da naj namesto sedafnjih 11 pozavarovalnih rizikov v naši republiki zadrži le en rizik, in to za primer večjih izdatkov zaradi epidemij in elementarnih nesreč. Predlog so utemeljili s
tem, da so sedanje skupnosti zdravstvenega zavarovanja že tako moc*e, da s pravilnim gospodarjenjem lahko same prevzamejo riziko za vse ostale običajne vrste izdatkov. To je bil tudi cilj republiškega zakona o pogojih za formiranje novih skupnosti
Nova šola v Železnikih
15. julija so pričeli z gradnjo — Sklad za šolstvo in delovne organizacije bodo v dveh letih prispevali okoli 150 milijonov dinarjev
V utesnjenih prostorih osnovne šole v Železnikih se je trt) okoli 800 otrok. Zaradi prenatrpanosti ni bilo mogoče izvesti nameravanega prešolanja Iz nižje organiziranih bližjih Šol Z adaptacijo in dozidavo pa računajo, da bo problem rešen saj bo poleg modernejšega videza šola dobila tudi šest novi' učilnic.
O turizmu v škofjeloški občini
Slaba, skrb za turiste
Škofja Loka z okolico je iz leta v leto bolj privlačna tako za domače kot tudi za tuje turiste. Čudovita pokrajina v obeh dolinah, zlasti pa samo mesto z gradom nad njim in z urejenim muzejem — vse to so stvari, ki pritegnejo obiskovalce. Ne manjka tudi zgodovinskih znamenitosti, več sto let starih stavb in dragocenih fresk (Crngrob).
Toda naravne lepote in zgodovinske znamenitosti ne morejo in ne smejo biti vse, kar nudimo turistom. Obiskovalec na letnem odmoru se želi tudi razvedriti in zabavati, v Škofji Loki pa vse lokale zapro že pred polnočjo. Prejšnja leta so bile vsaj poletne prireditve tiste, ki so privabljale trume gledalcev v čudovit ambient starega Loškega gradu. Letos te predstave komaj še zaslužijo svoje ime, saj niso niti na gradu niti tako pogoste (kaže, da bodo vso sezono komaj štiri različne predstave na različnih koncih mesta), da bi lahko tvorile nek enoten ciklus prireditev.
Kljub vsemu pa vsako leto več obiskovalcev, zlasti tujcev, obišče to staro gorenjsko mesto. Lani so v vsej občini v prvih šestih mesecih zabeležili 1921 turistov, od tega 90 tujcev. V enakem obdobju letos je te kraje obiskalo 2175 turistov, od tega tujcev 198. K podatkom se ne štejejo enodnevni obiskovalci in izletniki. Največ tujcev je bilo iz Italije, sledijo Avstrijci in Nemci. Prenočišča so na voljo v hotelu »-Krona-« v Škofji Loki, v hotelu na Trebiji, v počitniškem domu tovarne Litostroj na Sorski planini in drugod. Privatne turistične sobe vseh kategorij je moč dobiti v Škofji Loki, Rete-čah, Poljanah, Gorenji vasi, Železnikih, Sorici in na Trebiji.
Od lani na letos je očiten porast tujih turistov. Nedvomno pa bo število obiskovalcev v drugem polletju mnogo večje, saj se sezona v mesecu juliju šele prav prične.
I. G u zel j
Načrti o reševanju osnovnošolskega problema v lok občini se vlečejo že nek: let. Sklad za šolstvo in delovne organizacije iz Selšs doline so se odločili, da boe' dali v ta namen okoli 150 milijonov dinarjev. Delovne organizacije bodo dve leti pr-spevale 1 odstotek od čiste?" osebnega dohodka zaposleni"
Na ta način je omogočer: etapna gradnja šole. Račur,:-jo, da bodo letos naredili dela v vrednosti 52 milijone dinarjev, celoten program F-naj bi bil izvršen do 15. avgusta 1967. K gradnji šole « precej prispevali tudi sar prebivalci, saj je krajevr skupnost od njih zbrala oko' 500 kubičnih metrov gradbe nega lesa kot prostovoljk prispevek.
Računajo, da se bo v no šoli lahko šolalo okoli 10i-otrok v enoinpolizmenske-pouku. V to šolo bodo lahko prešolali tudi otroke izb!: nje okolice, predvsem iz Z* lega loga, od koder se seč vozijo v šolo v Selca.
SGP Tehnik iz Škofje U\ ke je pričel z gradnjo 15. j* lija. V Železnikih vlada s gradnjo veliko zanimajv 6aj bo to za mesto in nje-govo okolico res izredna a prepotrebna pridobitev.
P. Čolnar
Osemnajst novih grobov (2)
Piše bivši komandant Prešernove brigade o napadu te enote na nemško postojanko v Železni-kh, 21. januarja 1944, ob letošnjem odkritju spomenika tem žrtvam
Tik ob zidu postojanke je tekla Sora. Domislil sem si, da bi se morda pod zaščito vode nekdo priplazil do postojanke in jo zaminiral. Edino to bi nam lahko zagotovilo uspeh, seveda če bi se nam posrečilo, kajti Nemci »o bili oprezni in so budno pazili na poslopje. Minerec s plastikom se je spustil v zasneženo vodo. Čofotal je po vodi in se po trebuhu plazil po gladini mrzlega potoka. Toda kmalu je zaregljaJ sovražni rafal po vodi. Komaj se je potegnil nazaj, kajti nemški mitraljezec ga je imel v tarči. Po vodi je splavaia še ta zamiseL
Sel sem v štab in povedal, da brez minometa prav gotovo ne bo nič.
»►Brž ko bo proti Jamniku zagotovljena varnost, vam ga ponovno pošljemo,€ je dejal tovariš Dule. Z majhnim upom sem se vračal nazaj k borcem svojega bataljona. Rilo je že poldne. Po nebu so se preganjali redki in sivi oblaka. Nekje s strani Selc se je slišalo pokanje. Nemci so iz marsikatere strani poskušali priti na pomoč svojim v Železnike. Vedel sem, kje so razporejeni ostali bataljoni za zaščito naže akcije. Ce je vsak bataljon zavzel in držal prehode, kakor
je bilo označeno v briga dnem povelju, potem Nemci res ne morejo do Železnikov.
Mi ob postojanki pa še vedno nismo mogli Nemcem do živega. Pazili smo le, če bi kdo pomolil glavo iz okna aH. strelske line, da bi jih tako enega po enega spravljali na oni svet. Tam pa, kjer je mina odjprla streho, smo metali ročne bombe. Toda bile so prešibke, da bi kaj resnega napravile.
Tako je bežal čas. Vsi smo bili ie nestrpni kot ca iglah. Zbrali smo se in odločili, da se z bombami prebijajo do postojanke, potem bi le dobili toliko sape, da bi v dru-
gem naskoku pospravili z Nemci.
Vse je že bdlo pripravljeno. V glavnem so bili borci tretje čete. Tovariš Spaso, doma nekje iz Škofje Loke, bi vodil eno izmed skupin. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Prav v tistem trenutku je prišel k meni komandir druge čete in mi zaupno povedal, da se na desnem grebenu nekaj sumljivega premika. Najprej sem dejal tovarišem, naj za hip počakajo z akcijo. Sel'sem na leseni mosti ček in z daljnogledom opazoval sumljivi greben. Res, komandir ni bil v zmoti. Prav vrh grebena so se spretno premikale Hove-Sce postave. Zapazil sem celo, da imajo nekateri železne čelade na glavi. Hudič, pa ja ne morejo biti Nemd, sem pri sebi pomislil. Saj bi na Cfestem grebenu vendar moral biti naš četrti bataljon. Tako Je bilo ukazano. Nisem in
. . . JU
bi to pomenilo. Kolikor % me nesle noge sem tekel \ štab, da poizvem, kaj naj ^ to bilo. Ves zaeopen sem f, znašel pred Svamnom ; drugimi.	*
»To so vendar naši! N.\; četrti bataljon!-« 6o bili <*f govori. »Nazaj in čimpre čim močneje pritisniti, c zavzamete postojanko,« \ tovariš Dule nekajkrat p« novil.
Vrnil sem se. Toda ne s pA polnim prepričanjem, da \ vse res tako. Čeprav mi neprestano migljala pred <x mi tista si£ka človeških p\ stav na grebenu, ki so se ' preveč po vojaško in z k\ leznimi čeladami premeta«, li po položaju, sem se \vr dar skušal prepričati, da c v štabu pač bolje vedo, k so naši bataljoni in kje ^ Nemci. Ko sem se vrnil 1 mojim borcem, je kamanc še vedno stal tam in nepwj mično gledal na greben. \ več dvomil. Z veo prepriča
Roki in obveznosti v poslovanju med kooperanti
Od junija na februar
Jeseniški železarji bodo na svoji koži občutili posledice neizpolnjene obveznosti Metalne in še naprej po starem razkladali vagone
Pri izvajanju obsežne rekonstrukcije jeseniške železarne (prvi del _ nova valjarna na Beli, se bliža kraju), imajo Jeseničani posebno veliko težav z dobavitelji domače opreme. Zaradi pomanjkanja denarja so sicer pretežni del letošnjih investicij začasno odložili, z nekaterimi manjšimi deli, ki so jih začeli že lani, pa nadaljujejo in bi jih nekaj morali končati že letos. Pred kratkim pa so dobili obvestilo od mariborske Metalne, da pogodbe, ki jo je podpisala lani v začetku septembra za dobavo zvračalnih naprav za praznjenje vagonov, ne more izpolniti do roka, to jc do junija letos, ampak Jele do prihodnjega februarja.
Obvestilo je povzročilo dosti negodovanja, še zlasti zato, ker so gradbena dela v glavnem končana, del opreme iz Poljske je že vskladi-ščen in bi lahko že začeli naprave montirati. To je sicer manjša investicija, je pa velikega pomena, ker bo bistveno vplivala na pocenitev stroškov in zlasti olajšala delo. Tu morajo namreč dnevno razložiti okrog 350 ton koksa in okrog 800 ton rude. Koks razkladajo večinoma ročno, rudo pa z žerjavom. Delo je zlasti naporno v zimskih mesecih, ko ruda zmrzne. V nove naprave so doslej vložili že nad 7,5 milijona novih dinarjev, od tega v gradbene objekte 5,1 milijona novih dinarjev. Vskladiščili so okrog 340 ton opreme iz Poljske. Vse to pa bo stalo nekaj mesecev mrtvo in povečevalo stroške.
S sedanjim načinom razkladanja vagonov na starih napravah, ki so bile grajene za en plavž, imajo še druge dodatne stroške, ki občutno bremenijo proizvodnjo surovega železa. Vsako leto plačajo namreč okrog 50 milijo-
nostjo je trdil, da so tam Nemci. In res! Ni bilo več treba daljnogleda«. S prostimi očmi sem že lahko sam videl, kako se Nemci upognjeni in potuhnjeno pomikajo po grebenu navzdol proti gornjemu delu vasi. Cez trenutek pa je že zaregljalo po dolini. Svinčena toča se je usula tako močno, da je prst kar odskakovala.
»Nazaj!« je bilo slišati prve klice. Kot plaz smo se potegnili proti zgornjemu koncu. Na desni obali, že bolj proti hribom, je rasla živa meja. Tu skozi je stekla živa reka naših. Drugi so se premetavali po strugi Sore. Po tem koritu je bilo še največ kritja pred sovražnimi kroglami in nekateri, ki so se umikali tam, so imeli še največ sreče.
V tem norem begu sem v deroči vodi na desni strani videl kako je rafal presekal glavo tovarišici Čedo. Padla je. Voda se ie pomešala a
nov starih dinarjev za popravilo vagonov, ki jih pri razkladanju poškodujejo, in prav toliko za stojnine, ker ne morejo pravočasno razložiti vagonov; raizen tega bi lahko sprostili 21 delavcev, ki razkladajo koks itd.
Aglomeracija je sklop naprav, ki imajo glede na tehnološki postopek različne naloge pri pripravljanju vložka za visoke peči-plavže, Z deli so začeli že lani in jo boelo gradili v treh fazah. V obravnavanem primeru gre za prvo fazo, za objekte za razkladanje, transportiranje, vsklaidiščenje in odvoz rude in koksa. Zvračalna naprava prazni vagone po načinu »lupanja« s pomočjo posebne dvižne naprave. Istočasno bodo lahko zvračali po dva vagona.
Toda, kot kaže, ni druge izbire, kot da bodo na Jesenicah še najmanj leto dni razkladali vagone po starem, s težkim fizičnim delom in ob težkih pogojih ter draže kot sicer, čeprav so že skoraj vse plačali, tudi Metalni Maribor polovico predvidene vrednosti opreme. Leto dni bodo ča-
krvjo, valovi bistre in mrzle Sore pa so se poigravali z njenimi dolgimi, svetlimi lasmi.
Kakor- smo bežali mi, tako so bežali tudi Nemci po grebenu navzdol, da bi nam zaprli pot v tem kotlu. Bila je prava dirka, kdo bo prvi prišel iz doline. Večji del bataljona je že bil zunaj obroča. Le tisti tovariši, ki so bili v hiši zraven postojanke se niso mogli več rešiti. Bili so obkoljeni. Kdor se je poskusil prebiti iz poslopja je padel pod nemškimi streli. Večina jih je padla, nekaj pa so jih Nemci ujeli ter jih zatem postrelili. Tu je ostal tudi vodnik Spaso, hraber mitra-1 jezeč, zatem pomočnik komisarja tretje čete tovariši-ca Čeda in še mnogi drugi.
2e tisti dan so v Železnikih skopali osemnajst novih grobov. Tako se je končal krvavi epilog, ker četrti bataljon ni prišel na položaje kakor je bilo ukazano.
kali zaradi - malomarnega odnosa do naročil in neizpolnjevanja obveznosti. Če bi napra/ve naročili na Poljskem, bi jih že imeli. To pa je vprašanje, na katerega bodo morali domači izvajalci opreme bolj misliti.
J. Podobnik
Iz industrijskih podjetij kranjske občina
Izvoz pod planom
Industrijska podjetja kranjske občine so v prvem polletju lelos izvozila za 4,056.231 dolarjev svojih izdeikov, od tega več kot polovico v države s čvrsto valuto. Po vrednosti izvoza je na prvem mestu Planika (za 1,168.009 dolarjev), za njo pa Tekstilin-dus (za 965.699 dolarjev) in
Dela pri urejanju Grajskega dvora v Radovljici dobro napredujejo. Kaže, da bo prenovljeni Grajski dvor septembra že lahko sprejel prve letošrile goste — Foto F. Perdan
Iskra — Elektromehanika (za 670.051 dolarjev).
Vendar realiziran izvoz v prvem polletju še vedno za-« ostaja za planskimi zadolžitvami, čeprav za malenkost presega vrednost izvoza, ki jo bil dosežen v prvih šestih mesecih lani. Po izvršitvi planskih obveznosti je naj-« boljša Konfekcija Triglav, ki je do konca junija izvozila v države s čvrsto valuto za 18.829 dolarjev izdelkov in 3 tem dosegla že 94,1 % letnega plana. IBI, ki je izvozila za 400.977 dolarjev, je s tem realizirala 72,9 % planskih obveznosti, Planika pa je z že omenjeno vrednostjo izvoza za 8,4 % nad polletnimi planskimi zadolžitvami.
Vsa ostala podjetja v prvem polletju zaostajajo za planom, čeprav Iskra, Tek-stilindus, Sava in Oljarica no mnogo. Slabo gxe v Kovinarju, ki je realiziral šele 6.3 % planskih zadolžitev in kjer še vedno nimajo izvoznih zaključkov za leto 1966. Tudi v TOSO so realizirali šelo 6,4 % plana, v Standardu na 8,3%. V podjetju LIK čska blago na odpoklic uvoznika.
-a
Škof j a Loka: svet za finance o proračunu
Manjši prispevek od DB
Izpad dohodkov iz osebnih dohodkov in davka na maloprodajo — Potrošniki proračuna izpod polletnega plana — Boljše perspektive
V ponedeljek je imel sejo svet za finance skupščine občine Skofja Loka. Na seji so obravnavali realizacijo plana dohodkov in izdatkov občinskega proračuna. Ugotovili so, da so dohodki proračuna precej manjši od planiranih.
Na račun manjših osebnih dohodkov je bilo iz gospodarstva realiziranih le 43 odstotkov in v negospodarski dejavnosti 34,4 odstotka letnega plana proračunskih dohodkov. Prav tako je prišlo do precejšnjega razkoraka pri dohodkih od davka pri maloprodaji. Celotni povprečni dohodek je bil ustvarjen v višini 40,8 odstotkov letnega plana, kar pomeni, da je v polletju za 9,2 odstotka manjši od planiranega.
Do izpada je prišlo v prvi vrsti zaradi manjših osebnih dohodkov (planiran je bil povpreček 75.000 dinarjev). Morda pa je še večji izpad povzročila sprememba strukture potrošnje. Prebivalci tro-šijo denar v glavnem za prehrambene artikle in ne kupujejo več v tolikšni meri tehničnih predmetov. Druga stvar, ki je tudi prizadela občinski proračun, je v tem, ker so potrošniška posojila skoraj ukinjena.
' V polletju so bili manjši tudi izdatki proračuna. Večina potrošnikov proračuna je izpod polletnega plana. Izjema je kulturno-prosvetna dejavnost ter družbeno-politič-ne in društvene organizacije, ki so imele v prvem polletju veliko proslav in tekmovanj.
© Na seji svela so sklenili, Q naj se v prihodnje potroš-9 nja točno uskladi z dohod-0 ki proračuna. Nobeden od £ potrošnikov ne bo mogel © v mesecu dni potrošiti več ® od dvajsetine odobrenih 6 sredstev, tako da bi se vse 9 prekoračitve uskladile v 9 dveh mesecih.
Računajo, da bo v drugem polletju dotok sredstev v proračun precej ugodnejši, saj pod a l le i kažejo, da so OiSeibni dohodki v delovnih organizacijah večajo in bodo kmalu dosegli planirano povprečje 75.000 din. Pričakujejo, da bodo v proračunskih dohodkih konec lota le za 4 odstotka pod planom, tako
da niso potrebne resnejše omejitve.
Svet za finance bo ponovno razpravljal o realizaciji občinskega proračuna pred sejo skupščine, ki bo koneo avgusta ali v začetku septembra, tako, da bodo skupščini lahko poročali o tedanjem stanju.
P. Čolnar
Obnovili spomenik talcem
Prebivalci Hrušice za vs« spominske ^praznike polagajo vence pred spomenik talcem^ ki so bili ustreljeni na Belem polju. S sredstvi, ki jih je prispevala skupščina občine iz sklada za negospodarske investicije, so letos spomenik obnovili in nanovo uredili okolico.
Kvalifikacijska struktura zaposlenih v Škofji Loki
Slabo znanje - slabo delo
Precej več kot polovico vseh delavcev v industrijskih podjetjih loške občine je polkva-lificiranih ali nekvalificiranih — Po gospodarski reformi so se hitreje znašle tiste delovne organizacije, ki imajo ustrezne strokovne kadre
Ne vem katerikrat že ponavljamo, da brez ustrezne izobrazbe ni mogoče dobro delati in da v takih razmerah predvsem ni mogoče napredovati, intenzivirati proizvodnjo. Verjetno je odveč ponavljati staro resnico, da tisti, kdor več zna, tudi več velja, vendar so se in se še naša podjetja branijo mlađih strokovnjakov, nedvomno v precejšnji meri tudi zato, ker se ljudje na vodilnih položajih bojijo sposobnejših ljudi, ki bi jim znali izpodnesti stolček. V škofjeloški občini so namreč ugotovili (in gotovo tudi še marsikje drugje), da imajo v industriji kot tudi drugje še veliko delovnih mest, ki jih ne zasedajo ljudje 2 ustrezno izobrazbo. Strokovnjakov ni — nekaj Časa jih res ni bilo, ko pa so prišli, so jim zapirali vrata — zato mnoga strokovna delovna mesta zasedajo delavci z neustrezno izobrazbo in daljšo prakso. Tem ljudem sicer ne moremo očitati neznanja, vemo pa in tudi sami vejo, da praksa v celoti ne more nadomestiti šolske izobrazbe. Da je tako res, kaže tudi ugotovitev nekaterih organov v Škofji Loki, da so se po gospodarski reformi mnogo
bolje znašle tiste delovne organizacije, ki imajo ustrezne strokovne kadre.
Na občini v Škofji Loki ugotavljajo na osnovi popisa o šolski in strokovni izobrazbi zaposlenih delavcev, ki ga je lani izvedel Zavod za zaposlovanje delavcev, da kvalifikacijska struktura zaposlenih ni najbolj ugodna. Manjka predvsem delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo ter kvalificarnih-in visokokvalificiranih delavcev. Neustrezna strokov, izobrazba je vzrok, da je za opravljanje raznih , del potrebno več delavcev, pa še delo ni strokovno najbolje opravljeno. V industriji bi po sistemizaciji potrebovali v proizvodnji 12,9 odst. visokokvalificiranih delavcev, dejansko pa jih je bilo ob koncu lanskega leta le 7,4 %. Po strukturi zaposlenih je razvidno, da v industriji med delavci prevladujejo polkvalificirani kadri (47,8 %), med uslužbenci pa nižje strokovni (51,7 %). Nekvalificiranih delavcev je skoraj 20 %.
Tako slabe kvailifikacijske strukture pa ne bomo odpravili s tem, da pravilnike o sistemizaciji v mnogih delovnih organizacijah prilagajajo
KOLO na Jesenicah
JESENICE: kvalitetno predstavo ansambla KOLO je prekinil dež — V sredo zvečer je na Jesenicah na igrišču pod Mežakljo nastopil svetovno znani folklorni ansambel KOLO iz Beograda. Prireditve se je udleežilo okrog 1500 gledalcev. 2al pa je sredi prireditve pričelo deževati, tako da so morali » predstavo pred koncem prekiniti. Jeseničani želijo, da bi za take primere končno že imeli nad igriščem streho. Predstavo si je ogledalo tudi veliko tujeev, ki so kot turisti v Kranjski gori in v drugih krajih Zgornjesavske doline.
HUBERT PETZ
TRGOVINA S STROJI
i
Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46
9 SINGER šivalni stroji za gospodinjstvo
in obrt, pletilni stroji, $ sesalci, f| hladilniki,
f£) šivanke in ostali pribor.
Za cenjen obisk na Gorenjskem sejmu od 5. do 16 8. 1966 in naročila se priporoča.
dejanski strokovni izobrazbi že zaposlenih, ne pa potrebam proizvodnje. Ta ugotovitev iz loške občine velja posebno za vodilne delavce. Le malo pravilnikov je, ki so odraz analitične ocene delovnih mest. Taki pravilniki, prilagojeni dejanskemu stanju, ne pa potrebam, povzročajo težave tudi pri izdelavi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov: delovna mesta niso pravilno ocenjena, zato je nemogoče,, uvesti nagrajevanje po delu. Prav nagrajevanje pa je eden izmed faktorjev, ki vplivajo na to, kakšne delavce in strokovnjake bomo imeli.
Iz slepe ulice, ki ovira j napredek in boljše delo, delitev po delu in večje osebne dohodke, ne bo- ; mo prišli, dokler bomo za- j pirali oči pred takimi in po- j dobnimi znaiimi dejstvi in dokler ne bomo brez senti- ! mentalnosti in drugih pred- i sodkov energično začeli od- : pravljati te znane napake.
A. Triler j
V nekaj stavkih
SKOFJA LOKA: gostovanje Šentjakobskega gledališča b Ljubljane — Danes zvečer (30.julija) bo v Škofji Loki gost o valo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Goldonijevo ko medij o »Ribiške zdrahe«. Predstava bo na Cankarjevem trgu To bo verjetno zadnja prireditev v okviru letošnjih Loški poletnih iger; doslej smo konec junija gledali koncert loši« glasbene šole, v juliju pa nastop znanega folklornega ansaro bla iz Žalske županije na Madžarskem. Prireditelj si priz* deva pridobiti za nastop še igralce iz Poljan, ki naj bi pokazali Torkarjev dramatiziran izbor Tavčarjevih novel »Ra* barski cesar«. — Predstavo Ribiške zdrahe bodo ponovili tud; v nedeljo, 31. julija. Ce bo deževalo, bosta obe predstavi prihodnji teden
BLED: likovne razstave v Festivalni dvorani — Zadaj" štirinajst dni, od 18. do 30. julija, sta v Festivalni dvorani n» Bledu razstavljala akademski slikar Janez Ravnik z Bled in akademski kipar Dušan Tršar iz Ljubljane. Domačin Rav nik ie razstavljal moderno oblikovane motive v oljni tehniki Tršar pa plastike iz železa, svinca in mavca. — Do 20. avgust: pa bosta v avli Festivalne dvorane razstavljala akdemsk slikar Gojmir Anton Kos in akademski kipar Boris Kalin. -Za likovne in tudi druge razstave je med turisti na Bledi precej zanimanja.
JAVORNIK. kulturni dom urejajo. — V nedograjen«^ kulturnem domu na Javorniku so delavci gradbenega podjetja Sava Jesenice pričeli z notranjimi ureditvenimi deli. liko zgradbo bodo v notranjosti prezidali in uredili zunar.ij fasado. Gradbeni odbor ima za letošnja dela na voljo 40 »i lijonov starih din. Dom nameravajo vsaj toliko urediti K kulturno prosvetno dejavnost, da bodo lahko izpraznili ne primerne prostore »pri Konjičku«, ki so jih 30 let uporablja! za pevske vaje, godbo na pihala in nekaj časa tiMi za drart sko dejavnost. Domu bodo dozidali tudi restavracijske pr« store, ki jih bo z lastnimi sredstvi opremilo gostinsko po4 jetje Pošta Jesenice.
Človek v galeriji
Javnost je bila na tem mestu že obveščena o najnovejšem pojavu v kranjskem likovnem svetu, to je o poskusu vzpostavitve žive, odprte galerije, kjer bi kranjski likovni ustvarjalci posredovali občinstvu svoja najnovejša dela.-Pobuda za takšno posredovanje je gotovo zanimiva glede na običajne oblike razstavljanja, saj se likovnemu umetniku le redko primeri, da lahko razstavlja in kadar do tega pride, se mora kmalu spet za kakšno leto posloviti od svojega občinstva. Zelo pomembna lastnost tega poskusa pa je že na samem začetku nakazana odprtost, kar naj bi pomenilo možnost razstavljanja za marsikaterega likovnika, čigar delo ne bi ustrezalo že uveljavljenim kriterijem za samostojno ali skupinsko razstavo. Dejstvo, da je ta galerija v kleti Prešernove hiše, ka je dokaj skromna po obsegu in po občutju, ki človeka prevzame, ko stopi vanjo, to dejstvo vrednosti pobude nikakor ne zmanjšuje. Prej bi rekel, da kaže na iskreno prizadevnost, ki naj bi omogočala pogostejše stike in hitrejše seznanjanje z novimi ali z že znanimi pojavi na področju te umetnosti.
Te besede pa žal zvenijo nekoliko preveč pogojno, kar prav gotovo lahko vzbuja določen pomislek: ali pa se res posreči to, kar človek enkrat zastavi? V kulturi smo že ta-
ko vajeni, da se malo tega zgodi, o čemer se dosti govori. Pogosto se kakor mora prikažejo zahteve in tolmačenja, ki človekovo pripravljenost za kaj, oziroma svobodo za kaj omajejo in potlačijo k umiku, če so takšne zahteve trajnejše in učinkovitejše in izvirajo iz človekove komoditete in konformizma, torej iz lastnosti, ki niso lastne živemu človeku, zaradi česar bi bil prisiljen zapustiti svoje delo in se večno ubadati na torišču, ki je njegovo le deloma, nikakor pa ne poglavitno. Pogojnost, o kateri govorim, je gotovo namerna, kajti v teh dneh, odkar traja razstava, se je njen namen in pomen toliko preusmeril, da se je treba prav zamisliti nad razmerjem med nameni in stvarnim stanjem.
Predvsem je mogoče ugotoviti, in govorili bomo samo o tem, kako je vzpostavljena galerij^ veliko bolj živa v primeri s tem, koliko naj bi bila tudi odprta. Naj na tem mestu dopolnim tovariša Tri-lerja, ki je zaradi naglih sprememb v zvezi s to galerijo objavil, da bodo prvi razstavljala V. Tušek, L. Ravnikar in M. Belec. Dejansko so bili prvi razstavi j alci V. Tušek, H. Marchel in M. Pogačnik. Razstava je bila zamenjana prvi dan po otvoritvi. Govoriti o tem in javno ugotavljati vzroke, gotovo predstavlja početje, s katerim si lahko človek po uerta-lienih človeških navadah na-
koplje na glavo edino zsffl* ro, če ne več, ampak moino sti sta res samo dve: ali mol čati in se vedno znova potu^ niti pred posestniki kulturni ga življenjskega prostora <1 povedati svojo besedo. sar ne bom razlagal. P»vv\ dati pa hočem dosti znMj stvar, da je umetnina <i\\ brodošla, v kolikor ustre^ okvirom že posvečenih kr.t\\ rijev, ki jih v Kranju in še marsikje smatrajo za e<\ no veljavne in edino zvt'1^ čavne, izven katerih je vsa^ umetniško prizadevanje % umetniško in absurdno.
Kakor rečeno, razstava i; bila naslednji dan po ritvi zamenjana in niso y zamenjali razstavljalei sa" Namesto -ieh polplastik ^ mavca in enih zavrženih O-J ste si lahko ogledali eks{v nat s približno takšnim nas!* vom: Marko Pogačnik, ker n pustijo razstavljati moi;v del, razstavljam svoje tel Zanimivo je pri tem, da l ni docela ukinjena izhodih pobuda glede živosti in oc?^ tosti nove galerije: M. gačnik razstavlja še nap-. kljub temu, da predstavi j J izrazno smer, o kateri bo t^ ba marsikomu šele razn-ljati: o happeningu, gKi-njegov nastanek in razvoj 1 Enciklopediji prihodnosti, jo boste prav gotovo kupov li svojim pridnim otrokom , dedka Mraza (ko bo ta E hodnost že pretekla).
Franci Zagoričai^
Razgovor s predsednikom skupščine občine Jesenice Ludvikom Slamnikom
Uspehi in težave
Cestni promet na Jesenicah
Več potnikov -
manj blaga
Občani jeseniške komune v ponedeljek praznujejo. To je občinski praznik v spomin na dogodek, ko sta v prvi borbi proti okupatorju na Obranci na Mežaklji padla dva partizana, Viktor Arzenšek in Ferdo Koren. Bila sta to prva partizana — jeseniška kovinarja — ki sta žrtvovala svoje življenje za svobodo in lepšo bodočnost. Od tega dogodka je minilo 25 let. Že 21 let gradimo sebi in našim zanamcem lepše življenje. Naše želje in potrebe so še vedno večje od naših objektivnih možnosti. Po kakšni poti hodi občan jeseniške komune, s kakšnimi uspehi, težavami in nevšečnostmi se srečuje na tej poti? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, smo obiskali predsednika skupščine občine Jesenice Ludvika Slamnika in ga zaprosili, naj ob občinskem prazniku pove nekaj svojih misli o tej prehojeni poti.
Železarski center Gorenjske, ki se je pred 25 leti na Obranci upri okupatorju, je do danes povsem spremenil svoj videz. Zdaj je to moderno mesto z modernimi stanovanjskimi naseij}) železarna pa z novo valjamo na Beli postaja zares moderna tovarna — Foto Franc Perdan
