OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstna tiskovine
ENAKOPRAVN
EQU Ai.IT¥ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), OCTOBER 26, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 210
k
ELIZABETH MEDIC
Po dolgi in mučni bolezni je Umrla v Euclid-Glenville bolniš-•lici poznana Elizabeth Medic, dojena Preveč, stara 60 let, stanujoča na 1218 E. 169 St. Doma 3® bila iz vasi Vrhnika, fara Vrhnika na Notranjskem, odko-je prišla v Ameriko pred 45 ^®ti. Bila je članica društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ.
"^kaj zapušča soproga Jo-®epha, doma iz vasi Toplice pri Novem mestu na Dolenjskem, ^čer Mrs. Anne Fletcher v Hous-Texas, sina Josepha ml., ^ukinjo, brata Frank Preveč v Girardu, Ohio, dve sestri, Mrs.
Lenarčič in Mrs. Anna Korče, obe v Little Falls, N. Y., Veliko sorodnikov. Pogreb se yrši v torek popoldne ob 1.30 uri ^ pogrebnega zavoda Joseph in sinovi, 458 E. 152 St., na highland Park pokopališče.
Carolina požar
Po dolgotrajni bolezni je pre-Rinila Karolina Požar, rojena ^a^slič, stanujoča na 10510 Way . Stara je bila 63 let. Doma 3e bila iz vasi Podgrad pri Diva-na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 45 leti;
j*; članica UruSttfa Na JŽP J^ovem, št. 477 SNPJ in društva "anica, št. 34 SDZ, •	zapušča soproga Johna
hčer Mrs. Caroline Susteršič, starem kraju pa brate Rudol-Franca in Jožefa ter sestri '"inčiško in Marijo. Pogreb se y^si v sredo zjutraj ob 8.30 uri ^ pogrebnega zavoda Louis Fer-g® v cerkev sv. Lovrenca ob • Uri in nato na pokopališče Calvary.
POPULARNOST EISENHOWERJA JE PADLA NAJNIŽJE!
WASHINGTON, 25. oktobra—Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja je izvedel povpraševanje o popularnosti predsednika Eisenhower j a. Ugotoviti je moral, da je ta popularnost v zadnjih šestih tednih padla kar za desef odstotkov. K temu so pripomogli v glavnem ameriški kmetje in ameriško delavstvo.
če nastopi kriza v kateremko-
s. powali
Zgodaj včeraj zjutraj se je Pfjpetila na Eddy Rd. in Hazel-^ ^ve. prometna nesreča, v *"1 je postal žrtev Edwin S.
let, stanujoč na . ^ E. 113 St. Avtn. katereea
Vozil
113 St. Avto, katerega —«», je zadel ob leseni drog, ^ eri 8e je zvrnil na streho av-• Prepeljan je bil v Euclid-envilie bolnišnico, kjer so ravniki ugotovili, da je mrtev, j^ojen je bil v Fredericktown, je delovodja "die stor-oddelka pri Lincoln Elec-' kjer je delal zadnjih 10
"u "Dji .	...
JJaou	dan organizacije
li stanu in gospodarski panogi, je treba iniciative, predvsem od strani ameriškega predsednika, da se ta kriza odpravi. Tako je delal pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt, ki je prišel na dan s samostojnimi predlogi, kako odpraviti veliko depresijo pred dobrimi dvajsetimi leti.
Predsednik Eisenhower je pokazal, da te iniciative nima. Kot vojaški človek, se ne more spoznati v zamotanem civilnem in gospodarskem življenju Združenih držav. Njegova politična taktika je ta, da je povsem odvisen od svetovalcev, da posluša in čaka in končno eno od predlaganih mnenj sprejme za svoje.
Toda krize zahtevajo osnovne in hitre rešitve. Tudi kmetijski tajnik Benson okleva. Ameriški farmarji srednjega zapada so si izbrali svojevrstno sredstvo, da prisilijo Bensona, da nekaj začne glede odprave kmetijske krize. Danes so 300 po številu, v glavnem kot zastopniki raznih kmetskih zvez, napravili pohod na Washington in prisilili tajnika Bensona, da jih je sprejel in poslušal.Ameriškemu kmetijstvu je škodovala suša, treba je torej federalne pomoči, škoduje mu pa brez ozira na vremenske prilike stalno padanje cen kmetijskim produktom.
Odsev kmetijske krize
Kongresna komisija, ki je študirala položaj na licu mesta in spraševala kmetske predstavnike po raznih državah ameriike ga srednjega zapada, je prišla do sledečih ugotovitev:
Padec cen kmetijskim pro duktom je imel prvo posledico, da so kmetje zašli ali v dolgove, ali pa ne morejo obdelovati polja, kakor je to tradicija, z vsemi tehničnimi stroji. Stroški ob delave so presegli izkupiček, ki naj ga kmet dobi za prodane kmetijske pridelke.