»Letošnje praznovanje občinskega praznika je bolj skromno«, je dejal tovariš Slamnik, »saj moramo s finančnimi sredstvi vsestransko varčevati, poleg tega pa je bila že 4. julija v Radovni naša osrednja proslava«. Tovariš Slamnik se je malce zamislil in nadaljeval: »Ce bi želel reči, kateri dogodek, oz. uspeh je najpomembnejši v naši občini v tem letu, potem je to vsekakor nova bluming valjama na Beli. če pa pogledam nazaj, potem menim, da smo največji uspeh dosegli v tem, da smo postopoma, pri reševanju raznih težav, le našli skupni jezik. Nekoč so šole, zdravstvene ustanove, parki in nasadi, varstvene ustanove, itd. bile skrb samo občinskih mož, medtem ko organi upravljanja v podjetjih in drugih delovnih organizacijah o teh problemih niso razpravljali. Danes ni več tako. Naredili smo precejšen premik na področju negospodarskih investicij s sredstvi gospodanstva. Tako so go-spodarke organizacije v občini prispevale precej sredstev za-gradnjo športne hale na Jesenicah, kulturnega doma Javorniiku in Hru-šici. Našla so se sredstva za popravilo stare šole na Koroški Beli. Podjetja so sodelovala pri gradnji podvoza in novega savskega mostu. Skupna investicija je popravilo Verdnikove, Prešernove in Skladiščne ulice. V občini ni večje gospodarske organizacije, ki ne bi pomagala oz. sodelovala pri gradnji vodovoda.
V to »tihe invesiticije« je uvrstil jeseniški vodovod, ki bo letos v prvi etapi dograjen od Peričndka do Hrušice. Druga »tiha investicija« je urejevanje krožnega tokovo-
Ludvik Slamnik
da. Gre za princip, da se s sistemom transformatorskih postaj enotno porazdeli električna obremenitev. Sedaj je v nekaterih predelih Jesenic tok premočan, pod Mežakljo pa prešibak;. V tretjo »tiho investicijo« pa je tovariš
Ce pa želim govoriti o nekaterih naših napakah v preteklem obdobju, potom bi na prvem mestu omenil pomanjkanje objaktov družbenega standarda v predelih, kjer smo gradili nova stanovanjska naselja. Na Zgornjem Plavžu je bilo npr. zgrajenih 50 blokov z Okrog 2.000 stanovanji, tem stanovalcem pa nismo naredili niti enega otroškega vrtca ali igrišča, šole, trgovine, kina itd. Mislim, da je vse to na Plavžu le potrebno narediti«.
Potem je Ludvik Slamnik omenil »tihe investicije«, kakor jih ie on imenoval, ki gredo nekako mimo občana, so pa zanj velikega pomena.
Delovni kolektiv Ljubljana-transporta, poslovna enota Jesenice, je v letošnjem prvem polletju prepeljal za dobro četrtino (26,6 odstotkov) več potnikov kot v lanskem enakem obdobju. Najbolj je pora/sel promet zaradi ukinitve železniške proge Jesenice—Planica, ko je poslovna enota na Jesenicah prevzela prevoz delavcev iz Gornje-savske doline na Jesenice in uvedla še nekatere druge zveze. Hkrati so tudi šole preusmerile svoje izlete in ekskurzije na potovanja z avtobusi, ker tovrstna podjetja še nudijo regres, železnica pa ga je ukinila. Tako je poslovna enota na Jesenicah samo junija imela 40.000 km takih voženj.
Manj ugodni so rezultati v tovornem prometu, ki je v primerjavi z lanskim letom
Na Jesenicah
63 milijonov za komunalno dejavnost
Laini so za komunalno dejavnost na Jesenicah predvideli 65 milijonov starih dinarjev. Porabili pa so: za vzdrževanje komunalnih objektov 36 milijonov, za razsvetljavo 5 in za gasilsko službo ter komunalno dejavnost krajevnih skupnosti 10 milijonov starih dinarjev.
V občinskem proračunu je to ena od postavk, za katero se prebivalci občine najbolj zanimajo in če ni dovolj sredstev, so največkrat na ta račun tudi številne kritike. Tudi za letos je občinska skupščina namenila za to dejavnost le 63 milijonov din, ker ni na voljo več sredstev.
B. B.
precej nazadoval, tako zaradi skrčenja investicij kot zar-radi vse močnejše konkurence zasebnih prevoznikov. Na splošno so rezultati zadovoljivi, saj je bila realizacija za 43 % večja kot lani v pr-i vem polletju, predvsem zaradi zvišanja cen. Fizični obseg prometa na zaposlenega je porasel za dobrih 12%, finančni za 29%, medtem ko se je število zaposlenih povečalo za 10,7 %. Trenutno ja zaposlenih 170 ljudi, od tega 139 rednih, 19 učencev itd.
Cisti dohodek je porastel za 48 %. Porast pripisujejo predvsem skrbnemu gospodarjenju pa dobremu in rednemu vzdrževanju voznega parka, za/radi česar so imeli letos precej manj stroškov kot lani, čeprav so nekatere druge dajatve porasle za več kot 200 %.
V drugem polletju pričakujejo sicer večjo realizacijo kot v prvem, vsaj po dinamiki letnega plana, vendar jih nenehno spremljajo skrbi, kaiko bo pozimi. Razmere na cesti Jesenice—Planica se niso nič spremenile, cesta je ostala taka kot je bila, čeprav je bilo že dosti pobud za ureditev nekaterih najnujnej-i ših del: postajališča, izogiba-lišča, parkirišča in podobno. Podjetje samo ni v stanju narediti vsega. Vprašanje je, kako bo urejena zimska služba. Letos so nabavili 8 novih avtobusov za medkrajevni promet. Tare pa jih tudi mestni promet, ki je na Jesenicah že močno razvit. Sedanji vozovi so dotrajani in neprimerni za tak promet. Naročili so sicer štiri nove avtobuse.' V celoti imajo sedaj 25 avtobusov za medkrajevni in mestni promet in 24 tovornjakov. V letošnjem prvem pol-J letju so dosegli okrog 3,880 tisoč novih dinarjev realizacije.
J. Po:lobnik
Slamnik uvrstil gradnjo nove pekarne v Lescah.
Ko je tovariš Slamnik govoril o bo/iočih aktualnih nalogah občine Jesenice in vseh občanov, je omenil skrb za zaposlovanje predvsem ženske delovne sile. Trenutno je na podružnici Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 184 nezaposlenih, od tega 161 žensk. Tovariš Slamnik se je resno zamislil, ko je govoril o bodočih nalogah takoime-novane pol obdelovalne industrije, ki se bo morala prilagoditi barometru trga, če bo želela živeti. Tudi v turizmu se bodo morali prilagoditi zahtevam tujega turizma, ker je jeseniška občina soseda z Avstrijo in Italijo. Potem je omenil še počitniške domove, ki niso izkoriščeni niti 20 odstotno in so daleč od rentabilnosti. Teh je v občini 18. »Vsak počitniški dom. mora biti odprtega tipa in pripravljen, da sprejme vsakega, tudi tujega gosta«, je dejal tovariš Slamnik.
J. Vidic
Koliko je ljudi v jeseniški občini
Po popisu iz leta 1948 je bilo na območju sedanje občine Jesenice 20.374 prebivalcev. V osemnajstih letih se je to število povečalo na 26.260, od teh je 24.585 pešcev in kolesarjev ter 1675 motoriziranih občanov.
Zanimivo je, da je bilo 1948. leta 206 moških več v občini kot žensk, da pa se je to po 18 letih spremenilo v korist žensk, pa čeprav je na Jesenicah precej ^uvoženih« moških iz drugih krajev. Tako sta po podatkih siatistične službe sedaj v občini 402 ženski več .kot moških.
J. V.
Občinski praznik Kranja - obletnica
0 V občini imamo 19 obrtnih podjetij z dejavnostjo: elektrotehnično, kovinsko, tekstilno, živilsko, uslužnost-no in gradbeno, v katerih je zaposlenih 886 oseb z bruto produktom 4 milijarde S din. Povečalo se je tudi število zasebnih obrtnikov na 382, dopolnilno obrt pa opravlja 82 občanov.
1.682; v letu 1965 pa 561 stanovanj, od tega je družbenih stanovanj 381.
# Pred vojno se v šolstvo ni vlagalo zadosti sredstev, med vojno pa so bile požga-ne šole na Jezerskem, na Trsteniiku in v Goricah, po-
Ob 25-lelnici vstaje v občini Kranj se lahko s smelostjo ozremo na prehojeno pot, ki se je začela z oboroženim odporom roper okupatorja, nadaljevala z obnovo v prvih povojnih letih in kasneje z neslutenim vzponom industrializacije, razvojem zdravstva in šolstva.
V povojnem obdobju se je občina Kranj razvila T močno industrijsko središče Gorenjske. Danes imamo v občini le 13,2 % kmečkega prebivalstva. Medtem ko je narodni dohodek v letu 1956 znašal 15,9 milijarde S dinarjev, kar znese na prebivalca 363,000 S dinarjev, je višina narodnega dohodka v letu 1965 43,3 milijarde S din, na enega prebivalca pa'odpade 829.108 S din. Leta 1956 je bilo v gospodarstvu zaposlenih 12.004 oseb, dangs pa 18.963. Najpomembnejše so tekstilna, elektromchanična in finomehanična, gumarska ter čevljarska industrija.
#	Pred vojno je prevladovala tekstilna industrija,
ki je zaposlovala v letu 1939 okoli 3.500 prebivalcev, danes jih zaposluje 4.000, i ljub temu, da se je izvršila strukturalna sprememba v korist elektromehanične stroke. Tako tekstilna industrija zavzema drugo mosto po številu zaposlenih. Po vojni je bila izvedena rekonstrukcija in reorganizacija tekstilne industrije, na novo zgrajene ali razširjene so bile tkalnice, predilnice in druge delavnice. Družbeni bruto proizvod znaša 18,7 milijarde S dinarjev.
#	Po osvoboditvi se je razvila nova panoga industrije,
in sicer elektromehanična in finomehanična, ki jo zastopa Iskra — tovarna Kranj s 4.031 zaposlenimi in 13,4 milijarde S din družbenega bruto produkta (leta 1946 je bilo le 852 zaposlenih). Podjetje se je uveljavilo z električnimi merilnimi napravami, telefonskimi aparati in centralami, kinoprojektorji in drugimi proizvodi. Lahko rečemo, da je bila Iskra razvojni kazalec v elektro in finomeha-nični industriji v naši državi.
• V letu 1953 je bila dograjena tovarna čevljev Planika, ki je v začetku zapo-
slovala 351 oseb, danes pa ima 1.264 zaposlenih ter 5.47 milijarde S din družbenega bruto proizvoda,
% Velik razvoj je dosegla tudi gumarska industrija.
Pred vojno je tovarna zaposlovala 424 delavcev, danes ima »Sava« Kranj zaposlenih 1.689 oseb. Tovarna je izvedla veliko rekonstrukcijo in začela novo proizvodnjo v obratu II na Gašteju. Bruto produkt znaša 13,84 milijarde S dLn.
© Seveda so v tem obdobju nastale tudi manjše delovne organizacije, ki prispevajo k razvoju drugih gospodarskih panog in negospodarskih dejavnosti pomemben delež, kot so: IBI Standard, Kovinar, T oso, GG, Projekt, Gorenjski tisk, Elektro Kranj, Exoterm, Kranjske opekarne, LIK.
® Mnogo je storjenega tudi v turizmu. Formira se turistični center v Preddvoru z gradom Hrib in jezerom Čr-navo. Na Jezerskem so se razširili hotelski prostori. Vsekakor je najpomembnejše formiranje zimsko-šport-nega centra Krvavec z žičnico in domom. V letošnjem letu pa smo odprli dom na šmarjetni gori, do katerega smo asfaltirali cesto. V mestu ie bila zgrajena restavracija Park, gostišča pa so bila v glavnem vsa adaptirana. Seveda pa na tem področju ni še vse izkoriščeno.
9 Posebna skrb je bila posvečena tudi zboljšanju trgovske mreže. Tako je bila dograjena tržnica, skoraj vsi trgovski lokali so bili modernizirani, precej pa jih je bilo prenovljenih v samopostrežne trgovine, s čimer je bilo pridobljenega več prodajnega prostora n. pr. Merkur, Kokra, Astra, Živila, Elita itd.
Nova porodnišnica je za Kranj in širšo okolico nedvomno velika pridobiteT
... in park pred novim kinom Center (Foto Franc Perdan)
rušen je bil del šole v Vo-klem, v žabnici in deloma poškodovana šola v Mavčičah. S skupnimi napori so bile vse šole takoj v prvih letih v svobodi obnovljene.
Že kmalu se je ugotovilo, da ni zadosti šolskega prostora, saj je bila zapuščina predvojnih let borna. Razen tega se je povečalo tudi število prebivalstva. Zato smo dogradili šole na Pševem, Dupljah, v Zalogu, na Trste-niku, Šenčurju ter v mestu; na Planini osnovno šolo Stane Žagar in osnovno šolo Lu-cijan Seljak v Stražišču; preuredili smo šole na Jezerskem, v Predosljah in Preddvora.
V letu 1964 so analize pokazale, da še zdaleč ni rešen šolski prostor. Zato so se občani in delovne organizacije z referendumom odločili, da bodo s skupnimi sredstvi dogradili 3 osnovne šole, in sicer v Cerkljah, Preddvoru in v mestu na Zlatem polju, obnovili pogorelo šolo v Žabnici ter dogradili telovadnico osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču.
9 Komunalna dejavnost je bila po vojni organizirana v glavem v okviru treh podjetij, in sicer, v Vodovodu, Komunalnem servisu in Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, v katerih je zaposlenih 295 ljudi. Komunalni servis ima v upravljanju 25.520 km kanalizacijskega omrežja v vrednosti 1,16 milijard S din, Vodovod ima v upravljanju 202 km vodovoda, Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ima v upravljanju 3.513 stanovanj.
9 Potrošnja prebivalstva se je z leti vse bolj usmerjala na nakup trajnejših dobrin. Tako smo dosegli v občini, da imamo 1 osebni avto na 21 prebivalcev, 1 motor na 11 prebivalcev oziroma 1 motorno vozilo na 7 prebivalcev, 1 televizor na 12 prebivalcev, 1 radio aparat na 33 prebivalcev. V letih . od 1957 do 1964 je bilo skupno zgrajenih 2.753 stanovanj, od , Jgga i drultosm sektorju
vstaje v znamenju nenehnega napredka
V preteklem letu je bila obnovljena šola v Žabnici, v letošnjem letu bosta dogotovljeni šoli v Cerkljah in Preddvoru, v naslednjem letu pa bo končana šola v mestu.
Nov šolski sistem iz leta 1958, ki je uvedel obvezno osnovno šolanje od 7. do 15. leta starosti, je dal mlademu rodu osnove splošne izobrazbe in socialistične vzgoje. Iz leta v leto lahko beležimo nagel vzpon osnovnega šolstva, saj se veča število učencev in uči-teljetva; v letu 1945 je bilo 3.463 učencev, v šolskem letu 1959/60 6.595. v zadnjem šolskem letu 1965/ 66 pa že 7.399; učnega osebja je bilo leta 1945 72, šolsko leto 1959/60 197 in v šolskem letu 1965/66 310. Zlasti je po-rastlo število višjega strokovnega kadra. V vseh letih smo skrbeli tudi za opremljenost šol in za potrebne adaptacije. V preteklem letu so se vsi organi skupščine in šol angažirali, da bi se zbol i šal uspeh v šolah in prvi podatki že kažejo, da se bo tudi tukaj dvignila kvaliteta dela.
V letu 1945 je bil ustanovljen poseben odddek za duševno nerazvite in defektne otroke, ki se je v lotu 1955 razvil v samostojno posebno šolo, ki ima sedaj 127 učencev.
9 Po osvoboditvi se je začela posvečati posebna skrb materi in otroku, zlasti še po tem, ko se je vedno več mater ' zaposlovalo v kranjski industriji. Tako smo v občini ustanovili 9 vrtcev, ki imajo svoje stavbe preurejene ali na novo zgrajene in imajo sedaj vključenih 820 otrok.
£ Velik napredek Je bil dosežen v strokovnem šolstvu tako kakovostno kot po obsegu. To je pogojevalo pomanjkanje strokovnih kadrov, šiirjenje gospodarstva in modernizacija proizvodnje. Pred vojno so bili skromni začetki s tekstilno šolo, trgovsko nadaljevalno šolo in obrtno nadaljevalno šolo. Po osvoboditvi so se popolnoma na novo ustanovile ekonomska srednja šola, administrativna šola, šola za
oblačilno stroko, mlekarska šola, gumarska šola, kovinarska šola ter vajenska šola za pleskarsko in sobo-slikarsko stroko. Vse te šole so se reorganizirale v 7 šolskih centrih, ki združujejo strokovne šole po panogah. Zgrajena je bila gumarska šola v letu 1950, tekstilna šola v letu 1955 in šolski center za blagovni promet v letu 1963; adaptirani so bili prostori vajenske in ekonomske srednje šole. V celoti je bila obnovljena kranjska gimnazija in usposobljena za sodoben pouk. Končno je treba omeniti, da je bila zgrajena stavba dijaškega doma na Zlatem polju, ki omogoča šolanje dijakom in učencem na šolah v Kranju iz vse države.
9 Iz leta v leto se je večala skrb za materialni položaj učencev, dijakov in študentov tako, da v letošnjem letu štipendiramo 91 študentov, denarno pomoč prejema 81 učencev in regres za vožnje 1.106 učencev, dijakov in študentov.
O Zadnja leta smo posvetili posebno pozornost razvoju telesne vzgoje in rekreacije. Zato so se V to področje vlagala primerna sredstva. Zgrajena sta bila 2 moderna stadiona, zimsko kopališče in telovadnice pri novih šolah. V letu 1963 je bil ustanovljen Zavod za vzdrževanje športnih objektov, ki je doslej vložil veliko naporov za primemo vzdrževanje raznih športnih objektov. Zato se je lahko pov ečalo število članov športnih organizacij, zlasti pa se je dvigala kvaliteta posameznih panog. Danes imamo 26 športnih organizacij s 5.057 člani in 24 strelskih organizacij s 1314 člani. V preteklem letu je bil sprejet prioritetni vrstni red športnih panog in sicer: lahka atletika, plavanje in smučanje, v letošnjem letu pa se je podrobno proučevalo telesno vzgojo v šolah.
Moderno naselje v okolici Vodovodnega stolpa — Foto Perdan
• Kulturno-prosvetna dejavnost je bila vseskozi zelo aktivna. Vendar so institucije na tem področju šele prav zaživele, ko so dobile ustrezne prostore. Gorenjski muzej ima od leta 1963 v upravi mestno hišo, ki bo v letošnjem letu v celoti obnovljena in bo tako postala kulturno žarišče mesta. Novi prostori so bili zgrajeni za ljudsko knjižnico, stavba osrednje knjižnice pa je bila adaptirana. Zgrajena je bila tudi moderna kino dvorana v mestu, redno pa so se uveljavile kinopredstave v nekaterih večjih središčih občine.
% Ob osvoboditvi je zdravstvena služba zajemala močno skrčeno število privatnih ordinacij. Z razvojem gospodarstva je bilo potrebno oskrbeti zdravstveno službo vsem zaposlenim, primanjkovalo pa je strokovnega kadra kot tudi prostorov. Zato smo zgradili zdravstveni dom v Kranju, zobno ambulanto, rešilno postajo in bolnišnico za ginekologijo in porodništvo. Od leta 1955 da-
lje so bile ustanovljene tudi 4 obratne ambulante v Iskri, Teks tilindusu, Savi in Planiki Kranj. Število zdravstvenih delavcev iz leta v leto narašča, tako da pride sedaj 1 zdravnik splošne prakse na 2.488 prebivalcev (v letu 1960 1 zdravnik na 3.087 prebivalcev), na 1 zobnega terapevta 2.613 prebivalcev in na 1 patronažrao sestro 4.051 prebivalcev. Vsa ta vlaganja v zdravstveno varstvo zagotavljajo občanom pravočasno in strokovno oomoč, razen tega pa vse večje možnosti preventivnega ukrepanja.
še doi*?o let no vojni je bilo severno od Vodovodnega stolpa polje, potem pa so kot gobe po dežju začeli rasti stanovanjski bloki — Foto Perdan
dane koristne sugestije za boljše in pravičnejše reševanje teh problemov. Sedaj imamo 248 oseb, ki so upravičene do socialne podpora, 56 otrok v zavodih in 85 starejših v domovih, že ti podatki kažejo na veliko skrb družbe, da se rešujejo socialna odprta vprašanja. Za zagotovitev ustrezne prehrano občanov je bila v letu 1964 zgrajena samopostrežna restavracija, ki ima dnevno kapaciteto 4.000 obrokov.
Veliki uspehi v gospodarstvu, napredek šolstva iitt zdravstva so rezultat velikih naporov vseh občanov našo občine v povojnem obdobju do dane«. Delovnim ljudem pa ne gre le zasluga za požrtvovalno delo v proizvodnji in drugih službah, ampak tudi za zrelo odločanje v organih samoupravljanja. Zato se je tudi naša komuna lahko povzpela na tako zavidilii-vo stopnjo gospodarskega razvoja.
itiii'-!)
® Ljudski odbori mesta Kranja in drugih večjih središč v občini so po vojni začeli organizirano skrbeti za reševanje socialnih vprašanj. Posebno se je začelo delo strokovno odvijati v začetku leta 1963, ko je bil ustanovljen Center za socialno delo Kranj. Občinska skupščina je večkrat obravnavala to problematiko in dala smernice za delo. V preteklem letu je bila opravljena revizija socialnih podpor, v letošnjem letu na so bili anketirani vsi občani, ki dobivajo tako podporo in so bile
Vse kar smo navedli so najznačilnejši podatki, lahko pa bi našteli še vrsto uspehov, pa ta kratek sestavek ne dopušča. Po drugi strani pa nas dosedanji uspehi ne smejo uspavati. V preteklem obdobju smo ogromno storili za dobrobit in razcvet naše občine, vendar ne še vsega. Zato bomo morali tudi v prihodnje z vsemi silami delati, da se rešijo dosedaj še nerešeni problemi na vseh področjih družbenega življenja. Zlasti pa bomo morali z vsemi sredstvi delati na utrjevanju našega demokratičnega sistema, sistema samoupravljanja kot osnove našega družbenega razvoja. V tem obdobju smo storili tudi dosti napak. Zato se bomo morali z vsemi silami boriti, da jih odstranjujemo in kolikor bolj jih bomo odstranjeval^ toliko bolj bomo lahko napredovali. To je naloga vseh občanov. Kolikor prej bomo to dosegli, toliko hitreje bomo izpolnil naloge, ki nam jih nalagajo sklepi IV. plenuma CK ZKJ. Želim, da bi še vnaprej vestno in dosledno izpolnjevali naloge, ki stojijo pred nami v korist razvoja občine na vseh področjih.
Martin Košir
5 vprašanj - 5 odgovorov
Janez Lešnik je zaposlen v predelovalnih obratih Železarne na Jesenicah. Razen svojega dela v tovarni opravlja še posle predsednika krajevne skupnosti »Plavž« na Jesenicah. Za našo rubriko nam je postavil pet vprašanj, na katera odgovarja predsednik skupščine občine Jesenice Ludvik Slamnik.
KAKO JE
Z URBANISTIČNIM
NACRTOM PLAVŽA?
VPRAŠANJE: Zanima me, če je dokončno sprejet urbanistični načrt Plavža in kdaj je predvidena ureditev okolice blokov na Spodnjem in Zgornjem Plavžu. Ali so za ta dela že zagotovljena potrebna sredstva?
ODGOVOR: Urbanistični program za mesto Jesenice je izdelal v mesecu maju letoa Agrobiro — podjetje za projektiranje iz Ljubljane skupno z urbanističnim zavodom — Projektivnim ateljejem Ljubljama. Predvidevam, da bo po razgrnitvi in javni obravnavi na zborih občanov dan v mesecu novembru v razpravo in potrditev skupščini.
Od sprejema tega programa pa niso odvisna ureditvena dela na Zgornjem in Spodnjem Plavžu, ker se ta izvajajo po že sprejetih zazidalnih načrtih. Za ureditev Spodnjega in Zgornjega Plavža eo glavni načrti za električno omrežje, vodovod, kanalizacijo, telefonsko napeljavo, ceste, igrišča in zelenice že gotovi in čakajo na realizacijo. S skupščinsko resolucijo za leto 1966 je bilo iz sredstev komunalnega prispevka določenih 40 milijonov starih dinarjev za omenjena dela, kar pa je seveda odločno premalo, da bi lahko uredili celotno območje. Urejeno bo le vodovodno in elektro omrežje ter pot do novih stolpičev na Zgornjem Plavžu, ostala dela pa se bodo nadaljevala prihodnja leta, seveda odvisno od mase za te nabave zbranih finančnih sredstev komunalnega prispevka i,n prispevka za u-rejanje mestnih zemljišč.
PREMALO SREDSTEV
VPRAŠANJE: Glede na nove pogoje, v katerih so se znašle krajevne skupnosti po ukinitvi s strani servisne dejavnosti, je obstoj teh, zlasti na območju mesta, ogrožen, ker imajo odslej za svojo de-
javnost premajhna sredstva. Ali je morcla predviđeno, da so se določena sredstva iz proračuna skupščine občine Jesenice za Plavž prenesla na krajevno skupnost?
ODGOVOR: Res pomeni ukinitev servisne dejavnosti pri bivših stanovanjskih, sedaj krajevnih skupnosti korak nazaj, vsaj za naše mesto,-kjer je bila ta dejavnost sorazmerno dobro organizirana.
Z občinskim proračunom se vsako leto nameni krajevnim skupnostim najbolj potreona sredstva. Tako bodo letos prejele vse skupnosti skupaj 16 milijonov starih din za svojo osinovno dejavnost, dlodatno. pa še 10 mil. S dinarjev za drobno komunalno dejavnost. Od tega bo krajevna skupnost Plavž prejela skupno 1,780.000 starih dinarjev. Z odlokom občine pa je določeno, da pripadajo krajevnim skupnostim še drugi dohodki, kot npr.: turistična taksa, najemnina od v najem danih zemljišč, parkirnina. Bolj ali manj uspešno delo neke skupnosti pa predvsem zavisi od aktivnosti samega odbora, ki ima možnost, da ustvari še druga sredstva. Skupnost lahko ustanovi svoje podjetje, kot sta to storili krajevni skupnosti Podme-žaklja in Blejska Dobrava, ki imata gostinski obrat, krajevna skupnost Podmežaklja pa še podjetje za manjše gradbene in obrtniške usluge.
V novih razmerah bo uspeh skupnosti v mnogočem odvisen od povezovanja z gospodarskimi organizacijami, ki so pripravljene dati finančna sredstva, če ima skupnost konkreten program. Tako je Železarna Jesenice odobrila krajevnim skupnostim Blejska Dobrava 5 milijonov din za ceste, Savi 15 milijonov din prav tako za ceste, Ja-vornik—Koroška Bela 20 milijonov din za nadaljevanje gradnje kulturnega doma itn Hrušici 10 milijonov din tudi za dograditev kulturnega doma.
Kor bo financiranje komunalnih potreb iz proračuna počasi sploh odpadlo, bodo skupnosti, — to pa še zlasti velja za skupnost na Plavžu, — morale najti nakazane poti. da bodo prišle do potrebnih sredstev in ne nazadnje, mnogo bolj kot sedaj pritegniti k sodelovanju tudi svoje občane.
KDO NAJ PREVZAME
POPRAVILA?
VPRAŠANJE: Z ukinitvijo servisne dejavnosti pri krajevnih skupnostih je na območju mesla Jesenice nas'a'a velika vrzel pri popravilu
raznih okvar na stanovanjskih blokih in zasebnih hišah. Že poldrugo leto je namreč, kar so bili servisi ukinjeni, vendar novo stanovanjsko podjetje še ni sposobno prevzeti redna popravil^ na blokih. Zakaj se ni ob ukinitvi servisov ustanovila pri stanovanjskem podjetju posebna servisna delavnica, | za katero bi opremo lahko ■ prispevale vse KS, ne pa, da so prodajale razno orodje in material pod ceno?
ODGOVOR: Po ukinitvi servisov pri skupnostih je obstojala zakonska možnost, da se ustanove samostojna podjetja, ki naj bi nadaljevala delo ukinjenih servisov. Toda ustvarjanje in delitev dohodka v takih podjetjih bi bila bistveno drugačna kot pri servisih, ki so uživali znatne družbene ugodnosti, hkrati pa ni bilo primernih prostorov niti kadrov, ki bi kot stalno zaposleni prevzeli delo v teh podjetjih. Zato do ustanovitve teh podjetij oz. podjetja ni prišlo. Tedaj tudi še ni bilo ustanovljeno stanovanjsko podjetje. Inventar ukinjenih servisov '— v pretežni večini je b:io to razno orodje in nekaj čevljarskih strojev — skoraj ne bi prišel v poštev in ne bi pomenil mnogo, saj bi novo podjetje potrebovalo bolj sodobno orodje, predvsem za gradoe-ne stroje, montažno orodje, mizarske stroje in drugo. Zdaj, ko je novoustanovljeno stanovanjsko podjetje več ali maj že začelo delati, upravičeno pričakujemo, da bo v skladu s svojim programom in v dogovoru s hišnimi sveti začelo obnavljati zaenkrat najbolj potrebne stanovanjske hiše, s katerimi upravlja, hkrati pa bo v dogovoru s komunalnimi in gradbenimi podjetji ter obrtniki nudilo raznovrstne usluge, tako da bodo v družbenih hišah pa tudi pri zasebnikih hitreje popravljene okvare in da bodo te hiše bolje vzdrževane.
GRADNJA GARAŽ
NA PLAVŽU
VPRAŠANJE: Rad bi vedel, ee je na območju Plaža predvidena gradnja garaž in kdo jih bo lahko gradil, če bo to dovoljeno; ali bodo to podjetja ali lahko tudi individualni graditelji?
ODGOVOR: Po sprejetih zazid. načrtih je možno na Zgornjem plavžu zgraditi (razen tega, kar je v gradnji) še približno 50 garaž. Garaže so locirane na južni strani novozgrajenih stolpičev in je gradnja zaradi potrebnega opornega zidu tehnično zahtevna in dražja. Gradilo jih bo lahko podjetje ali ekupina
posameznikov pod strokovnim vodstvom pooblaščenega in odgovornega gradbenega tehnika oz. inženirja.
Na spodnjem Plavžu je po sprejetem zazidalnem načrtu možno ob progi zgraditi le še 16 garaž, lokacija je interesentom že izdana. Druga možnost individualne gradnje ni predvidena. Računamo pa, da bi se lahko (kar je odvisno od potreb) gradile skupne podzemne garaže v posredni bližini obstoječih stolpnic.
UREDITEV JAVNIII
NASADOV
VPRAŠANJE: Na Jesenicah je hortikulturno društvo, ki skrbi za nasade v centru mesta. Želel pa bi vedeti, ali bo to društvo skrbelo za ureditev nasadov na celotnem območju Jesenic, ker sedaj to ni kompleksno rešeno. Ker je več gospodarjev, se včasih zgodi, da ostane park ali zelenica neoskrbovana in to kvari celotni izgled mesta.
ODGOVOR: Jeseniško hortikulturno društvo je zelo delavno. Razen vzgojno- izobraževalnega dela sodeluje tudi pri urejanju mestnih zelenic in nasadov. Društvo je pripravljeno kot organizator v bodoče sodelovati pti ureja-
nju zelenih mestnih površin* svojo dejavnost pa razširiti na celotno območje občine
Jesenice.
Res je, da na Jesenicah še nismo uspeli kompleksno urediti vprašanja zasajeva-nja in vzdrževanja zelenic in naisadov. Vzrok za to je vprašanje financiranja. Ni stalnih namenskih sredstev, imamo pa še veliko neurejenih površin in je nemogoče, da v enem a.l dveh letih uredimo to, kar smo dvajset let zanemarjali. Urejevanje našega območja bo potekailo postopoma in vse zavisi od razpoložljivih finančnih sredstev in našega spoznanja, da brez moderno urejenih zelenic in parkov ni modernega mesta.
Dosedaj je v glavnem občina financirala zasaditev in vzdrževanje zelenic, v prihodnje pa bo prenesena ta skrb na krajevne skupnosti, podjetja in ustanove. Vprašanje je, koliko bodo te zainteresirane za urejevanje zelenih površin. Toda to, kar so bo uredilo, bo moralo biti enotno, pa čeprav bodo razne želje in sredstva iz različnih' virov.
iViredila:
Sonja Šolar
Stanovanjske stolpnice na Plavžu na Jesenicah in otroci, ki se brezskrbno igrajo — Foto Perdan	—.
Priprave za veliko nagrado Jugoslavije na Ljubelju
„Cup Karavank" in „Ljubelj 66"
»Cup Karavank« za motorje do 250 ccm — Za nastop na Ljubelju se zanima že sedaj 49 znanih tekmovalcev
Na znani moto-cross progi bo 4. septembra tretja dirka za •Veliko nagrado Jugoslavije« v moto crossu »LJUBELJ 66«. AMZ Slovenije in Koroški avto-moto klub iz Celovca bosta V sklopu tega tekmovanja priredila tudi »Cup Karavank«, katerega namen je nadaljnji razvoj in popularizacija moto športa in tesnejše sodelovanje tekmovalcev z obeh strani meje.
Za »-Cup Karavank« so predvideli naslednja tekmovanja: 1. maja je bil mednarodni moto-cross Bad St. Leonhard (Avstrija), 7. avgusta bo mednarodni moto-cross Orehova vas (pri Mariboru), 4. septembra »Velika nagrada Jugoslavije« (Tržič), in 9. oktobra mednarodni moto-cross Launsdort (Avstrija).
Tekmovanje za »Cup Karavank« je samo za motorje do 250 ccm. Tekmovalec, ki zbere največ točk na vseh štirih tekmovanjih, je zmagovalec ter dobi pokal »Cup Karavank« in denarno nagrado 4000 avstrijskih šilingov, drugi 2000 in tretji 1000. Ocenjuje se po naslednjem lclju-ju; l. mesto 8, drugo 6, tretje 4 točke itd.
Pri prireditvenem odboru AMD Tržič smo zvedeli, da ge za ~v«iiko nagrado Jugoslavije« — LJUBELJ 66 zanimajo svetovno znani tekmovalci, vendar doslej prire-
'm&mrn
Jugoslovanska državna re-prezentanta Andrej Klinar in Blaž Jakopič sta na ledeniku na Kredarici preizkusila Ela-nove smuči za hitrostne dosežke. Klinar je dosegel največjo hitrost 133,2 km na uro, Jakopič pa 131,0 km na uro.
Odbojkarji Jcsenic so zmagali na turnirju za pokal Tomaža Trojarja, ki so ga organizirali v počastitev občinskega praznite Jesenic. Tatko so odvzeli pokal lanskoletnim zmagovalcem, tekmovalcem iz Bratislave.
Jutri, 31. julija, bo SK Triglav priredil tradicionalno mednarodno smučarsko tekmovanje v slalomu pod Češko kočo. Povsem nerazumljivo je, «ia nameravajo Jeseničani na isti dan organizirati svoje smučarsko tekmovanje pod Prisojnikom, saj bosta tako obe tekmovanji precej okrnjeni.
Waterpolisti kranjskega Triglava bi morali oditi te dni na trening v Split za drugi del slovenskega prvenstva in kvalifikacije za II. zvezno ligo. Kot smo izvedeli, so trening zaradi denarnih problemov morali odložiti.
ditveni odbor še nobenemu ni pozitivno odgovoril. Zanimajo se naslednji tekmovalci iz posameznih držav: 23 iz
Švedske, 6 iz ZRN, 6 Dancev, 7 Avstrijcev, 3 Švicarji, 3 Angleži, 3 Avstralci in eden iz Kanade (Jack Kunt). Pričakujejo še prijave iz SZ, Poljske, Češke, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Kaže, da se bo letos prijavilo za to elitno prireditev rekordno število tujih in domačih tekmovalcev.
Dušan Humer
Športniki za občinski praznik
Športne prireditve ob 5. avgustu — tržiškem občinskem prazniku
V počastitev 5. avgusta, praznika tržiške občine in 25. obletnice vstaje narodov, bo v Tržiču od 31. julija do 5. avgusta več športnih tekmovanj.
Trening v Loki
V torek, 26. julija, so prispeti v Škofjo Loko nogometaši Zagreba na štirinajstdnevni trening za tekmovanje v zvezni ligi. Sredi avgusta pričakujejo tuđi prihod lanskoletnega državnega prvaka v rokometu — igralke zagrebške Lokomotive, ki so bile na treningu v Loki že lani.
Športniki, ki prihajajo na svoje priprave v Loko, so zelo zadovoljni z igrišči, s klimo in v prvi vrsti z mirom. Največ se pritožujejo nad neurejenimi sanitarijami na športnem igrišču.	- pc
TVD Partizan, rokometna sekcija, bo organizirala 31. juli ja mednarodni rokometni turnir, na katerem bodo sodelovala štiri moštva: KAC iz Celovca, SK Borovlje, TVD Partizan Križe in domači Partizan. Na kegljišču KK Ljubelj bo tradicionalno ke-gljaško srečanje v borbenih partijah med kegljači Zagorja ob Savi in KK Ljubelj. V sindikalni dvorani bo 1. avgusta občinsko ekipno šahovsko prvenstvo. Na kopališču v Tržiču bo 2. avgusta občinsko plavalno prvenstvo za posameznike, v dvorani KUD v Kovorju pa bo v organizaciji namiznoteniške sekcije Kovor 3. avgusta ekipno nami znoten i ško občinsko prvenstvo. Še isti dan bo na strelišču »Anton Štefe Kostja« tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za po-kail maršala Tita, 4. avgusta pa bo tradicionalni tek po ulicah Tržiča s startom in ciljem na Trgu svobode.
D. Humer
V Domžalah
m občinski praznik
V okviru občinskega praznika Domžal so športniki organizirali več tekmovanj.
ZMAGOVALCI — Poulični štafetni tek — Pionirji: Partizana Radomlje-, Pionirke: SK Ihan; Mladinci: NK Domžale; Mladinke: Partizan Domžale; Člani: SK Ihan. 9 Streljanje — MK puška: Domžale;
# Odbojka: Partizan Jarše; 0 Nogomet: Mengeš; 9 Namizni tenis: Partizan
Jarše; 0 Košarka: Domžale; 9 Šah: Ivačič (Domžale).
Svojevrsten je bil propagandni nastop dvigalcev ute-
ži TAK Prevoje—Šentvid na košarkarskem igrišču v Domžalah. Kosmatin je v sunku dvignil 105 kg.
F. G.
Zaerotaksijem 980 potnikov
Lesce — Aerotaksi na letališču v Lescah lahko hkrati pelje tri osebe, za kar je treba plačati 10.000 S din. Letos se je že peljalo 730 potnikov. Za aerotaiksi imajo samo en enomotorni avion »ČESNA —170«.	J. V.
Škof j a Loka ima svoj čolnarski klub ^
Čolni na Selščici
Pred dobrim letom in pel je skupina ljubiteljev veslanja na divjih vodah ob podpori Ljubljanskega brodarskega društva (LBD) in skupščine občine škofja Loka ustanovila Kanu-kajak klub škofja Loka.
Ko sta pred dvema letoma dva aktivna tekmovalca, člar-na LBD, domačina Šmid in Grašič, pripeljala ob Selšči-co vsak svoj čoln, da bi z dopolnilnimi treningi doma izboljšala svojo formo, ni nihče pričakoval kaj takega. Toda s svojimi vragolijami na vodi sta navdušila širok krog mladincev, ki so ju hodili občudovat. Med njimi je bilo nekaj prav nadarjenih fantov, ki so bili takoj pripravljeni trenirati. Oba tekmovalca sta se obrnila na matični urad LBD, od koder so jima res poslali še nekaj čolnov. Pričel se je resen trening, ki ni ostal brez posledic. Danes ti mladinci že dosegajo lepe uspehe na domačih tekmovanjih.
Na prošnjo kluba — tedaj je klub že obstojal — je občina Škofja Loka dodelila fantom leseno poslopje opuščene vodne žage. Sami so pokrpali streho in stene, popravili razmajana okna in uredili notranjost. Zasilno bi-
vališče Žagarjev se je spremenilo v prijeten klubski prostor, v Velikem predpro-štoru, kjer so nekdaj žagalij pa sedaj na posebnih stojalih počivajo elegantni kajaki in kanuji. Fantje so uredili tudi okolico. Nova ograja ob prostoru za sončenje in popravljena škarpa pričata o njihovi delavnosti. Vse to je nastalo z veliko dobre volje in ljubezni do športa in z zelo malo denarja. Klub je lahko za zgled marsikateri drugi (ne)športni organizaciji pri pri nas.
I. Guzelj
Dežurni veterinarji
v avgustu 1966
Od 30. 7. do 6. 8. Bedina,
Ješetova 29, telefon 21631; od 6. do 13. 8. Vchovec« Stošiče-va 3, tel. 21070; od 13. do 20. avgusta Bedina, Ješetova 29, tel. 21631 in od 20. do 2'7. avgusta Rus, Cerklje, tel. 73115.
Odličen
v šoli in za šahovnico
Razgovor z Dušanom Murovcem, najboljšim kranjskim šahistom
Poiskal sem ga na stanovaju v Gradnikov! ulici. Z malce zadrege je pristal na razgovor. Zaupal mi je, da bodo tokrat prvič v časopisu zapisane njegove besede, kajti navajen je, da so zapisali le njegovo hne in zmago, poraz ali remi.
»Šah sem začel igrati resno pred štirimi leti. Zanj me Je navdušil tedanji mentor šahovskega krožka na osnovna šoli Primskovo tov. Kavčič, ki ima največ zaslug, da se je šah začel uveljavljati tudi v Kranju. Od tedaj pa je postal šah moj konjiček in od njega bi se le težko ločil.«
Katerih večjih tekmovanj si se udeležil dosedaj?
»Sodeloval sem na vseh zadnjih štirih republiških mladinskih prvenstvih, lani pa sem zaradi osvojenega drugega oziroma tretjega mesta v republiki sodeloval tudi na državnem prvenstvu, kjer sem dosegel za sedaj tudi svoj največji uspeh: pristal sem na petem mestu.«
Dušan se je ravnokar vrnil z mladinskega republiškega prvenstva v Kočevju, kjer si je »prituhtal« tretjo pozicijo in pridobil kvalifikacijo za sodelovanje na državnem prvenstvu. Vendar zelo nerad
vnaprej prognozira svojo uvrstitev, zato na vprašanje^ na katero mesto računa letos, ni hotel reči ničesar določnejšega kot: »Upam, da ne bom slabši kot lani!«
Ko sva govorila o šoli in šahu, (kajti Dušan je med najboljšimi dijaki kranjske gimnaizije, je odličnjak) je dejal: »Prva je šola, vendar se tudi za šah najde dovolj časa. Prihodnje leto bom man turirai, zato bom verjetno moral šahovske figure za nekaj časa odložiti.«
Povedal mi je tudi, da je do sedaj že enkrat igral 8 Parmo in dvakrat z Ivkovom, vendar z obema samo simul-tanke. Vse tri partije je re-miziral.
»Želel bi, da bi se z obe« ma spoprijel v resni, tekmo« valni partiji. Moje vodilo in način igre je zmaga, to j« ostra in napadalna igra. Rav-no zato me od vseh svetoT« nih šahistov najbolj navda« šuje Larsen.« Jože KoSnjek
France Kadilnik pred stotimi leti, 4. avgusta 1866, na Triglavu
Triglav osvojen 25. VIII. 1778
Bohinjski fužinarji, lovci, tovorniki in pastirji so na pobudo »žlahtnega barona žiga Zoisa« in na iniciativo Saussura Julijskih Alp, Balthasarja Hacqueta, stopili na vrh »očakov kranjskega siv'ga poglavarja«, na Triglav 25. avgusta 1778, polnih osem let prej, predno je pripeljal slaboumni iskalec kristalov iz doline Arve, Cliamonixa dr. Michel Gabriel Paccarda na Streho Evrope, Belo goro, Mont Blanc (4.810 m), 8. avg. 1786. Ranocelnik, učenec slavnega Balthasarja Hacqueta, Lovrenc Willonitzer, Luka Korošec, Matija Kos in Štefan Rožič iz Bohinja so prvi stopili na vrh Triglava »odkar stoji svet« polnih 87 let prej, predno je sedem drznih pionirjev svetovnega alpinizma 14. julija 1865 leta premagalo »piramido bogov, zermattskega leva »Matterhorn (4.477 m). Uspeh in zmaga Edvarda Whymperja in slavnega chamoniškega vodnika Miche-la Croza pa je bila zavita v črn trak žalosti, štirje prvopristopniki so se pri sestopu s premagane gore smrtno ponesrečili.
Sami prvopristopniki na Triglav so pozneje še dolga leta vodili proti vrhu domače in tuje razumnike, botanike in iskalce rudnih bogastev. Prvi naskakovalec Triglava Hacquet je stopil na vrh premagane gore šele štiri leta za prvopristopniki, 23. avgusta 1782.
Pesnik Valentin Vodnik pri poizkusu 15. avgusta 1795 doseže samo višino malega Triglava, z njim in vodnikoma Matijem in Antonom Kosom je bil tudi grof Franc Hochen-wart, ustanovitelj ljubljanskega muzeja.
Ce potujemo do nove Gorice skoei Graf ovo dolino, nas pot popelje skozi gričevje v Volčjo drago, kjer je podjetje »MIZAR«, ki se nam bo v kratkem s svojimi izdelki predstavilo, v organizaciji trgovskega podjetja »MURKA« Lesce, na Gorenjskem sejmu. Podjetje je bilo ustanovljeno po vojni z nalogo, da pomaga s svojimi gradbenimi izdelki obnoviti našo požgano Primorsko. Zato je že od začetka imel v svojem proizvodnem programu izdelavo stavbenega pohištva. V začetku je bila to mnjhna mizarska delavnica, ki je štela samo deset ljudi. Danes je to močna delovna organizacija, ampak ne po številu zaposlenih, temveč po proizvodnji. Podjetje je počasi uvajalo moderno tehnologijo dela in dopolnjevalo svoj proizvodni program tako, da danes proizvaja na najbolj sodoben način stavbeno pohištvo. Naj navedem nekaj izdelkov tega podjetja, ki jih bomo imeli priliko videti na Gorenjskem sejmu. To so: garažna vrata, vhodna vrata, balkonska vraita, trokrilna okna (dvojna) z leseno roleto, trokrilna okna (dvojna) z zaveso, dvojno dvokrilno okno s plastifici-rano roleto zelene barve,
Naš prvi alpinist, klasičnega kova in svetovnega imena Valentin Stanič se v tistem času vidno uveljavlja pri pristopih na višje vrhove Alp na Watzmanu in Grossglock-nerju.
Med prvimi pristopni ki na Triglav se v najzgodnejši dobi našega klasičnega planinstva pojavi kaplan iz bohinjske Srednje vasi Jakob Dežman, katerega pripelje na vrh 2. septembra 1808 vodnik pionirske dobe našega planinstva Anton Kos. Jakob Dežman je prvi slovenski izobraženec, ki je stopil na vrh
Triglava. Minilo je komaj 18 dni po pristopu Jakoba Dež-mana in-že zasledimo 20. septembra na vrhu Triglava Valentina Staniča.
Enaintrideset let po prvem pristopu se povzpne na vrh Triglava 8. avgusta 1809 tudi brat Jakoba Dež mana, Ivan Dežman, kaplan na Jasen ich, v zanosu blagodejne in prekipevajoče sreče in zmagoslavja vzklikne: »Največje moje veselje je na gorah.«
Pred 144 leti stotnik von Bo-sio prvič izmeri višino Triglava. tega leta ubije na vrhu Triglava strela Antona Korošca, sina prvopristopni-ka Luke Korošca.
Vsi dosedanji prvopristopniki so prihajali na Triglav iz Bohinja.
Leta 1837 zaključi seznam prvoprist opni kov kustos ljubljanskega muzeja, idrijski rojak Henrik Frayer, ki se povzpne na ponosno teme 10. avgusta.
V Triglavu in njegovi so-sesčini pa se za temi Triglavskimi pionirji kmalu pojavi tudi starosta slovenskih planincev in pisec prvega članka v našem jeziku pod naslovom »Izlet na Triglav«. Prvi častni član slovenskega planinskega društva, trgovski sodelavec iz Kranja France Kadilnik, je objavil ta članek v ljubljanskih Bleivveisovih
Novicah takoj po povratku s Triglava, 6. avgusta 1866.
Iz Kranja je France Kadilnik v družbi profesorja Franceta Globočnika začel pohod na Triglav v četrtek, 2. avgusta 1866. leta. Torej v teh dneh mineva točno sto let od tega nad vse pomembnega vzpona.
Iz Kranja sa Globočnik in Kadilnik potovala v Bohinjsko Bistrico in dalje v bohinjsko Srednjo vas, kjer sta iskala tedaj najbolj znane bohinjske triglavske vodnike. šestova, škantarjeva Rozalka, ki se je kot prva ženska povzpela na Triglav že leta 1870, je vodila Kadil-nika in Globočnika skozi dolino Voje, kjer so dobili očeta Jožeta in sina Lovrenca Šesta, škantarja. Skupaj so odšli na Velo polje in od tam so krenili v soboto, 4. avgusta dalje preko Ledin in skozi Triglavska Vrata. Stop-ce proti malemu in velikemu Triglavu, kamor so dospeli že ob 8. uri in 15 minuit.
Kadilnik je opisal svoj pristop v ljubljanskih Bleivveisovih Novicah, Globočnik pa se je razpisal o tem vzponu v Leibacher Zeitung.
Oba pristopnika, Kadilnik in Globočnik, sta navdušena priporočala oba šesta, očeta Jožeta in sina Lovrenca, kot najboljša bohinjska triglavska vodnika. Vsem naslednjim obiskovalcem sta priporočala naj, vzemo s seboj veliko žganja, najboljši je dober slivovec, precej kruha in mesa, čeprav svinjino ali klobase, nujno potrebno pa
je vzeti s seboj tudi velike smodk atli vsaj tobaka, kc možje vodniki celi dan, tudi na najtežavnejših in nevarnih mestih, pipice v ustih dr že.
France Kadilnik se je ro-ddl 21. oktobra 1825 v Stari vasi pri Krškem in je že le ta 1849 prišel v Ljubljano kot trgovski pomočnik, pozneje pa se je kmalu preselil v Kranj, da je bil bližje tako ljubljenim goram. Med prvimi slovenskimi gorohodci je obiskal vse znane vrhove v Karavankah,	Grintovcih,
kamniškosavinjskih gorah in Julijcih, na Triglavu je bil 19-krat kar pomeni za tedanje čase izreden dosežek. Bil je tudi na Učki in Groesgloc-knerju.
Kadilnika se posebno hvaležno še danes spominjajo ljubi tej i in obiskovalci Grin-tovcev, Karavank in Julijskih Alp v Kranju in na Jesenicah. Za prvo planinsko postojanko v cvetočih in razglednih Karavankah, ki se je imenovala po njem Kadilnikova koča na Golici, je žrtvoval velik del svojih prihrankov 7.000 kron. France Kadilnik je umrl po večletni bolezni v Ljubljani 12. avgusta 1908 v 83. letu starosti.
Kadilnikovo kočo na Golici (1836 m) so slovenski planinci zgradili v Karavankah kot kljubovalno kočo spodnji nemški koči na Golici. Slovesno so jo izročili namenu 11. septembra 1904 leta.
Uroš Župančič
Seznanite se z izdelki podjetij
»MIZAR« Volčja draga in »MURKA« na Gorenjskem sejmu
»Mizar« Volčja draga izdeluje kvalitetno stavbeno pohištvo — Reforma ni zavrla gradbeno dejavnost privatnikov — Samo v »Murki« Lesce so letos prodali raznih kosov stavbenega pohištva za okrog 20 milijonov starih dinarjev
kletno dvojno dvokrilno okno, enojno kletno dvokrilno okno, balkonska vrata s pol-knom itd.
Vzporedno z rastjo proizvodnje pa delovna organizacija ni pozabila na kvaliteto svojih proizvodov. S kvaliteto zadovolji najzahtevnejšega potrošnika. Prav zaradi kakovostno izdelanega stavbnega pohištva si je podjetje pridobilo zaupanje potrošnikov. Podjetje prodaja svoje izdelke po vsej državi.
Ko že govorimo o stavbenem pohištvu, bi bilo zanimivo vedeti, ali je reforma zavrla proces gradnje hiš. Težko je reči, koliko ljudi je začelo zidati hiše po reformi, toda če primerjamo prodane
predmete, ki so pri zidavi ali opremi nove ali adaptirane hiše nujno potrebni, pridemo do zaključka, da reforma ni zavrla, temveč celo pospešila gradnjo. V trgovskem podjetju »MURKA« Lesce so nam posredovali podatke, ki to trditev potrjujejo. Tako so v Murki v prvem polletju lanskega leta prodali 356 ton cementa (torej pred reformo), letos v prvem polletju pa 923 ton. Valovitih plošč za streho so lani v istem obdobju prodali 10.000 kosov, letos pa 18.000. Ker pa smo govorili o stavbenem pohištvu, naj še omenimo, da so v Murki v prvem polletju lani prodali oken, vrat itd. za 17 milijo-
nov din, letos pa za okrog 20 milijonov S din.
Tudi kopalnic so letos prodali veliko več kot v prvem polletju lani. Tako so v Murki letos prodali že 255 kompletnih kopailnic, medtem ko so jih lani vsega 163.
Zanimiva je ugotovitev, da so letos prodali v Murki manj televizorjev, šivalnih strojev, hladilnikov in še nekaterih
predmetov. Kaže, da je veliko teh proizvodov kupljeno tik pred reformo in da je s temi predmeti trg delno zasičen.
^a tiste, ki gradijo hiše naj še povemo, da v trgovskem podjetju MURKA Lesce prodajajo vse od žeblja do strehe, električnih in vodovodnih naprav in da vse te predmete dostavijo po želji potrošniku na dom.
O »MIZAR« Volčja draga in $ »MURKA« Lesce se pri-
#	poročata za obisk na Go-
#	renjskem sejmu, obenem 0 pa čestitata občanom Kra-
#	nja in Jesenic za občinski 9 praznik.
še neobdelan les pred »Mizarjem« v Volčji dragi
Te dni po svotu
26. julija je v Ženevi pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino in predsednik komisije zveznega izvršnega sveta za pogajanje z GATT Slavko Baum podpisal protokol, s katerim je Jugoslavija postala enakopravna članica GATT. Sporazum bo pričel veljati 25. avgusta letos.
Braziljski zunanji minister je sinoči izjavil, da se bivši kubanski minister za gospodarstvo in desna roka Fidela Castra, dr. Ernesto Che Gue-vara, zadržuje v obmejnem področju med Brazilijo in Argentino. Guevara je pred 15 meseci izginil neznano kam in vse doslej ni bilo slišati o njem.
V predsedniški palači »Mer-deka« v Džakarti je Sukamo ob priliki razglasitve nove vlade povedal diplomatskim predstavnikom tujih držav, <ja je še vedno premier in prvi človek indonezijske vlade. Pristavil je, da konfrontacija" z Malezijo še ni končana.
Ameriški senat je razpravljal o vojaški pomoči tujini in ob tej priliki za 100 000 dolarjev zmanjšal predlagano vsoto. Senator "Mansfield je predlagal umik vseh ameriških čet iz Francije in zmanjšanje števila vojakov v Nemčiji-
Neki visok funkcionar KP Kitajske je v govoru v mestu Sian izjavil, da je Kitajska že postala glavna baza svetovne revolucije, Mao Ce Tung pa veliki voditelj vseh narodov in zastavonoša marksizma in leninizma.
Indijski predsednik Rada-krišnam je v govoru v državi Kerali pozval vse države, zapletene v vietnamsko vojno, naj prično zmanjševati in postopoma umikati svoje čete.
Turistične zanimivosti iz radovljiške občine
Več tujih, manj domačih gostov
Za letošnjo turistično sezono v radovljiški občini, v kateri so glavna središča gorenjskega turizma, je značilno manj domačih gostov kot prejšnja leta in več tujcev. V občini je bilo v juniju za 16 % manj obiskov gostov kot lani, število nočnin pa je v primerjavi z lanskim junijem za 4 % večje. Število domačih gostov se je zmanjšalo za 43 %, prenočitve domačih gostov za 32 %, obisk tujih gostov pa se je povečal po številu za 21 %, po prenočitvah pa za 33 %. Blejsko in bohinjsko območje sta ostala približno na višini lanskih junijskih prenočitev, v radovljiškem območju pa je bilo prenočitev več zaradi vse večjega zanimanja za Šobec, kjer prevladujejo tujci.
Zmanjšanje števila domačih gostov gre predvsem na račun Bleda, kjer je bilo junija v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 41 % manj prenočitev domačih gostov, prenočitev tujih gostov pa za 31% več. V Bohinju se je v istem mesecu število prenočitev domačih gostov zmanjšalo za 18%, število prenočitev tujcev pa povečalo za 27%.
Približno enaka je slika tudi za celotno prvo polletje. V občini je bilo gostov manj kot lani za 3%, prenočitev pa za 1 %. Domače prenočitve so bile mafrjše za 26%, prenočitev tujcev pa je bilo
več za 42%. V hotelih se je število prenočitev povečalo za 8% (domačih zmanjšalo za 23 % in tujih povečalo za 34 odstotkov). Največji porast prenočitev tujih gostov izkazujejo na Bledu Jelovica, Triglav, Toplice 'in Park hotel, v Bohinju pa Zlatorog, Jezero-Bellevue in Pod Voglom.
V zasebnih turističnih sobah je bilo letos skupaj 1700 prenočitev manj kot lani v prvem polletju. Število prenočitev domačih gostov v zasebnih sobah se je najbolj (za 2800 v primerjavi z lanskim I. polletjem) zmanjšalo na Bledu, ki nasploh postaja
vse bolj »inozemski«, v Bohinju pa se je povečalo za 200 prenočitev. Tujih prenočitev v zasebnih sobah pa je bilo na Bledu za 1700 več, v Bohinju za 200 več in v Radovljici za 500 več.
Zanimivo je, da je letos porast prenočitev v hotelih močnejši kot' v ostalih zvrsteh turističnega letovanja. Število gostov v hotelih se je junija sicer zmanjšalo za 20%, kljub temu pa se je število prenočitev povečalo za 8%. S tem se je doba bivanja podaljšala od 3,5 dneva na 4,7 dneva, kar je posledica skupnega obiska ino-zemcev, ki se v času pred glavno sezono zadržujejo dlje kot individualni gostje. V ju-
niju je bilo v hotelih 6000 tujih prenočitev več, domačih pa 3000 manj kot lani.
V gostiščih se je število prenočitev domačih in tujih gostov v juniju zmanjšalo. V Stari Fužini je kljub lanskem skromnem startu letos glede domačih in tujih prenočitev še slabše.
Zelo pa se je letos povečal obisk kampov zaradi ugodnega vremena. Junija se ja kamp v Zaki po številu prenočitev približal kampu So-; bec.
Zaradi manjšega obiska domačih gostov izkazujejo letos padec skupnih prenočitev počitniški domovi, prav tako pa tudi planinski domovi in klimatska zdravilišča. - at
Jesenice
Vrtnarska razstava
Danes (v soboto) bodo v prostorih osnovne šole na Jesenicah odprli III. vrtnarsko
razstavo, ki jo prireja v po-' častitev praznika občine Jesenice hortikulturno društvo. Razen domačih razstavljalcev lončnic, pelargonij, nageljnov, asparagusov itd. bodo tudi tokrat razstavljali Avstrijci. Na razstavi bo tudi prodajni oddelek, kjer bodo člani horlikulturnega društva z Jesenic lahko prodajali svoje cvetlice, v oddelku oa bodo sprejemali tudi naročja zanje. Semenarna bo z razstavljenim slikovnim materialom seznanjala obiskovalce s posameznimi sortami cvetlic.
V okviru razstave bo v soboto zvečer v Delavskem domu razširjena seja zveze hortikulturnih društev Slovenije, na kateri bodo govorili o problemih, ki tarejo posamezna društva. Po pripravah sodeč bo letošnja vrtnarska razstava na Jesenicah prekašala dosedanje, zato si jo bo vredno ogledati.
Ljudje in dogodki
Sajgonske grožnje
Ni prvič, da predsednik saigonske vlade general Ky kliče bogove vojne, da bi razširil sedanjo vietnamsko vojno na nova področja. To je storil že pred nekaj meseci ob njegovem liono-lujskem srečanju z ameriškim predsednikom Johnso-nom. Takrat je generalu Kyju zrasla hrbtenica vojnega hujskača, ki mu narekuje, da bi vojno v Vietnamu razširil v spopad več-
jih razmer. Pred dnevi je te vojnohujskaške blodnje zopet ponovil v Saigonu. Ker general govori, kar mu prinese slina na jezik, kot da ne bi poznal vojnih skrivnosti, je s svojimi izjavami izzval ne samo množične ugovore pri državnikih, pri svojih zaveznikih Američanih, ki so v takšni zadregi morali izjave »vrlega« sai-gonskega generala popravljati in blažiti. Zakaj Kyje» va vojna strast je šla to-
krat predaleč. Povedal" je namreč odkrito, da mu sedanje vojskovanje na juž-novietnamskih tleh ne zadošča in bi bilo treba vojno prenesti na sever z vojno napovedjo Severnemu Vietnamu in Kitajski. Ni težko iz te grožnje izluščiti pravega smisla, ki generalu Kyju kot velikemu vojnemu stratčgu v Saigonu ni všeč. Izkušnje na južno-vietnamskih bojiščih namreč kažejo, da je sedanji spopad še daleč pred odločitvijo. Mnogi trdijo, da so računi o hitrem koncu vojne v Južnem Vietnamu nerealni in lahkomiselni. Običajna vojna aritmetika, ki so se je saigonski generali
naučili na vojnih akademijah namreč za vietnamsko vojno ne velja. Prej ali slej je treba priznati, da imajo takšne grožnje za posledice verižne reakcije. Sprejeli grožnje generala Kyja, pomeni vdati se v usodo novega svetovnega spopada in splošnega uničenja človeštva.
Zelo tragično za razmere v Vietnamu je še naprej dejstvo, da je o vietnamskem sporu premalo političnih odločitev in da se vojna v Vietmamu postopoma prepušča v roke vojske. To je brez dvoma velika nevarnost. To nevarnost v zadnjem času nekoliko omejujejo stiki državnikov, saj
skoraj ne mine državniški sesianek, kjer ne bi razpravljali o vietnamskem problemu. Politično rešitev za Vietnam je iskal francoski zunanji minister Couve de Murville v Pragi in Budimpešti, italijanski zunanji minister Fanfani v Varšavi, sovjetski zunanji minister Gromiko na Japonskem, na enodnevni dialog z Johnsonom pa je odpotoval tudi britanski premier Wilson. """
Kaj se bo iz vsega tega izcimilo? Najbrž nič posebnega, saj je za vietnamsko diplomacijo najtočnejša ti-« sta stara ljudska modrost: »tresla se je gora, rodila se je miš*-.
Pogled na kopališče v Zakl. Foto Franci Perdan

GORENJ KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI
I1 in ono iz Gozda
PANORAMA fp PANORAMA # PANORAMA » PANORAMA 0 PANORAMA O PANORAMA £> PANORAMA * PANORAMA
Zanimivosti y svetu
SHUJŠAL ZA 132 KG
13. junija lani je 212 kg težak Angus Barbier iz Dan-<tylja (škotska) pričel pod nadzorstvom zdravnikov stro. go shuj sevalno kuro. Leto dni se je hranil le z vodo, sodavico, čajem, kavo in specialnimi vitaminskimi tabletami. Uspeh ni izostal. Danes tehta le še 80 kg. Zdravniki bolnice Maryfield so bili mnenja, da se zopet lahko prične normalno hraniti. Pričel je zelo skromno, kajti skrčeni želodec ne bi prenesel normalne količine hrane. Kuhano jajce, rezina kruha, in skodelica sladkega čaja je bilo vse, kar je Angus po-užil po enoletnem stradanju.
Zdravniki pravijo, da je Barbieri edinstven primer uspešnega reguliranja telesne teže s pomočjo diete. Vendar odsvetujejo vsak podoben način zbijanja odvečnih kilogramov brez stroge zdravniške kontrole.
NOČE V VIETNAM
19-letni Američan Clifford Johns je dobil poziv za Vietnam. Fantu stvar — razumljivo — ni nič dišala, pa se je brž znašel. Iz parkiranega avtomobila je izmaknil radijski aparat, pri tem pa skrbno pazil, da je tam izgubil značko z vrezanim imenom. Policija ga je hitro našla in fant je takoj priznal tatvino. Odšel je v zapor, kjer je varen pred odhodom v Vietnam. Toda ne za dolgo. Sodnik je spregledal njegove namere in ga obsodil na kar najmanjšo zaporno kazen.
»Da vas bodo čim prej re-
krutirali«, je komentiral svojo odločitev.
NOV ŠPORT —
RAZBIJANJE KLAVIRJEV
Skupina britanskih gasilcev je poskušala postaviti nov svetovni rekord v razbijanju klavirjev. V ta namen so s sekiricami razbili 17 pianinov. Enega so uspeli uničiti v 5 minutah in 48 sekundah. To je vsekakor nov britanski, ne pa tudi svetovni rekord v tej dragi »športni« panogi. Rekorderji so še vedno študentje z univerze v Detroitu. En klavir so razbili v 3 minutah in 11 sekundah.
AMERIČANI PROTI
SMRTNI
KAZNI
Znani Gallupov institut za proučevanje javnega mnenja je nedavno tega izvedel anketo o smrtni kazni. 47% anketirancev se je izjasnilo proti, 42% pa za smrtno kazen. še pred trinajstimi leti je za smrtno kazen glasovalo 68% vprašanih, proti pa le 25%.
Samo trinajst ameriških zveznih držav je do sedaj ukinilo smrtno kazen, vendar pa so v letu 1965 obsodili na smrt in usmrtili le 7 ljudi.
— ig
Podražen prevoz skozi Suez
Uprava Sueškega prekopa je napovedala podražitev takse za prevoz skozi prekop. Taksa se bo povečala za 1 % in to za vse vrste ladij. Računajo, da se bo letni dohodek s tem povečal za 2 milijona dolarjev. Ceno prevoza bodo zvišali, da bi lahko krili draga vzdrževalna in poglobitvena dela na prekopu.
Po deviznem prilivu zavzema Sueški prekop v gospodarstvu ZAR drugo mesto (takoj za izvozom bombaža). V fiskalnem letu 1964 do 1965 so dohodki Sueškega prekopa znesli 188 milijonov dolarjev.	-ig
spravljsena z gor^ w
V Gozdu, v^edj Križ-ke gore, v r."^ višini 864 m, pravi;'	ne
vejo, od kje „Rrižka« gora, ko pa - k; ^ ne_ kdaj pravijo \a gora<K. Nad vasjo je ^gm pa so do vrha s; | ^ j.;m pravijo gora: Razdeljena med vse te^ Gozd. Povedali so ^ jo ima vsak gotovo ^ „Do Ircka, manjš>i|ba pred Tolstim vrhftu GorSke gore, naprej. L^m vr_ hu, pa Zalešk^ mi je povedal Anto^' Oračev iz Gozda, k; '^jaj na Zgornjem Ve;,; bloške gore kosijo Wasj Zalog nad Gori^ebivaj. ci vasi Gozd.^mi ime_ nujejo Gofcl Gojžani, pridevnik p.Vgkij npr. gorške njiv^ 0 'polje, tudi Gorška ,,
Včasih, kojL dovolj delovne sile , Gozda ljudje še ni^ v tovar-
ne v Tržič, ko je bilo pri hiši »tudi po 8 fantinov«, so šli poleti vsi v goro kosit seno, pozimi pa so ga spravljali domov. Šli so navadno po velikem šmarnu, okrog 15. julija so začeli, potem pa so kosili tja do 15. septembra. Vsak večer so se vračali domov spat, čeprav je tudi uro in pol hoda daleč, ker v gori ni pitne vode; zgodaj zjutraj so spet odšli.
V gori so sekli seno, grabili in ga sušili, potem pa so delali kope. Senikov za shrambo sena v gori nikoli niso imeli. V eno kopo so zložili tudi 1500 kg sena ali še več. Senu z gore pravijo goršna (knjižno gorščina). Kopo so naredili tako, da so v zemljo zabiH* do 6 m dolgo ranto, ki jo imenujejo kopi-še, oprli so jo s štirimi ali petimi oporami, ki jim pravijo komarji, okrog pa so naložili seno. Tako je seno v velikih kopah ostalo do zime, ko so ga zvozili dol, v vas.
Za vožnjo dol so naredili
posebne vake (knjižno vlake): rekli so, da vežejo vake. Po-
dolgem so dali 6 m dolgo žico, potem pa počez šest žic, dolgih 4 m. Na to so dali še veje, da se seno ni stresalo, potem pa so naložili seno. Ko ga je bilo dovolj za- eno vla-ko, sta dva moža žice zvezala, vmes pa sta prej dala še vejo", ki je spredaj molela ven, da se ja zanjo pri vožnji iahko držalo; tej veji pravijo duša. Veje so dali tudi ob straneh, da se seno ni stresalo. Iz ene kope so naredili 8 do 10 vlak, torej je bilo v vsaki okrog 150 kg sena.
Pot, po kateri so z gore vlačili z vlakami seno v Gozd, se imenuje Vak; to je drča, po kateri spravljajo tudi les do vasi.
V goro hodijo še danes spravljat gorščino tisti kmetje iz Gozda, ki imajo le kaj ljudi za delo. Povedali so mi, da toliko sicer ne pokosijo več kot včasih, pozimi pa le prav pride tisto seno, zalo ga pokosijo, če le morejo.
SKRB ZA POT VČASIH IN DANES
Gojžani se pritožujejo zaradi poti, ker je slaba, nihče ne skrbi zanjo. Pot mimo j Zgornjega Veterna do Križev j pa je edina komunikacija, ki jih — razen radija in steze do Golnika — povezuje s svetom. Po leta 2S60 so imeli cestarja, ki je skrbel za pot, pozimi so jo tudi orali, od takrat pa ga ni, ki bi se brigal zanjo. Pot je razrila. tudi orjejo jo pozimi nič več; če zapade sneg, jo pregazijo »šihtarji«, ki morajo vsako jutro zgodaj do Križev na avtobus in potem v tovarne v Tržič.
Včasih, pred zadnjo vojno in še prej, pa je bilo drugače: za pot je skrbela vaška skupnost. Pot od Veterna do Gozda so imeli vaščani razdeljeno med seboj za oskrbovanje. Večji kmet je imel večji kos poti, manjši kmet manjši kos; kdor ni - imel konj. je imel prav tako manj po'ti, ki jo je moral popravljati in oskrbovati, pa še lepši del poti so mu dodelili, t?.k. kjer jo ni voda trgala. Pot'so si kmetje sami razde-
lili. Za ta dela je bil. odgovoren vaški mož, ki so ga kmetje volili izmed sebe; navadno je bil to vplivnejši gospodar, večji kmet. »Zdaj sc boš ti brigal za vas« so mu rekli. Moral je obveščati ljudi, kdaj in kje je treba popraviti pot, pozimi pa, kdaj jo je treba kidati.
To je bila realna vaška skupnost, ki je res skrbela za zadovoljevanje potreb vašča-nov in vasi. »Danes pa so čisto pozabili na nas!« pravijo Gojžani. Krajevna skupnost v Križah, kamor spadajo, se ne ubada z njihovimi potrebami (!).
OVSEN IN AJDOV KRUII
Cela kmetija (v Gozdu je pri nekaterih hišah tudi pol kmetije ali tričetrt kmetije) ima v Gozdu dobrih 30 ha vse zemlje, vendar je od tega veliko travnikov in koše-nic, gozda in nerodovitnega sveta, obdelovalne zemlje pa okrog 4 ha. Povedali so mi, da žita zdaj nobeden ne pridela zase za vse leto/ včasih pa so ga nekateri, če je bila dobra letina in če so jedli ovsen kruh. Po vojni so veliko njiv tudi »v celino pusti-
li«, ker ni ljudi za delo. Pšenice ne sejejo, ker je prepozna v tej nadmorski višini, pač pa rž. ki jo pridela kmet tudi do 50 mernikov, če je dobra letina (posebno ruske sorte, ki se je uveljavila po vojni), dalje ječmen in oves. Tudi krompir še kar uspeva. Ajde so včasih več sejali, tudi 20 do 30 mernikov jo je pridelal en kmet, danes pa jo preveč uničuje divjačina. Razen ovsenega so včasih jedli tudi ajdov kruh. Spominjajo se, cla so ovsen kruh zadnjič jedli med zadnjo vojno. »V peharju so ga prinesli na mizo, ker se ni skupaj držal!« se spominjajo. Pšenice so večji kmetje včasih vsejal; le toliko, da so imeli belo moko za praznike.
Včasih so jeseni, ko so vsa žita zmlalili, najprej od vsakega vzeli stran za seme, potem pa so rž, ječmen in oves skupaj zmešali v eni košti in dali v mlin. »-Cisto črna je bila moka!« se spominjajo. V mlin so nosili v žakljih v Retnje, »V grabnu« so pravili. kjer so bili trije mlini: Mozgaj, Krišel in Smuk. Smukov še melje.
A. Triler
MIHA KJLINAR: MESt^STE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA » MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA
Tatovi telefonskih linij
V Braziliji so zabeležili poseben rekord v eni izmed kriminal, zvrsti: gotovo nikjer ne pokradejo ponoči toliko telefonskih napeljav kot prav v brazilskih državah, številne tatinske tolpe, ki so dobro organizirane in povezane s prekupčevalci bakra in žice, snemajo ponoči celo \ bližini velikih mest telefonske linije, jih zvijajo na velike valje, potem pa jih odvažajo s kamioni.
Včasih jih policija ali uslužbenci telefonskih družb presenetijo pri kraji, toda tatovi prično nanje streljati, potem pa se izgubijo v noč. To se ponavlja že nekaj let v številnih krajih. Rekord v tem pogledu pa so zabeležili lani, ko so tatovi odnesli skupno 1,129.000 metrov telefonskih žic.
V prvih mesecih letošnjega leta so tatovi odnesli, ne da bi jih pri tem ujeli, 146.000 metrov telefonskih vodov. S tem so prekinili skoraj 4000 telefonskih linij med Sao
Paolom in Santosom.
Telefonske dražbe so proti tatvinam brez moči, ne zmorejo pa več tudi vse škode, zato so pomoč proti tatovom zahtevale od države.
Evropa se ne more zmeniti
V Oslu je bil nedavno sestanek televizijskih strokovnjakov vseh evropskih držav, na katerem naj bi se zmenili za enoten sistem barvne televizije. Toda strokovnjaki se niso mogli sporazumeti. Evropa se je razdelila v dva »televizijska« tabora. Za francoski sistem SECAM 3 in izpopolnjeni sovjetski SECAM 4 so se poleg Francije in Sovjeske zveze odločile še Bolgarija, Albanija, Španija,
Grčija, Madžarska, ČSSR in DR Nemčija, zahodnonemški sistem PAL pa so izbrale ZR Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Švica, Švedska, Norveška, Danska, Island, Irska in Finska.
Dokončno se še niso odločile Avstrija, Italija, Belgija, Turčija in Jugoslavija. Strokovnjaki teh dežel še vedno temeljito proučujejo oba sistema.
1. G.

T---------------
Tast pripoveduje o mukah i Jju v svojem ^konu. Pa je kljub vsemu tako dolgo živel v bo zato. da bi sinu ne dal slabega vzgleda. Sicer pa je sar^ Zožuje za nesrečo sebe. Bil je preveč popustljiv.
»Mladiko še lahko upogne| ,voji volji prilagodiš njeno rast, drevesa ne moreš več, sar^ j * ga lahko. V mladih letih sem jo preveč ljubil in sem mi#j bom pregrešil proti ljubezni, ko bi se kdaj postavil njer,' , robu. Moški smo v svoji ljubezni slepci. Ko bi bila ljublf £a kača. bi ne videli v njej kace. Popustljivi smo tudi v stv »terih bi ne smeli popustiti. Da, prav v vsem, saj toliko da A fcbrifaI pri socialistih. kakor je želela,« pravi tast s sramom M da bi to tudi storil, ko bi ga ne bilo sram pred sodrugi. M koliko prepirov sva imela zaradi tega! Ko sem potožil Pe^nva. že osem let pokojnemu prijatelju, mi je svetoval, naj da bom prenehal biti socialist, če pripravi župnika dol bo nehal držati z lastniki premogov-ika in če se bo na ta v o zal za delavce in terjal od kapitalistov višji in pravičmVgki zaslužek . .. No,« se tast kljub bridkosti, ki ga razjeda iA župnik se ni zavzel za nas, a jaz se nisem čutil dolžnega p\ da bi se izbrisal pri socialistih.«	>
Ta spomin se zdi Stefi klaven in še marsikaj iz tastovih odnosov 6 taščo bi 6e marsikom t smešno, ko bi ne bila ta klavrna groteska življenje.
»Žalostno je to. Toda zdaj * polna. Ne bom več živel s kačo, ki brizga svoj strup na V na vse, ki se ne uklanjajo njeni volji. Dovolj je njene ifcjtj je mojega trpljenja! Zapustil sem jo.«	i
Stefi ga posluša, a še zdaj me, kaj tast namerava. Bo odpotoval?	^
»Odpotoval?« se ob njenem vprašanju začudi. »Le kam naj odpotujem? Pod svetlim soncem nimam iloveka. ki bi me spoštoval in ki bi me imel rad razen tebe in Slavka.« jo proseče pogleda. »Zato mi ne odreci strehe! Ne bom vama v napoto. Ne Dom vama delal stroškov. Pokojnino imam. In ta pokojnina bo zdaj tudi vajina.«
Štefi okleva. Prav rada bi vzela tasta pod streho, a ve, da se tašča ne bo hotela odpovedati tastovi pokojnini in da bo zganjala še večjega vraga po Penzbergu, če bi Slefi ustregla tastovi želji.
»In ne samo po Penzbergu! Prihajala bi sem. provala, razbijala šipe, delala kraval, dokler bi vse skupaj ne začelo presedati lastnikoma hiše.«
»Ne skrbi! Z Ebnerjem sem že govoril. Nič nima proti!«
»Verjamem,« pravi Stefi, vendar se še vedno ne QM>re odločiti. Zapletov s taščo ima že več , kakor preveč, a škode fidi. Rada bi imela mir pred njo, a če vzame tasta na stanovanje in v oskrbo, bo še slabše, kakor je bilo. Taščino sovraštvo bo še večje, saj bi zdaj imela zanj vzrok in na taščino stran bi se postavili tudi taki, ki se zdaj za njeno klevetanje niso zmenili. Tašča bi brez tasta ostala brez slehernih sredstev in bi v ljudskih cčeh nenadoma postala uboga, nesrečna žena, vredna usmiljenja.
A tast je gluh za njene pomisleke. Samo ?alosten jo gleda.
»Potem bom pač moral drugam?«
»Bolje bo tako!«
»A kam naj grem? Povej, kam?«
Stefi ne ve.
»Vidiš, nikogar nimam! Nikogar, razen tebe in Slavka.«
Tastu gre na jok. Roka, ki jo drži na prsih, na srčni strani, mu drhti in trza ob bolečinah, o katerih že nekaj mesecev loži. Od poletja sem se je postaral za leta, postal je zgrbljen, oči mu izstopajo iz jamic, kakor da ga muči nespečnost. 2e od konca avgusta ni videti povsem zdrav, zdaj pa ga je v ubogih treh dneh vzelo, da človek komaj verjame, ko ga gleda.
Bogvekaj je v teh treh dneh moral pretrpeti? Vsekakor so morali biti ti trije dnevi zanj najtežji dnevi v njegovem življenju, saj bi drugače ne bil tu in bi prenašal še naprej trpljenje, k ga je bil v svojem zakonu vajen in ki je zanj že otopel, da ga je vse do danes lahko tako vdano prenašal. Morda je bila prav ona vzrok zadnjega tastovega prepira s taščo? Morda je tašči skušal prebuditi vest zaradi krivic, ki jih je napravila njej. Tast se je vselej postavil zanjo, kadar jo je tašča klevetala. Tudi v tem je bil nepopustljiv. Torej je tudi ona del tastovega trpljenja in bi zato lahko imela več sočutja z njim.
»Prav, pa ostanite! Skrbela bom za vas. In tudi Slavko bo vesel.«
»Vedel sem, da si dobra in da mi ne boš pokazala vrat!«
Tast ji je hvaležen kakor otrok, a Stefi vseeno skrbi, kdaj bo privihrala tašča.	(
Tako mine prvi dan. In mir.e drugi. In tretji. A tašče ni, kakor da se je sprijaznila, da je ostala sama.
»Polovico pokojnine boste dajali tašči.«
»Ne, niti pteniga ji ne dam,« noče tast ničesar slišati o tem, vendar ga Stefi naposled le pregovori, da bo del pokojnine pošiljal ženi. Potem ljudje ne bodo mogli govoriti, da išče pri tastu osebnih koristi in da ga je vzela k sebi samo zaradi njegove pokojnine.
Tast je zadovoljen z mirom, v kakršnem ni živel še nikoli Kdo bi si mislil, da je mir in življenje brez prepirov najlepše, kar mora človek doživeti. Morda so tudi rože (pokaže na krizanteme) samo zato lepe, ker so neme,« pripoveduje slepemu Ebnerju in :a šele potem spomni, da Ebner rož ne vidi.
»Da, rože so lepe. Samo dotaknem se jih, pa jih vidim kakor včasih,« pravi slepi invalid.
Sprehajata se med gredicami Ebnerjevih krizantem, kakor da jih oba vidita.
»V molku rež je najgloblja ubranost. Molk ni praznina, kakor včasih mislimo. Ko se človek poglobi vanj, čuti, da je pravzaprav vse življenje iskal v sebi ubranost s svetom in ljudmi, a je namesto ubranosti našel neubranost, nesoglasje, in se šele potem zavedel, da je bežal od lastne ubranosti. Nekateri nikoli ne pridejo do tega spoznanja, toda ljudje, ki so morali vse življenje živeti v nesoglasju z najbližjimi ljudmi in od najbližjih dobivali udarce, so to spoznali.«
In tast res večji del dneva premolči, skrbi za drva in ogenj, da je v teh že mrzlih jesenskih dneh v stanovanju toplo. Tašče nikoli ne omenja in videti je, da tudi tašči ni hudo za njim.
Tak je videz. V resici pa tašča spretno izrablja njegov pobeg za hujskanje proti Stefi. Tudi župnik, ki je doslej jemal govorice svojih tretjerednic z rezervo in s svoje strani še ni ničesar ukrenil proti snahi prednice penzberških tretjerednic, jim zdaj verjame.
Naposled je ta ženska, ta pritepenka, brezbožniea, socialistka, nasprotnica in zato zmožna takih dejanj, ki so v nasprotju z božjimi zapovedmi in krščansko moralo.
Ni cerkveno poročena in že to je nečistništvo!
A kar je storila zdaj, da je materi svojega moža (če ga sme tako imenovati!) speljala in zapeljala soproga, zakonskega tovariša, in da sedaj živi z hjim v pohujšanje vseh vernih penzberških katoličanov, presega že vse meje.
To ni greh samo proti deseti božji zapovedi, pač pa že pravi sodomski greh!
12
17 i
Upravni odbor
TOVARNE ČIPK, VEZENIN IN ROKAVIC
^sG&mim
Bled
razglaša prosto delovno mesto
VODJA OBRATA DRUŽBENE PREHRANE.
POGOJI:
a)	srednja strokovna izobrazba finančne stroke s 5 let prakse in z znanjem samostojnega knjigovodstva;
b)	nižje strokovna izobrazba finančne stroke z nad 10 let prakse in z znanjem samostojnega knjigovodstva.
Kandidat mora imeti stanovanje na Bledu.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek
po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati
pošljejo na gornji naslov:
Razpis velja 10 dni po objavi razglasa.
Za pravilne rešitve skandinavske nagradne križanke razpisuje uredništvo 5 nagrad, in sicer:
1.	nagrada	100 N dinarjev
2.-5.	nagrada po 50 N dinarjev
Izrezke s pravilnim? rešitvami pošljite na naslov: Uredništvo »Glasa«, Cesta Staneta Žagarja 27, najkasneje do četrtka, 11. avgusta. Izid žrebanja bomo objavili v sobotni številki »Glasa«, 13. avgusta.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI
KONFEKCIJI TRIGLAV
tekstilne industrije »TEKSTILINDUS«
KRANJ, Savska c. 34	j > —
/
razglaša prosto delovno mesto
POTNIKA
za detajlistično trgovsko mrežo. (
Pogoji:	'
večletna praksa v tej stroki in svoje prevozno sredstvo.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda.
Pismene ponudbe oddajte v upravi zavoda do 10. avgusta 196G.
Kandidate bomo obvestili o izidu razglasa do 31. avgusta 1966.
REŠITEV NAGRADNE SKANDINAVSKE KRIŽANKE iz številke 55, z dne 20. julija letos:
1.	nagrada 100 novih dinarjev:
Andrej Perne, Kranj, Titov trg 12
2.	do 5. nagrada po 50 novih dinarjev:
Ignac Polajnar, Potoče 14, p. Preddvor Ksenija Hribar, Jesenice, Cesta Maršala Tita 38 Andrej Perne, Kranj. Titov trg 12 Jože Cuderman, Tupaliče 27, p. Preddvor
Mengeške poletne prireditve
Tudi letos so v počastita« občinskega praznika izvedH v Mengšu poletne prireditve Letošnje so bile še posebno svečane, saj je dramska sekcija »Svobode« iz MengSl praznovala 20 letnico obstoj«. Predsednik Slavko Pišek nam je o prireditvah povedal naslednje:
Letošnji program je obse« gal uprizoritev dramatizira-nega Petančičevega Desete|J brata po povesti Josipa Jut* čiča in večer narodne glasb« ter petja. Desetega brata 9» uprizorili trikrat, in to v \tHr nem gledališču. Med nastopajočimi so bili v glavnem Mengšani* nekaj pa jih jt bilo tudi iz Trzina in Jari Vse predstave so bile dobi* obiskane. Za večer naroda« glasbe in petja je nastopil ansambel Pavla Kosca in Ve< seli planšarji s pevci. Pfl manjkalo žudi narodnih nos in lojtrnika, ki je bil nalože« z mrvo, kosci pa niso pozabi li kos. Večer je zares uspel*
Mengšani pa imajo v na* črtu tudi sodelovanje z dru* gimi prireditelji poletnih pri^ reditev, n. pr. s Škofjo Lok<\ Želijo namreč, da bi postal« mengeške poletne prireditve tradicija in to jim bo verjel no tudi uspelo.
I. S.
Padalski tečaj v Lescah
»O, kako sem srečna!« J^ vzkliknila 16-letna Mar^ Medja iz Nove Gorice, potefl\ ko je v nedeljo prvič skoči^ s padalom na letališču V Lescah. Poleg nje je bilo ^ sedem ml udih padalcev, n*y smejanih cbraziov, ki so t^ krat tudi prvič skakali s pAy dalom.
"Na padalskem tečaju V Alpskem letalskem centru V Le-scah se je zbralo 30 ml»\ cincev in mladink iz vse^ krajev Slovenije. »Lepo živeti v takem okolju, kit> smo vsi istih misli, želja, ^ kjer smo vsi žejni poletov skokov v globino. Želeli ^ poleteti vsak dan višje višje .. . toda to začetniko^ ni dovoljeno!« je dejala Fr2\ nja Cernejšek iz Maribor^ Majda Tavčar z Jesenic pa dodala, da fantje dekletom \ deževnih dneh, ko ni skokov radi nagajajo; »Vendar vse V omejeni meri, tako da deki^ tom ta fantovska prešerno^ kar ugaja!«
Tečaj bo trajal do 6. sta. Začetniki bodo nared^ po 10 do 12, drugi pa po \ skokov.
J. V.
Prodam
Prodam glavo za skobci ni •troj In pripravo za valjčke. Reševa 13, Primskovo, Kranj 3440
Prodam žlindrine bloke 40x 20x20. Naslov v oglasnem oddelku "	3447 Fiat 1100 tip E v voznem »tanju in z rezervnim strojem ugodno prodam. Ogled vsak dan od 7. do 20. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3448
Prodam nov kinoprojektor Eunig P 8 z bogato izbiro igranih, risanih in komičnih filmov. Naslov v oglasnem oddelku	3479
Prodam 6 tednov stare puj-gke. Žirovnica 11	3488
Prodam motorno slamorez-nico dobro ohranjeno. Po-ženik 16, Cerklje	3489
Trgovsko opremo, stelaže, pult, primerno tudi za skladišče, ter dve sobni peči prodam. Katarina Stritih, Tržič, pri kolodvoru	3490
Nov superavtomatski pralni stroj 5 kg Zoppas, prodam. Naslov v oglasnem od-delku	3491
Prodam strešno opeko bo-brovec. Naslov v oglasnem oddelku	3492
Prodam motorno kosilnico Rapid. Korbar, Poženik 11, Cerklje	3493
Prodam moško kolo in pomivalno mizo z železolitima koritoma. Jože Kern, Partizanska 19, Kranj _ 3494 Prodam kravo po izbiri. Zg. Bitnje 67, Zabnica	3495
Prodam kamenje za betoniranje. Šenčur 66	3496 Prodam konja, srednje težkega, 10 let starega in obračalnik za seno. Sp. Brnik 68, Cerklje 3497 Prodam hrastove stopnice. Trojarjeva 11 A, Kranj ^
Prodam kravo, ki bo konec avgusta četrtič teletila. Praprotna polica 18, CerHje^
Prodam BMW 750 s prikolico. Mavčiče 45, Smlednik
Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček. Iščem žensko za varstvo otroka.
Naslov v oglasnem oddelku 3501
Prodam 13 do 15 m2 zelenih keramičnih ploščic I vrste
Milje 24, Šenčur	3j02
Prodam dobro ohranjen šivalni stroj Singer z dolgim čolničkom za 220,00 N din in daljnogled. Ogled 1. avgusta. Benedičič, Kopališka 10, šk. Loka	3481
Prodam moped Colibri. Naslov v oglasnem oddelku ^^
Prodam kravo s teličkom ali brez njega. Studno 26, Železniki	3483
Prodam fiat 750, letnik 1964. Naslov v oglasnem oddelku	3484 Skladišče v izmeri 75 m2 takoj prodam ali dam v najem v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3485 Prodam telico 16 mesecev ctaro. Križnar, Vodice 141
3486
Prodam mlatilnico skora j
novo z dvojnim čiščenjem. Voglje 86, Šenčur	3487
Prodam mlatilnico na tre-sala in reto v dobrem stanju. Franc Urbane, Rupa 15, Kranj	3488
Prodam borove butare. Ba-šelj 20, Preddvor	3489
Prodam kmečki mlin (kamna premera 80 cm). Franc Aljančič, Hušica 1, Križe
3490
Prodam kravo 5 mesecev brejo. Hotemože 37, Preddvor
3491
Prodam ali zamenjam kobilo sposobno za vsa kmečka dela, za težjega konja. Mar-ikič, Strahinj 61, Naklo
3492
Prodam harmoniko Lubas in 3 rabljena okna. Brudar, C. na Klane 27, Kranj 3493 Prodam obračalnik za seno in grablje. Vodice 66
3494
Prodam NSU Primo 150
ccm 13.000 km. Savska 12, Kranj	3495
Prodam ena dvokrilna in ena enokrilna železna vrtna vrata. Lovro Semen, Delavska 23, Kranj	3496
Ugodno prodam motorno kolo »Triumph« 250 ccm, v voznem stanju. Kranj, Stru-ževo 37	3497
Cementno strešno opeko dobite takoj ali v 14 dmeh. Bizovik 69, Ljubljana. Dopoldan	. 3498 Za centralno ogrevanje stanovanjske hiše prodam peč in cevi. Ravnik, Radovljica. Linhartov trg 8/1 3499 Fiat 1300 prodam. 40.000 km. Kranj, Partizanska c. 19 A 3500 Prodam mlado kravo 8 mesecev brejo in prašiče po 50 kg težke. Pšata 11, Cerklje
3501
Prodam konja po izbiri za vsako delo in kravo s teletom ali brez njega. Visoko 5 Šenčur	3502
Castor — Relax superavto-matik 5 kg prodam. Telefon 312-598, Ljubljana	3503
Prodam novo ležalno peč, Luznarjeva 26, Primskovo, Kranj	3504
Prodam par konj, plug obračalnik, grablje, vile, šrotar in vprežno kosilnico Bautz. Ogled v nedeljo dopoldan. Šenčur 235	3505
Prodam dobro ohranjen renault dauphine. Poizve se: C. Talcev 8, Kranj	3506
Prodam nov pralni stroj superavtomatik Zoppas. Uov-ka 7, Kranj	3507
Piščanci — pohanci, zaklani po naročilu, se dobijo vsako sredo ali soboto, živi pa tudi vsak dan. Teža po želji od 1,20 do 1,60 kg. Križe 81
3508
Prodam otroški športni voziček, dobro ohranjen. Pogačnik, Ilirska 9, Jesenice
3524
Prodam betonsko železo premera 9 in 10 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3525 Prodam Speiser slamorez-nico s puhal ni kom. Jože Rozman Sp. Duplje 29 3526 Prodam manjšo mlatilnico za motorni pogon. Pšenična polica 7, Cerklje	3527
Prodam kravo, ki bo čez mesec dni teletila. Zg.'Duolie 35	3528
Prodam ROLLER PUCH 125 ccm, ali zamenjam za
moped. Zg. Duplje 29
3529
Prodam kravo s teletom. Trboje 32, Smlednik 3530 Električni kuhalnik na tri
plošče, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ovrešnikova 22, Klane, Kranj	3531
Dvosobno komfortno stanovanje s sadnim vrtom v Kranju zamenjam za novejšo enostanovanjsko hišo kjerkoli. Oddati ponudbe pod »Center«	3532 Prodam žindrine bloke 40x 30x20. Naslov v oglasnem oddelku. 3533 NSU Primo — nemško, v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za dobro ohranjen moped. Praprotnik, šercerje-va 1, Radovljica 3534 Prodam vprežno kosilnico. Suha 23, Kranj 3535 Prodam dobro ohranjen avto zastavo 750, letnik 1962, 36.000 km, z novimi miche-lin gumami. Oddati ponudbe pod šifro »1,200.000« 3536 Prodam harmoniko Lubas. Reginčeva 5, Kranj 3537 Prodam 4 dobro ohranjena okna z dvojno zapero. Poto-če 12. Preddvor 3538 Prodam salonit plošče, 3 vrste. Britof 98, Kranj 3539 Ugodno prodam 200 kom. butar. Naslov v oglasnem oddelku 3540 Prodam nov stroj za izdelavo žlindrinih kvadrov — blokov in zastavo 750, letnik 1964. Naslov v oglasnem oddelku 3541 Prodam prašičke po 6 tednov stare. Strahinj 69, Naklo 3542
Prodam nov pletilni stroj
Tricorex DS 6 M. Udovč, Gradnikova 11/34, Kranj 3543 Prodam pueh 250 ccm. Cimperman Nande, Kokrica 254 n. bi., Kranj	3544
Prodam mlado kravo po teletu. Olševek 40, Preddvor 3545
Prodam trodelne žimnice
za 2 postelji, 2 mreži za posteljo in posteljo. Suha 17, Šk. Loka	3546
Prodam dobro ohranjeno NSU Primo 150 ccm. Marta Triller, Dorfarje 36, Zabnica 3547
Ugodno prodam 2 polkav-ča. Barac, Nazorjeva 12, Kranj	3548
Prodam kuhinjsko mizo, stole, štedilnik in smuči. Tekstilna 6. Kranj 3549 Prodam nov 30 litrski bojler, tuš in pipe za kopalnico. Grad 46, Cerklje	3550
Kumm
Kupim čevljarski stroj »flahšteparico«. Franc Kos, Klane 35, Komenda 3509 Kupim železna vrata za krušno peč in 3 sobna vrata. Zbilje 4, Medvode	3510
Kupim komoletno žetveno napravo za BČS. Reberniik, Visoko 37, Šenčur	3523
Ostalo
Iščem partnerja s tujo valuto za dobro kovinsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku 3471
Za uspešno dokončan štu-
dij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek farmacija čestitajo Sonji Dodič — Pihlar, starši mož in stara mama 3470 Iščem gospodinjsko pomočnico, pridno in pošteno. Meta Jakše, Podgora 26, Ljubljana 3473
Iščem gospodinjsko pomočnico, pridno in pošteno. Anže Černe, mizarstvo, Vižmarje
66, Ljubljana	3474
Na dom dam v izdelavo otroške čeveljčke - lepljene. Oddati ponudbe pod »Gorenjska«	3475 Oddam sobo dekletu, ki dela na 2 izmeni. Naslov v oglasnem oddelku 3511 Iščem dekle za celodnevno varstvo majhnega otroka ali starejšo žensko za 4 ure dnevno. Stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 3512
Ključavničarja (elektrova-rilca) za akordno delo iščem. Pišite takoj na firmo: inženir Gla/unach, Celovec, Jessernig-strasse 19	3513
Šiviljsko vajenko sprejme Valant, Golnik 45. Končala osemletka, hrana in stanovanje v hiši	3514 Aviotapetništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerad za tovorne avtomobile. Izdelava zaščitnih rokavic in vsa ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po ugodnih cenah 3515 Cek za industrijsko blago v vrednosti 2.000,00 N din zamenjam za gotovino. Oddati ponudbe pod »Nagrada« 3516 Obveščam bralce, da sem odprl nov foto atelje v Kranju, Škofjeloška 10, nasproti gostilne na Gašteju. Slike za legitimacije in potna dovoljenja izdelam v najkrajšem času in poceni. Pridem slikat tudi na dom. Odprlo: v delavnikih od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Za obisk se priporoča fotograf Janez Jereb 3517 Iščem vajenca za kleparsko obrt. Šifrer, Stara Loka 1, Šk. Loka 3518 Porivam opazovano žensko, ki je na avtobusni postaji našla dne 21. julija kuverto z denarjem, da ga vrne v ogl. oddelek 3519 Iščem žensko za pomoč v dopoldanskem času. Smled-niška 41 A, Modrijan 3520
Skrbno varstvo nudim o-troku. Oddati ponudbe pod »Cista«	3521
Iščem žensko za dopoldansko varstvo otroka do 13. ure. Magda Rogelj, UI. 1. avgusta 5, Kranj	3522
Jugoslovanska loterija
Poročilo o žrebanju srečk 30. kola, ki je bilo dne 28. julija 1966.
Srečke s	so zadele
končnicami	dobitke N d
0	4
39300	1.004
48130	2.004
361290	8.004
520880	50.004
91	10
071	100
801	40
10761	600
37821	600
72	8
52	8
92'	20
402	80
69732	600
865082	10.000
53	6
26603	600
67053	406
81663	400
D5598	400
676533	30.000
64	6
74	6
72484	600
45	10
04385	400
64695	400
64845	410
6	4
19706	1.004
48276	604
71756	1.004
424286	10.004
615706	8.004
87	6
71997	600
72197	600
58	6
78	8
14158	406
55208	600
65128	600
808038	100.000
49	6
99	8
9739	200
46199	1.008
61269	400
63809	400
90149	400
ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete in sestre
MARJANE STRUPI
ise najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ji poklonili vence in cvetje, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, zdravniku dr. Fajdigu in družini Zaplotnik za vso požrtvovalnost.
Rupa	Žalujoči Sirupijcvi
UO podjetja
obrtnik
ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3 razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	SLIKOPLESKARJE (5)
2.	PEČARJE (2)
3.	PARKETARJE (2)
4.	KLEPAR (1)
5.	VODOVODNI INSTALATER (1)
POGOJI:
Pod št. 1 KV slikopleskarji, vešči tudi polaganja
tapet in podov iz umetnih zmesi Pod št. 2 KV pečar s prakso, vešč vseh pečarskih in keramičnih poslov
Pod št. 3 KV parketar s prakso, vešč tudi polaganja podov iz umetnih zmesi
Pod št. 4 KV klepar s prakso, vešč tudi vodoinsta-terskih del
Pod št. 5 KV vodovodni instalater, vešč tudi ključavničarskih del.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisu dosedanjega dela pošljite upravi podjetja v roku 5 dni od dneva objave.
KOMPAS
poslovalnica Kranj
TAXI - služba
tel. 22-059
neprekinjeno tudi ob nedeljah in praznikih
Za podjetja in ustanove zadostuje naročilnica!
prireja v mesecu ^inheralturist septembru naslednje
izlete:
5.9.1966 Z AVTOBUSOM PO GRČIJI — 10 dnevno potovanje preko Beograda, Niša, Djevdjelije, Atene in Soluna, s 4-dnevnim bivanjem v Ateni; prijave do 5. 8.1966.
9.9.1966 BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom; prijave do 10. 8 1966.
10. 9. 1966 ISTAMBUL—SOFIA — 8-dnevno turistično potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 10. 8. 1966.
14. 9. 1966 ISTAMBUL—SOFIA — 8-dnevnc turistično potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom. Prijave do 14. 8. 1966.
18.9.1966 BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom; prijave do 18. 8. 1966.
18.9.1966 PRAGA—DUNAJ — 5-dnevno turistično potovanje z avtobusom; prijave do 18.8 1966.
25.9. 1966 BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom, spoznali boste kulturno zgodovinske spomenike Firenz in Rima; prijave do 25.8.1966.
28.9.1966 SALZBURG—GROSSGLOCKNER — 4-dnevno potovanje z avtobusom čez najlepše dele Avstrije. Prijave do 28. 8 1966.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE V POSLOVALNICAH
GENERALTURISTA BLED in KRANJ.
Pri nakupu ne pozabite na kavo
Kuntai;
KRANJ

ZAHVALA
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, da nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta in babica v 78. letu starosti
IVANA NOVAK, roj. PORENTA
žerovčeva mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so ji darovali vence in cvetje in jo spremili v obilnem številu na zadnji poti kakor tudi g. župniku iz Brega in dr. Bajželjnu. Posebna zahvala dr. Hriberniku za vsestransko pomoč v zadnjih dneh težke bolezni.
žalujoče hčerke: Francka, Tončka in Ivanka z družinama ter Micl, sestra, bratje in ostalo sorodstvo.
Breg ob Savi, žabnica, Gosteče, Medvode 27. 7. 1966
Veletrgovina v
5

KRANJ
proda najboljšemu ponudniku karamboliran tovorni
avto TAM 2000, letnik 1965 s prevoženimi 33.000 km. Izklicna cena je 5.000 N din. Dražba bo 6. avgusta 1966 ob 8. uri v avto parku podjetja.
Prednost naikupa imajo podjetja družbenega sektorja. Ogled vozila je možen \sak dan od 8. do 12. ure v avto parku podjetja, Škofjeloška cesta, Kranj.
POSREDUJEMO PRODAJO POŠKODOVANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV:
1.	BMW 700, lete izdelave 1960, prevoženih 32.000 km. Začetna cena N din 3.900,00
Ogled je možer vsak dan od 10.—12. ure pri Zavarovalnici Kranj;
2.	ZASTAVA 750, leto izdelave 1961, prevoženih 54.500 km.
Začetna cena N din 4,950,00.
Ogled je možen vsak dan pri Habič Antonu, Golnik 47, p. ista.
Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 3.8.1966 do 12. ure.
ZAVAROVALNICA KRANJ
Ali imate namen kupiti motorno kolo ali dvokolo?
Obiščite med 5. in 16. avgustom 1966 razstavni prostor podjetja »Slovenija avto« na Gorenjskem sejmu v Kranju, pred Tekstilno šolo, kjer boste lahko kupili razstavljeno blago po zelo ugodnih cenah.
Pri nakupu tega blaga s tujimi plačilnimi sredstvi nudimo kupcem
10 °/o popust
Enake ugodnosti se lahko poslužite tudi v naši poslovalnici v Kranju, Titov trg 1
Slovenija jj^jglj avto
EXPORT-IMPORT LJUBLJANA
Izredna prilika
Na Gorenjskem sejmu bomo prodajali
LEŽALNE BLAZINE
PO ZNIŽANIH SEJEMSKIH CENAH
SiOLua^uroA)
Razstavljal? borno na starem mestu šola Simon! Jenka — desni trakt I. nadstropje — avla.
VELETRGOVINA
»Jfiflto"
ŠKOFJA LOKA
»Cenjene potrošnike Gorenje vasi in okolice v Poljanski dolini obveščamo, da smo odprli dne 24.7.1966 obnovljeno trgovino v Gorenji vasi.
Svet proizvodne enote podjetja
ELEKTRO KRANJ	*
RAZGLAŠA
naslednja prosta delovna mesta:
1.	računovodja proizvodne enote Kranj
2.	stroškovni knjigovodja
3.	pomožni finančni knjigovodja
4.	jezovniear — vzdrževalec
Pogoji zasedbe:
Pod 1.: diplomiran ekonomist s 4-letno prakso v fin. stroki ali ekonomist z 8-letno prakso v fin. stroki ali ekonomski tehnik z 12-Ietno prakso v fin. stroki
Poskusno delo do 3 mesece.
Pod 2.: ekonomski tehnik s 5-letno prakso. Poskusno delo do 2 meseca.
Pod 3.: ekonomski tehnik z 2-Ietno prakso. Poskusno delo do 2 meseca.
Pod 4.: KV delavec^ lesne stroke s 4-letno prakso.
Poskusno delo do 2 meseca.
Nastop službe takoj!
Osebni dohodek po PRAVILNIKU O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV.
Stanovanja ni na razpolago, razen garsonjera za delovno mesto jezovničar-vzdrževalec.
Rok prijave: 15 dni od dneva objave razglasa.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: ELEKTRO KRANJ — PROIZVODNA ENOTA, KRANJ, STARA CESTA 3, poštni predal 64..
Oglas v »Glasu« -vaš poslovni uspeh!
Komisija za delovna razmerja pri podjetju
»AVTOPROMET GORENJSKA« KRANJ
razglaša naslednja delovna mesta:
1.	15 voznikov motornih vozil
2.	15 avtobusnih sprevodnikov
3.	10 KV avtomehanikov
Pogoji pod točko 1
Voznik motornega vozila D in E kategorije Pogoji pod točko 2
Končana osemletka, temeljito obvladanje slovenskega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika
Pogoji pod točko 3
KV delavec avtomehanske stroke
Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena.
Razglas velja do preteka 15 dni po objavi v dnevnem časopisu.
Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v tajništvo podjetja.
Komisija za delovna razmerja
«"=III=!!I=IM=I 181
Mj jjj
IH
III
ni
=l§|—Mi=5il=lll=lM
LESNA INDUSTRIJA
želi vsem občanom za občinsko praznovanje obilo zabave ter priporoča svoje izdelke in usluge.
ČESTITKE K OBČINSKEMU PRAZNIKU KRANJA_
Cestno podjetje ► Kranj
pekarna kranj
=b=t čestita vsem občanom za občinski praznik in še m §H3 nadalje priporoča svoje izdelke. .
ZDRAVSTVENI DOM K R A j J
•	Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj
•	Zdravstveni dom
•	Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
čestitajo vsem ljudem k občinskemu prazniku In jim žele še mnogo delovnih uspehov!


-9-
o. g A"
P. o
E«,
>u 2 .O C O

ČESTITA VSEM OBČANOM KRANJA, JESENIC IN TRŽIČA ZA OBČINSKI PRAZNIK
ELEKTRO
KRANJ
ZDRUŽENO PODJETJE
S SVOJIMI DELOVNIMI ENOTAMI:
Distributivna enota Kranj Distributivna enota Žirovnica ^ Proizvodna enota Kranj ^ Skupne službe
Želi vsem delovnim ljudem za občinska praznika Kranja in Jesenic prijetno praznovanje.
S K
TOVARNA ELEKTROMEHANIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV
KRANJ
čestita občanom Kranja za občinski praznik 1. AVGUST in jim želi prijetno praznovanje.
SERVISNO PODJETJE KRANJ
čestita ljudem občine Kranj za občinski praznik in jim želi prijetno razvedrilo.
TEHTNICA KRANJ
želi vsem občanom prijetno praznovanje.
.■•iT .- :■ .	..•.■-',	■ .. v. ,	■:,:.. ".». v
ob občinskem prazniku iskreno čestita
v
vsem občanom mesta Kranja.'
'• ■ ■ . '■'' .. . ::" •' •,. - ■	\ '•' ,	""	•>'■ v,- ,.»'*/- ■'
' : -S/
> &	Vi'.:"	V :' /V'-■■	'V '■ ■;'". A	>'
Opekarna MEGRAD Vodice
ČESTITA LJUDEM KRANJSKE OBČINE ZA OBČINSKI PRAZNIK TER SE šE NADALJE PRIPOROČA ZA NAKUP SVOJIH KVALITETNIH IZDELKOV.
PODJETJE,USLUGA' Stražišče - KRANJ
čestita občanom za občinski praznik in se priporoča za kemično čiščenje oblek in drugo.
IIE|U=|||=Jil=)ll=lll=lll=IIISIII=lii
Tovarna obutvenih strojev
KRANJ
ČESTITA VSEM LJUDEM ZA OBČINSKI PRAZNIK 1. AVGUST IN JIM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE, ISTOČASNO PA SE NADALJE PRIPOROČA SVOJE IZDELKE.
Ljubljanske mlekarne
razpisujejo prosto delovno mesto
ŠEFA
SKLADIŠČA na Bledu
Po?oji: Višja strokovna izobrazba in 7-letna praksa. Prošnje naj kandidati pošljejo na upravo podjetja Ljubljana, Tolstojeva 63. Razpis velja do zasedbe. Stanovanje ni zagotovljeno.
MARJAN
PUŠKAR - KRANJ
Čestitam ob občinskem prazniku 1. avgustu vsem občanom in jim želim prijetno praznovanje.
PODJETJE
STEKLARSTVO KRANJ
čestita za občinski praznik in se strankam priporoča za svoje izdelke.
OBRTNO PODJETJE
PLESKARSTVO KRANJ
čestita vsem ljudem za občinski praznik Kranja.
Frizeski salon
KUNSTELJ
KRANJ
Občanom kranjske občine čestitam za občinski praznik in se še nadalje priporočam za cenjeni obisk.
Kovinotehna Celje - Poslovna enota
»UN1VERSAL« JESENICE
Jesenice, C. Maršala Tita 79
Ponovno razpisujemo prosta delovna mesta:
1.	ŠEFA KOMERCIALE
2.	GLAVNEGA KNJIGOVODJA
3.	POSLOVODJA V POSLOVALNICI ELEKTRO
4.	POMOČNIKA POSLOVODJE V POSLOVALNICI KURIVO
5.	KOMISIONARJA
Pogoji:
Pod 1) Višja strokovna šola z 3-Ietno prakso ali srednja strokovna šola s 6-letno prakso
Pod 2) Višja strokovna šola z 2-letno prakso ali srednja strokovna šola s 6-letno
ustrezno prakso Pod 3) VK trgovski delavec z 12-letno prakso
Pod 4) VK trgovski delavec s 3-letno prakso ali KV trg. delavec s 7-Ietno prakso Pod 5) KV trgovski delavec s 3-letno prakso
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z navedbo z dosedanjih zaposlitev pošljite komisiji za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij pri tukajšnjem podjetju. Razpis velja 8 dni po objavi v časopisu.
ob občinskem prazniku KRANJA
k
PODJETJE ZA jjj
PTT
P R OMET
KRANJ
KOLEKTIV PODJETJA POŠILJA ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM LJUDEM OBČINE IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE
=lll=tll=lll=lll==IIK=|IK=|||=|||=|||=|||=||S=|||=|||=|
GORENJSKA KREDITNA BANKA
m
m
in
0] lO
m
«0
ni
m

K R A N J
čestita prebivalcem in hraniteljem za občinski praznik Kranja ter še nadalje priporoča, da hranijo svoj denar v njenih hišah.
KRANJSKE OPEKARNE
KRANJ
s svojimi obrati Selijo občanom za občinski praznik prijetno praznovanje ln obilo delovnih uspehov, še nadalje se priporočamo za nakup svojih izdelkov.
Frizerski salon
FRANC PIRG
Cankarjeva 8, Kranj
Občanom Kranja In okolice čestitam za občinski praznik in se še nadalje priporočam za cenjeni obisk.
Kmetijska zadruga
CERKLJE
na Gorenjskem
čestita vsem članom-kooperantom ter ostalim poslovnim partnerjem in sodelavcem za občinski praznik 1. avgust in jim želi čim več uspeha pri
delu ter se priporoča za sodelovanje.
VELETRGOVINA
ŽIVILA KRANJ
pošilja vsem ljudem kranjske občine pozdrave ob občinskem prazniku in se priporoča za nakup v svojih poslovalnicah.
JfjandaftL
KRANJ
KRANJ
čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob praznovanju občinskega praznika in jim želi mnogo delovnih, uspehov.
llllliiilllH
OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ
Želi ob praznovanju občinskega praznika vsem delovnim ljudem prijetno počutje.
PROJEKTIVNO PODJETJE
KRANJ
ŽELI VSEM LJUDEM OBČINE KRANJ PRIJETNO PRAZNOVANJE IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE USLUGE.
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV-KRANJ
EX0TERM KRANJ
čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje.
čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje.
IBI je specializirana tekstilna tovarna za izdelavo jacqardskih tkanin, dekorativnih zaves, prtov in posteljnih pregrinjal ter gradlov za žimnice.
ZAHTEVAJTE IZDELKE IBI KRANJ

oietio IN NA oscfcNO /
A\m
i VRAN)
Kolektiv podjetja čestita vsem potrošnikom in občanom za občinski praznik občine Kranj 1. AVGUST in se priporoča za nakup v svojih trgovinah.
Čestitke za občinski
praznik kranja
DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ
čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje.
milili
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
z obrati: OLJARICA, KLAVNICA, MLEKARNA In KMETIJSTVO
čestita vsem občanom ob praznovanju občinskega praznika in se priporoča s svojimi prodajalnami.
V poslovalnici na Majstrovem trgu vas bomo postregli z vsemi delikatesnimi specialitetaml, ugodno pa se boste počutili v našem bifeju »Pri nebotičniku«
i KOLEKTIV PODJETJA
»AERODROM LJUBLJANA«
|	BRNIK
čestita vsem občanom občine Kranj k občinskemu
prazniku in jim želi mnogo delovnih uspehov!
TRGOVSKO PODJETJE
»ZARJA«
JESENICE
se priporoča za nakup. V naših trgovinah lahko nabavite tekstilno blago, konfekcijo, parfumerijo, galanterijo, pohištvo, TV ir, radioaparate in prehrambeno blago.
Vsem potrošnikom in občanom čestitamo za občinski praznik.
Obiščite nas na XVI. Gorenjskem sejmu v Kranju.
KRAJEVNA SKUPNOST RADOVLJICA
obvešča podjetja in zasebnike, da bo nadaljevala z
razpredajo starega lesa (deske, trami, letve)
na kopališču v Radovljici v soboto, 30.julija 1966 in ponedeljek, 1. avgusta popoldne.
Na razpolago so tudi lesene stene, uporabne za barake in garaže.
MESARSKO PODJETJE JESENICE
Čestitkam k občinskemu prazniku Jesenic se pridružuje tudi kolektiv Mesarskega podjetja.
ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK JESENIC
Trgovsko podjetje »DELIKATESA«
JESENICE
želi občanom prijetno praznovanje občinskega praznika in se še nadalje priporoča za nakup v svojih bogato založenih poslovalnicah.
ŽELEZARN
JESENICE
<& Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje E= © za občinski praznik občine Jcscnice.	==
Kolektiv trgovskega podjetja
»ROŽCA«
jesenice
čestita vsem svojim odjemalcem in občanom za občinski praznik občine Jesenice 1. avgust. Potrošnikom se priporočamo za nakup v naših trgovinah.
skupščina občine
JESENICE
z vsemi družbeno-političnimi organizacijami
na območju občine Jesenice čestita za občinski praznik 1. AVGUST vsem delovnim kolektivom in občanom in jim žeii prijetno praznovanje tega pomembnega praznika.
KOLEKTIV
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
» S A V A «
jesenice -
Z dobro mehanizacijo in s svojimi dolgoletnimi delovnimi izkušnjami gradimo strokovno, kvalitetno, hitro in po ugodnih cenah vse vrste visokih in nizkih gradenj z vsemi pripadajočimi zaključnimi deli.
O Gradimo tudi stanovanja za prodajo. # Vsem naročnikom čestitamo k občinskemu prazniku.
RADIJSKI SPORED
Poročila posluittjte vsak dan ob 5., *., 7., 8., 10., 12. 13., 15„ 17., 22., 23. in 24. url tet radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., h, J., 12., 13.; 15., 17., 22., 23. ln 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ari.
Pesmi in plesi iz Jugoslavije
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij
—	18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe
—	18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.03 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami
SOBOTA — 30. julija
8.65 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Vedri zvoki —»10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Ot-torino Respighi: Rimske pinije — 12JO Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Rudija Bardorferja in Pihalna godba RTV — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz solistične in ansambelske glasbe slovenskih Skladateljev — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30
NEDELJA — 31. julija
8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 še pomnite tovariši — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe —
11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslu-. šalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena med-igra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 — 16.00 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 — 15.50 Humoreska tega tedna — 16.00
—	19.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Tri simfonične pesni tte — 20.50 Športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Ko-mcTrna glasba, inspirirana po jazzu
PONEDELJEK — 1. avgusta
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže
—	9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.30 Lahka orkestralna glasba — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turi-
stični napotki za tuje goste
—	11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Simfonična fantazija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Istrske in dalmatinske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Iz hrvatske klavirske glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Sodobna slovenska zborovska glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 20.50 Koncertni večer Orkestra RTV Ljubljana v Moderni galeriji — 22.10 Nočni akordi
—	22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba
TOREK — 2. avgusta
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi
orkestri — 10.15 Risto Savin: odlomki iz opere »Lepa Vida« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Muzika na pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Fantje treh r'o-dolin in ansambel Mihe Dov-žana — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Orkestralna paleta plesnih ritmov — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40
V	torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05
V	svetu Mozartovih in Beethovnovih kvartetov — 18.15 Vrtimo globus zabavnih zvokov 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje komorni zbor RTV Zagreb — 20.20 Radijska igra Andre D. Fernez: Dvojnik — 21.21 Pesem godal — 21.35 Iz fono-teke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Skopje — 23.05 Po svetu jazza

SOBOTA — 30. julija
Evrovizija 14.50 Svetovno nogometno prvenstvo — finale 15.45 Propagandna oddaja nogometnega finala RTV Ljubljana 16.00 Drugi polčas	|
18.20 Poročila 18.25 Film za otroke 19.25 Vsako soboto —
pregled TV sporeda za prihodnji teden 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Boj za obstanek
— serijski film 21.00 Zbor in orkester JLA 21.40 Svetnik — serijski film
22.30 Zadnja poročila
Drugi spored
RTV Zagreb
TELEVIZIJA
18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Turizem 19.25 Poletna šola 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske
televizije_
NEDELJA — 31. julija
RTV Skopje 9.25 Poročila 9.30 Narodna glasba
RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja
RTV Skopje 10.45 Oddaja za otroke
RTV Ljubljana 11.15 Kapetan Tenkaš — madžarski serijski film
Športno popoldne
1830 Državno prvenstvo v
plavanju — reportaža 18.50 A. Schnitzler: Epizoda
— serijska TV igra 19.20 Princ in berač — opera
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.45 Disneyev svet — poljudno znanstveni film
21.35 Golo mesto — serijski film
22.25 Zadnja poročila
Drugi spored
20.00 Spored italijanske televizije
Ostale oddaje — na kanalu 9 11.15 Serijski film 11.45 Disneyev svet 20.45 Folklorni festival v
Zagrebu 21.45 Serijski film 22.35 Serijski film
PONEDELJEK — 1. avg.
RTV Ljubljana 18.45 Poročila 18.50 Poklici v kmetijstvu
RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pAegled
RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Honore de Balzac:
Marca det - TV drama 21.30 Oddaja resne glasbe
RTV Beograd 22.0) Poročila*
RTV Zagreb 22.15 Ekran na ekranu — prenos iz Pulja ob filmskem festivalu
23.45 Poročila
Drugi spored
18.25 Včeraj, danes, jutri \ 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 Tedenski športni
pregled 19.40 Filmi za otroke . 20.00 Spored italijanske TV
TOREK — 2. avgusta
RTV Ljubljana 19.00 Poročila 19.05 Homo Sapiens —
risanka 19.15 Malo za res, malo za šalo — zabav, glasb, oddaja 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik RTV Skopje 20.00 Mednarodna folklorna ^
revija »Solidarnost« — 22.00 Zadnja poročila
Drugi spored
20.00 Spored italijanske TV ^
KINEMATOGRAFOV
Kranj »CENTER«
30.	julija amer. barv. vv film živim za tebe ob 16., 18. in 20. uri, premiera eovj. cs filma jezdec iz kjrgiskih planin ob 22. uri
31.	julija premiera franc. filma hudičevki — demona ob 21. uri
1.	avgusta zap. nem. CS
film Sest noCi v objemu
groze ob 16., 18. in 20. uri
2.	avgusta ital. barv. CS film invazija vikingov ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽlC«
30.	julija nem. češ. film brez potnega lista v tuji postelji ob 18. in 20. uri
31.	julija franc. film gostija zveri ob 14. in 18.
uri, nem. češ. film brez potnega lista v tuji postelji ob 16. in 20. uri
1.	avgusta zap. nem. cs film sest noci v objemu groze ob 16., 18". in 20. uri
2.	avgusta ital. barv. cs film invazija vikingov ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
30.	julija franc. film gostija zveri ob 20. viri
31.	julija nemško češki film BREZ POTNEGA LISTA V TUJI POSTELJI ob 17. uri, francoski film GOSTIJA ZVERI ob 19. uri
Kropa
30.	julija špan. barv. film kraljica chanteclera ob 20. uri
31.	julija ital. barv. cs film rodoški velikan ob 17. in 20. uri
Krvavec
30. julija jug. barv. film mars na drino ob 20.30 uri
31. julija amer. barv. CS film ALAMO I. del
Naklo
30.	julija premiera franc. filma HUDIČEVKI — DEMONA ob 20. uri
31.	julija premiera eovj. CS filma JEZDEC S KIR-GlSKIH PLANIN ob 20. uri
Jesenice »RADIO«
30.	julija Španski barvni film NEVESTA V ČRNEM
31.	julija španski barvni film NEVESTA V ČRNEM
Jesenice »PLAV2-«
30.	julija jugoslov. film DNEVI PREIZKUŠNJE
31.	julija jugoslov. film DNEVI PREIZKUŠNJE
1.	avgusta španski film NEVESTA V ČRNEM
2.	avgusta španski film NEVESTA V ČRNEM
Dovje—Mojstrana
30. julija romunski CS film TUDOR
31. julija ameriški film fatamorgana
2. avgusta španski barvni film nevesta v črnem
Koroška Bela
30.	julija jugoslov. film druga stran medalje
31.	julija amer. barv. cs film vzemi jo — moja je
1. avgusta jugoslov. film dnevi preizkušnje
Kranjska gora
30.	julija amer. barv. cs film vzemi jo — moja je
31.	julija jugoslov. film druga stran medalje
Kamnik »DOM«
30.	julija ameriški barvni cs film štirje za teksas ob 20. uri
31.	julija amer. barvni cs film štirje za teksas ob 17. i* 20. uri
1. avgusta amer. barv. cs film »štirje za teksas« ob 20. uri
2. avgusta domači barv; film amandus ob 20. uri
Duplica
30.	julija slov. barv. film amandus ob 20. uri
31.	julija slov. barv. film amandus ob 15., 17. in 19. uri
Trgovina
ŠIPAD KRANJ ima na zalogi
BIKOV PAMET
I., II. in III. vrste
jr'fTfll
L* jPSIL
že požel
Že v prejšnjem tednu je zlasti v zahodnem delu Gorenjske dozorel oves. Tako so kmetovalci za ostalimi žiti
Silvo Orožim v Moskvi
Silvo Orožim, upravnik letalske šole pri ALC Lesce, učitelj jadralnega in motornega letenja ter padalstva in eden izmed še redkih pilotov-akrobatov je v začetku tega meseca odpotoval v Moskvo. Tja je odpotoval na povabilo sovjetskega centralnega aero-kluba. Kot gost tega kluba bo do začetka svetovnega prvenstva v akrobacijah, ki bo v sredini avgusta v Moskvi, vežbal na dosedaj najboljšem akrobatskem avionu na svetu JAK—18 P, s katerim bo tudi tekmoval. To je tudi prvič, da se Jugoslovani sploh udeležujejo svetovnega prvenstva v akrobacijah.
Silvo bo na svetovnem prvenstvu tekmovat v treh disciplinah, in sicer v obveznih likih, v prostem akrobatskem spletu in v spletu akrobacij, ki jih bo neposredno pred tekmovanjem dobil od komisije.
Te dni je pisal iz Moskve, da vsak dan leti dve do dve uri in pol in da je trening zelo naporen.
J. V.
pričel i tudi z žetvijo ovsa. Oves bi bil že v glavnem po-žet, če ne bi nastopilo slabo vreme. Po do sedaj znanih podatkih, bo letos oves za približno 25 odstotkov bolje obrodil kakor prejšnja leta. Torej bo pridelek ovsa letos zelo dober.
Naj še omenimo, da so kmetovalci že posejali prvo ajdo in da je ponekod tudi že ozelenela. Po starem pregovoru postajajo noči hladne takrat, ko je posejana ajda.
Deček prijel za žico visoke napetosti
Na mostu nad železniško progo v Drulovki se je v sredo ob 19.20 hudo ponesrečil 7-Ietni Franc Kaplar iz Zasavske ulice 46. Deček se je igral z bratom na mostu, ki ima izven ograje približno Poldrug meter širok betonski napušč. Splezal je čez ograjo in prijel za žico visoke napetosti, ki je napeljana tik pod napuščem. Bratec je takoj tekel povedat materi, kaj se je zgodilo. Pritekla je in odtrgala otroka od žice. Hudo opečenega po rokah, nogah in prsih so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Živilski kombinat
"LtJuBum^
Ljubljana DE Gorenjska
s svojimi obrati:
—	pekarna Lesce
—	skladišče Lesce
—	mlin Globoko
—	mlin Zapuže
—	mlin Breg in
—	skladišče Kranj
čestita vsem partnerjem in občanom za občinski praznik občine Radovljica

Pogled na Stol — Foto Perdan
Ni obvladal vozila
V noči od četrtka na petek se je zgodila huda prometna nesreča na cesti II. reda j Kranj—Jezersko v vasi Ho-temože. Janez Bartolj iz Kranja je vozil z osebnim avtomobilom »renault« LJ 385-82 iz Preddvora proti Kranju. Pred hišo št. 40 v Hotemožah je začel prehitevati osebni avto »fiat 600«. Začelo ga je zanašati po cesti in ker ni obvladal vozila, je najprej zapeljal na travo, j nato pa se je zaletel v betonski steber ograje. Na avtomobilu je škode za 2 milijo-
Krajevni praznik
V nedeljo (31. julija) bodo v Britofu praznovali praznik in obenem počastili 25-letni-co vstaje. Praznovanje se bo začelo ob devetih dopoldne, ko bo najprej slavnostni govor predsednika krajevne skupnosti. Pevski zbor »Slav-ček« iz Britofa bo potem zapel nekaj pesmi, nato pa se bo začelo športno tekmovanje.
na starih dinarjev in je povsem uničen. Polsg voznika so bili v avtomobilu še trije potniki, od katerih je bil Vladimir Sitar iz Dupelj huje ranjen in odpeljan v zdravstveni dom Kranj.
Vagon iztiril v predoru
V torek popoldne ob 16.45 je v predoru med postajama Globoko in Radovljica iztiril vagon — cisterna. Ker je bil vagon bolj na koncu kompozicije, iztirjen j a ni,so takoj opazili in je lokomotiva iztirjeno cisterno z ostalo kompozicijo vlekla še kakšna dva metra. Škoda še ni ocenjena, proga pa je bila precej časa zaprta.
Padel je tik pred avtomobil
V sredo ob 16.50 se je na Ljubljanski cesti v Kranju lažje ponesrečil motorist Rudi Krošelj iz Kranja. Z motornim kolesom znamke »java« je vozil iz Labor proti Kranju. Na nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in je padel po cesti tik pred osebni avtomobil, ki ga je vozil bolgarski državljan Georgi Noj-denov. Bil je laže ranjen in so ga odpeljali v Ijubliansko bolnišnico.	S. Š.
Industrijski kombinat \
Svit
KAMNIK
priporoča svoje izdelke:
—	električni porcelan
—	dekorativno keramiko
—	modne gumbe in galanterijo iz plastičnih mas
—	razna brusna, čistilna in polirna sredstva
—	elektroinstalacijski material
OBENEM ČESTITAMO K PRAZNIKU OBČANOM KAMNIKA IN KRANJA
Olvorilev Prešernove , koče 21. avgusta
V »GLASU« in tudi v dn*. gih časopisah je bilo že v^ krat objavljeno, da bo otv^ ritev Prešernove koče na hu Stola 31. julija letos. novico smo prinesli izp^ peresa Uroša Župančiča tu<jj v pretekli številki. Vendar » nedeljo NE BO OTVORITV^ Prešernove koče na vrhu St<v la, ker so z deli nekoliko kaisnili zaradi tehničnih iti vremenskih ovir. Razen tf^ pa planinci menijo, da ne bj bilo pravilno, da isto planii\ sko društvo istega dne odfi;, ra dva planjnska domov-ker je glavna slovesnost v nedeljo na Vršiču, kjer odprli adaptirani Tičarkv dem.
Otvoritev Prešernove kQ{\< na vrhu Stola bo 21. avg'Js;%, letos, ko bo na Stolu tU,, srečanje koroških in goret;;, skih planincev.
J. V,
IN URADNI VESTNI^
GORENJSKE izdaja in tiska CF renjski tisk- Kranj, Kor«x ška cesta 8. Naslov ure4v ništva: Kranj, Cesta St^ neta Žagarja 27 in upravi - Kranj, Koroška cesta § Tekoči račun pri SDK \ Kranju 515-1-135. Telelo^ redakcije in ekonoms^ propagande 21-835, 22-135, naročniški oddelek ^ tiskarna 21-190, 21-41$ 21-897. Naročnina letna ^ novih dinarjev (n. d.) 2.000 starih dinarjev (s. mesečno 1.70 n. d. aH 1^0 s. d. Cesa posamezn^ številk 0.40 n. d. ali 40 s. <i, Mali oglasi za naročnik^ 0.40 n. d. ali 40 s. d., ^ nenaročnike 0.50 n. d. 50 s. d. beseda. Neplačani^ oglasov ne objavljamo
TURISTIČNE INFORMACIJE — KRANJ, 30. JULIJA — POLETNA SEZONA 66
Turizem v Trebiji
Trebija je precej znan turistični kraj, vendar še vedno premalo, da bi turizem zaživel v pravem pomenu besede. Čeprav je to kraj, ki ima lepo in slikovito okolico, možnost za ribolov poleti in prijetno smuko pozimi, pa se tamkajšnji turistični delavci premalo trudijo, da bi na to opozorili turiste, da bi v večji meri prihajali k njim.
Hotel DOM POD PLANINO, ki je pod upravo gostinskega podjetja KRONA iz Škofje Loke, je v poletni sezoni skoraj vedno polno zaseden. V hotelu imajo 36 le-
žišč, v privatnih sobah pa še 12. Dnevni penzion velja 3150 din. Ker pa na Trebijo prihajajo predvsem turisti iz drugih držav (Nemci, Avstrijci, Italijani) s svojimi vozili, pa se tu postavlja v ospredje problem, kam z njihovimi vozili čez noč, zato so se letos odločili, da zgra-
dijo 6 garaž in obenem še teraso.
Turisti, ki prihajajo na Trebijo, bi bili nedvomno bolj veseli in zadovoljni, če bi jim popravili tudi kopališče, ki ga je lani porušila narasla Sora, vendar se tamkajšnja krajevna skupnost za to premalo zanima.
Pred čipkarskim dnem
TD Železniki je te dni na višku priprav za tradicionalni »Čipkarski dan«, ki bo v Železnikih 14. avgusta. Iz-
vedeli smo, da je društvo dobilo v ta namen 5.000 novih dinarjev posojila.
TUJI TURISTI LETA 1970
Kaj morate vedeti, če potujete v inozemstvo
Češkoslovaška
# Češkoslovaški vizum ni potreben, treba pa je imeti jugoslovanski vizum in veljavni potni list.
Razen osebne prtljage je dovoljeno nositi s seboj še tele predmete, ne da bi morali zanje plačati carino: osebni nakit, pisalni stroj, 1 gramofon, 1 fotografski aparat in filme, 1 kino kamero in 100 m filma, 1 tranzistor, 1 radijski aparat, vgrajen v vozilo, 1 opremo za ribolov, 1 šotor z opremo za taborjenje, 200 cigaret, male darilne predmete v vrednosti do 300 češkoslovaških kron, na osebo 1 liter žganja in 2 litra vina.
9 Jugoslovansko prometno in vozniško dovoljenje je veljavno eno leto.
^ Mednarodna »zelena« zavarovalna lijrta je ob-
vezna. Tudi na češkoslovaški meji je možno skleniti zavarovanje, zavarovalno premijo pa moramo plačati v devizah.
0 Prometni predpisi in ceste: vozimo desno, prehitevamo levo. V križišču cest enake veljave imajo prednost vozila, ki prihajajo z desne strani. Hitrost vožnje je urejena s prometnimi znaki.
# Cestne takse ni treba plačati za dobo do enega leta.
0 Cene stanovanja: taborjenje za eno osebo in eno noč — vključno s pristojbino za vozilo — 3 do 11 kron. V hotelih I. kategorije 26 do 46 kron. II. kategorije 21 do 39 kron in
III. kategorije 14 do 30 kron.
0 Cene živil v kronah: 1 kg kruha 2,80; 1 žemlja 0,30; 1 kg sladkorja 5,60; 1 liter mleka 1,60; 1 kg klobas 16,45; 1 kg mesa 20 do 36; 1 kg surovega masla 38; 1 liter olja 25 do 30; 1 kg sira 35; 1 kg zelenjave 0,80 do 2 čehoslovaški kroni.
0 Naslovi avtoklubov: Ustredni avtomoto klub CSSR, Praha II, Opletalova 29, tel. 223-547; Avtomoto-klub, Bratislava, Roosevel-tovo namesti 1, tel. 26-062; Automotoklub. Brno, Ba-šty 8. tel. 37-105; Automotoklub. Plzen, Železnička 4, tel. 24-035.
0 Naslov Ambasade SFRJ: Ambassade de la Yougoslavie, Prague I, Mo-stecka 15, tel. 66-397.

Trsi
TRG MLMAZIA 3 - TEL. 31-766
ZA VAS AVTOMOBIL
Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk
CARELLO $ STARS $ TRICO # FRAN 0 CHAMPION
Žarometi - pomožne luči - brisalci - svečke NADOMESTNI DELI PIRELLI AGAPRESS PIRELLI
za vse avtomobile FIAT 600, 750, 1100, 1800
DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU
Turistične informacije
j
V	Bohinju sla zesedena hotel Pod Voglom in Mladinski dom. Hotel Jezero-Bellevue bo zaseden od 31. julija dalje. Dovolj prostih postelj je pri zasebnikih, pa tudi v drugih hotelih je še nekaj prostora.
V	Kranjski gori je zaseden hotel Erika, v drugih hotelih in pri zasebnikih pa je še prostor. V Gozd Martuljku je zasedeno samo gostišče Pri Jožici. Na Vršiču je za-
Mravljišče
w
na Sobcu
Na šobcu ob Savi pri Lescah je letos izredno živahno. Za ta camping, ki je znan že po vsej Evropi, je letos izredno zanimanje. Nekateri turisti so postavili svoje šotore prav ob obali umetnega jezera. V sredo (13. julija) smo v recepciji zvedeli, da imajo skupno 1052 stalnih gostov, za četrtek pa so predvidevali, da jih bo že okrog 1200. Vsak dan jih približno 300 pride, 200 pa odide.
Veliko gostov na šobcu je stalnih, takih, ki pridejo vsako leto za 20 do 25 dni. Približno polovica gostov pride za 2 do 3 dni. Ogromno je šotorov različnih barv in velikosti. Sobec je postal pravo mravljišče. Največ je zdaj Nizozemcev (približno polovica vseh gostov), na drugem mestu so Belgijci in potem Danci. Nemcev doslej še ni bilo veliko, ker imajo v Nemčiji otroci do 25. julija šolo. Naval Nemcev pričakujejo konec meseca in v začetku avgusta; predvidevajo, da bodo potem na drugem mestu, takoj za Nizozemci.
— t
sedena Poštarska koča, Erjavčeva koča in Tičarjev dom pa bosta zasedena danes 30. julija. Danes bodo spet odprli Smučarski dom na Črnem vrhu nad Jesenicami. V Domu pod Golico na Pl'anini je 30 prostih postelj.
V škofji Loki je zasedeno gostišče Krona, danes 30. julija pa bodo zasedene tudi vse zasebne turistične sobe. V Poljanski in Selški dolini je dovolj prostora.
Na Bledu so zasedeni vsi hoteli, nekaj prostih postelj pa je v gostiščih in pri zasebnikih.
Drugje po Gorenjskem je dovolj prostora.
I
damping ob izviru Selščice
Svet za finance skupščine občine Škofja Loka je na svoji zadnji seji odobril TD Sorica prošnjo, v kateri je prosilo za brezplačno dodeli-« tev zemljišča ob izviru selške Sore. TD Sorica namerava narediti na tem prostoru, v bližini Groharjevega muzeja* camping.
Zelja TD Sorica za ureditev campinga je že precej stara, z njeno uresničitvijo pa bo kraj privabljal še več turistov. Izvedeli smo namreč, da bo stvar kmalu realizirana, saj je TD Sorica odobreno 7.000 N dinarjev, posojila za dobo treh let za ureditev turističnih objektovj
Največja prepreka za hite* razvoj turizma v tem kraju pa bo še vedno ostal nerešen problem ceste.	,
i " P® ;
5
D pž
H
w
n Cfl
H tu C
Hi
(J
C/)
h
6
2 h-t
w
C*
Q
Z
-i
i—i w
Pi Q
W O <0 HH
Q
W O« co
O
c/)
ctf <
D
O Ph
C/5
o o
C
z w
ti t-J
>N
w o
M
ps
H
SAP LJUBLJANA
TURISTIČNI BIRO, Titova 38 in Miklošičeva 34 Organiziramo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst.
NOVA VELETRGOVINA

Trst, Via Ghega 6 — telefon 31863
blizu železniške postaje
KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJBOLJ ISKANE HLAČE V SVETU.
S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta.
Tatjana Panjek
Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636
Največja zaloga
TAPETNEGA PAPIRJA
Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk!
Najnižje cene v Trstu Velika izbira
ZLATAR in URAR Luciano Kosir
Via Roma 23
Poceni in v slovenščini
vas postrežejo
V HOTELU IN RESTAVRACIJI
EDI KRANNER
Camporosso • žabnice pri Trbižu
Hitro postrežemo avtobusne skupine — plačate lahko v dinarjih.
Priporoča se
KATARINA AL BRECHT
via roma 23 tarvisio — trbiž
<PR konfekcija © pletenine $ otroške igrače © galanterija
Strežemo v slovenščini — Plačate lahko tudi v dinarjih
Ko potujete na izlet v italijanske Alpe, v Cor-tino d'Ampezzo, Udine, Benečijo, Trst in Gorico, se ustavite v teh krajih, kjer boste razen ogleda turističnih zanimivosti lahko nakupili različno blago visoke kvalitete in v bogatem izboru.
PRESCHERN
TARVISIO — TRBIŽ (UDINE)
Vam nudi po Izredno ugodnih cenah
9	pralne stroje
®	gorilnike na mazut
#	peči za centralno kurjavo
•	svetila — kolesa — otroške vozla« %	keramične ploščice
V.
Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk!
ZLATNINA,
SREBRNINA,
DRAGULJI
IN URE
v priznanih
strokovnih
trgovinah
GEORG PIRKER
že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem i> Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. D| narje vam obračunamo po najboljšem dnevnem kuni>
IMPORT ■ EXFORT
AURORA
TRST, Via Galatti 8
NAJUGODNEJŠA CENA LIDNEJŠI — NAJTEŽJI
BREZHIBEN — NAJS(| GARANCIJA
V zalogi tudi drugi svetovno znani pralni stroji — t hladilniki
CASTOR — ZOPPAS — CANDY — REX
Devizni račun št. 248 pri Banco di Roma. Zahtevajte prospekte in cenike!
Tehnična pomoč in garancijski servis — Zupan Jani — Kranj, Župančičeva 39.	,, ^ ^
|	Ob potovanju na Koroško se vam prk
g	roča za obisk prva trgovina in gos:;
i	čez Ljubelj
| jože MALL1
I	St. Lenart v Brodeli — Loibeltal
1	Plačate lahko v dinarjih, postregli pa v
=	bomo v slovenščini.
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 0 DREI LANDER EIN WIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMKJ
Anton S C H O J E R
Camporosso — žabnice — Bogata izbira v trgovini
špecerija - galanterija - bogata izbira vin - gostišče -tujske sobe Priporočamo se za obisk. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko tudi v dinarjih.

Vse pod eno streho dobite v največjih trgovskih hišah na Koroškem.
V največjem trgovskem središču Villachu — Beljaku — dobite po najnižjih cenah najkvalitetnejše damsko, moško, otroško konfekcijo in perilo — najrazličnejša blaga — gospodinjske potrebščine in plastične izdelke — električne naprave — čevlje — pletenine in mnogo drugega.

H
Lepe počitnice in nedeljski izlet vam pripravi v Dobrli vesi — Eberndorf
M
restavracija prenočišča trgovina kopališča
RUTAH
Pogovorite se lahko v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Informacije: telefon 04236-220.
SEMENARNA
OTTO STREIT
o. h. g. villach - beljak vvidmanngasse 43
v priporoča najboljša, priznana in preizkušena zelenjavna in rožna semena.
velika izbira
oblog za pod iz plastike in preproge, zaves iz diolena, trevira In brokata, tapet vseh vrst in žalu-zij iz blaga, plaftike in kovine
NEDELKO
Celovec
8. Maistrasse 11, tel.38-87 Ob razprodaji 20—odst. popusta! se priporočamo!
DAS G li 0 S S T E
WARENHAUS
LJubljana, Tomšičeva ul.2
gegeniiber dem Hotel »Slon«
LADET ZIM BESUIII
Im Parterre:
Ledergalanterie: Handtaschen, Hand-schuhe, Kofier, Reisetaschen, Geldta-schen, Giirtel usw.
In der II. Etage:
Lederkonfektion fiir Herren, Damcn u. Kinder: Mantel, Kostume, Ročke, Le-derjacken usw.
IVECHSELSTUBE
10 % Preisnachlass beim Einkauf mit fremder Wahrung!
Spezialisierte Geschaftstelle fiir Kon-fektion:
»ELITA« — Čopova 7 (Fortsetzung des Hauptpostgebaudes)
Usnjeni izdelki
vseh vrst v najpestrejši
izbiri pri
SEREINIGG
l CELOVEC — Klagenfurt, Paradeisergasse 7
, torbice — kovčki — etuiji vseh vrst — v*s spominčki. Se priporočamo!
Ko se odpravljate na izlet k enemu izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele kjer boste vedno dobro postreženi z vsem kar boste potre-trebovali!
AUTOMOBILE
RUTTER
t ar visi o — trbiž
RRDID
l_UX
na zalogi radioaparati, televizorji (prenosni), gramofoni, plošče, tranzistorji, pralni stroji.
Za prodano blago damo garancijo in v času garancije brezplačno popravljamo. Sprejemamo tudi dinarje.
VILLACH — Beljak Italienerstrasse 22 — Peraustrasse 18
Specialne delavnice za Fiat - Puch avtomobile, Puch mopede, rolerje in motorje
Vsi rezervni deli za Puch in Fiat — avtomobilske gume z brezplačno montažo. Z veseljem pričakujemo vaš obisk!
Specialna delavnica za vozila Fiat — originalni rezervni deli — oprema — garaže »Alpi«
Lastnik Nino de Mariiis
Tarvisio — Trbiž, Via Roma 15, telefon 2036
#	Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov
#	Pirelli, Michelin in	Ceat avtomobilski plašči
#	Magneti Marelli —	servis, baterije in rezervni deli
Giuseppe Madotto
STROJI MORE - Spittai	|
—	VSI STROJI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO, OBRT IN IN-	=E DUSTRIJO	m
—	avtomatski pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji, kolesa,	= mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skla-	SSS diŠče rezervnih delov.	=
VELIKA ZALOGA RABLJENIH STROJEV ZA KMETIJSTVO.	=
STEYER — zastopstvo SPITTAL/DRAU, Banhofstrasse 13, Ko-	|||
roška	=== &I DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE $ DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM
Fužine — Laghi
Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Prodajamo tudi izven delovnega časa.
Bife tik ob meji
j (pri Ratečah)
Trgovina 500 metrov od meje
— avtobusna postaja # volna vseh kvalitet,
perilo, obutev, ® najrazličnejše blago za gospodinjstvo pralni stroji
orodja okovja
kmetijski stroji vseh vrst
Q hišna
in kuhinjska orodja
0 steklenina in porcelan
£ gradbeno železo
PRIPOROČAMO
SE ZA OBISK!
O
c/> r> m
O
73
m
z o
M 73
m
H
tn O
RADIO SCHMIDT
Klagenfurt —
Celovec Velika trgovina za male ljudi
TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO
o o
i—i
O
tn
N<
m r
M M Z O
O
o
cn ►d O O

UlnRmuThuca
V I LLA C H
i	j.
t M^rjMtfJlKMifp rn^rlS
\	VILLACH
*	BELJAK
SPLENDENTE
(Škerlj)
TRST, ulica F. Filzi 5,
tel. 23-379
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE
30. JULIJ 1966 * GLAS
PRVA GOSTILNA IN TRGOVINA ČEZ MEJO NA LJUBELJU
JOŽE MAILE
MENJAMO DINARJE PO
NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU
s.pj. Ha kEJMA
TRST — UL. CASSA Dl RISPARMIO 4 — TEL 36094
< .-MiJ&i
NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE
SPREJEMAMO DINARJE
Prijeten oddih na čistem planinskem zraku ob tihem, idiličnem jezeru vam pripravi
HOTEL — RESTAVRACIJA
DOM NA JEZERSKEM
Z DEPENDANSAMI IN ZASEBNIMI LEŽIŠČI
% Menjalnica v Domu in na Jezerskem vrhu 0 turistične informacije
PRIPOROČAMO SE ZA POSAMIČNE IN SKUPINSKE IZLETE!
Postregli vas bomo s pristnimi domačimi specialite-tami
INFORMACIJE: telefon 74 506.
VELIKA IZBIRA PRI
Vidussi
CIVIDALE
ČEDAD — BENEŠKA SLOVENIJA
tekstil 0 konfekcija 0 galanterija
ZMERNE CENE — PLAČATE LAHKO V DINARJIH — GOVORIMO SLOVENSKO
Telefon: 71 174
y VELEPAPIRNICA	V
VILLACH — BELJAK, Hauptplatz 25, tel. (042-42) 41-26
0 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin	§e priporočamo
0 Pisarniški stroji
g Pisarniška oprema • Ves pribor za tehnično risanje
Skrinje za globoko zmrzovanje od 100 do 600 litrov
tovarniško nove z garancijo že od 2500 avstrijskih šilingov naprej!
POSEBNO UGODNE CENE ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO
EESDE3
E GlE R
m
Klagenfurt — Celovec — Burggasse 14, tel. 71-430
Villach — Beljak — Widmanngasse 44, tel. 72-94
zaneftis porfiri
COMMISSIONARIA
Velika izbira rabljenih avtomobilov
Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in
vžigalnikov
Via F. Severo, 30 — Telefon 36-154 — 68-120
TELEVIZORJI — RADIOAPARATI — ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO
Renato Beltramini
CIVIDALE — ČEDAD Se priporočamo za obisk
V Kranju boste solidno postrežem v hotelu in restavraciji »JELEN«
ter gostilni »STARI MAYR«
0	priznana domača in mednarodna kuhinja
0	postrvi iz lastnega akvarija
0	pristna domača vina
0	nizke cene
0	lastna menjalnica valut
0	v sezoni ples vsako soboto in nedeljo
0	velik senčnat vrt
0	parkirni prostori
0	grupam priznamo poseben popust
Obiščite nas. Prepričani smo, da boste z našimi uslugami zadovoljni.
Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri
SAM0NIG
VILLACH, AM SAM0NI6-ECK
Varčuj in misli
CE POTUJETE NA KOROŠKO CEZ JEZERSKO
OBIŠČITE
BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO S TEKSTILOM IN PREHRAMBENIMI ARTIKLI
MAJDIČ
EIS ENKAPPEL — ŽELEZNA kapla tel. 254
Gorenjski sejem v Kranju od 5. do 16. avgusta
H ABARTH
Originalni rezervni deli prižigalniki — preproge prevleke
prodaja
Avtomobilski salon CATULLO TRST
ulica Fakio Severo 34.
Telefon 38-820
Zavod za vzdrževanje športnih objektov Kranj
0 kopalni bazen
•	bife
0 ples vsako soboto
•	zimsko kopališče posluje vsak petek, soboto in nedeljo od 12.—17. ure in ob slabem vremenu ter nudi kopalcem na Savi garderobe in bife