Druga posledica prve je ta, dukcijo kmetskih strojev, skr da so tovarne, ki se pečajo s pro-
i;e. Zato se-je dvignilo tudi organizirano delavstvo, ki je zahtevalo takojšnjo odpomoč. Kako rso pokazali zadnji dogodki, je bil tudi ta korak pri federalni vladi brez uspeha.
Opaža se beg z dežele v mesta, tjer naj bi bil zaslužek za pre-življenje lažji in sigurnejši.
Opaža se velik padec v trgovini. Radi dajanja blaga na kredit, so trgovci v teh predelih Združenih držav v zadregi, ker dolgov ne morejo izterjati.
Tudi položaj mkah je kritičen. Deloma, ker so se dvignile vloge, deloma, ker kmetje zahtevajo kredite, ki bi bili sicer zemljiškoknjižno zavarovani, toda je zopet vprašanje, kako se bodo ti krediti izterjali.
Bela hiša je javila, da se bavi z izdelavo določenega kmetijskega programa, ki da bo končan enkrat meseca decembra ali januarja in predložen kongresu, lo se sestane na zopetno zasedanje.
Sedanja podpora cenam kmetijskim pridelkom zapade koncem leta 1954. Ta podpora je v Distvu v tem, da federalna vlada vzdržuje na umeten način cene, ci so sposobne, da krijejo kmetske produkcijske stroške. Federalna vlada se bavi z nakupom pridelkov po teh cenah in jih drži v zalogi. Temeljno vpi-aša-nje sedaj je, ali se naj ta zakon še vedno izvaja, ali pa nastopimo pot "svobodne" konkurence.
Nejasen položaj, nejasna politika Eisenhowferja in federalne vlade bo vzrok, tako se bojijo republikanci sami, da si bodo demokrati v volilnem letu 1954 priborili zopet kongresno večino.
Organizirano delavstvo je po zadnjih izjavah voditeljev napovedalo Eisenhowerju in republikancem odkrit političen boj.
McCarthy se je spravil nad vojaške kroge!
McCarthy se je s svojim raziskovanjem sedaj zaletel med vojaške kroge.
Znan je slučaj, ko je priletel pilot iz severne Koreje v južno Korejo in se z letalom \Ted predal zaveznikom.
Amerikanci so bili obljubili vsakemu takemu pilotu-ubežniku $50,000 za njega osebno, $50,000 pa za letalo. Letalo, ki ga Je pripeljal severno-korejski pilot, je bilo nekaj časa na razpolago Amerikancem, po sklepu vojaškega poveljstva v Washingtonu, pa se je iz političnih ozirov \Tnilo komunistom.
Sedaj pa pride James Matthews, ki je bil svoje-časno šef urada podobora McCarthya, na zahtevo Eisenhower ja pa je moral oditi, ker je pavšalno obdolžil protestantovske duhovTiike, da so komunisti, in o tem letalu trdi:
Letalo je bilo zgrajeno v Rusiji. Ameriški vojaški strokovnjaki so ugotovili, da je bilo sestavljeno iz delov, ki so bili napravljeni— v Združenih državah. Radi tega da to letalo ni bilo poslano v Ameriko, ker vojaški krogi niso hoteli, da bi Amerikanci zvedeli za resnico.
Ameriški vojaški krogi ne soglašjo z diplomacijo tajnika Dulles v Trstu
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., bodo nocoj počile ali celo ustavile svoje obra-'birali asesment._
j« wfv "iiSeri.kto»n,rNAGOVARJANJE AMERIŠKIH
UJETNIKOV
Bil 'agles. Tuk
han zapušča soprogo Jo-hči	Suhadolnik, ki je
žin	Suhadolnikove dru-
^0^	gostilno na Nor-
Seif • hčeri Mrs. Edwina in Dorothy, sinčka-^ J	in Claude, star-
Louise Powali, brata ^ William ter sestre Mrs.
^dna Hart, ^08 Eppich in Mrs. Mary se vrši v sredo Zakraj-
pogrebnega zavoda v Ha vfT	ob 9. uri in nato
pokopališče Calvary.
^OSEpn ZUPANČIČ
bolnišnici v Battle 2imt	je preminil Joseph
**'42 kt. amutd
Puebln ^	^ojGn je bil v
land r ?'	pri Cleve-
faphite Bronze Co. Bil je
(Dalje na 2. strani)
PANMUNJOM, 25. oktobra— Na vrsti je 22 ameriških vojnih ujetnikov, ki odklanjajo vrnitev domov. V ujetništvu so se oprijeli komunističnih naukov. Prvotno je bilo 23 ameriških ujetnikov te vrste. Iz Združenih držav je prišlo 279 pisem na ostale 22 po številu. Pisma so pisali svojci in prijatelji s prošnjo, da se porazdelijo med ujetnike, v pismih pa slednje poživljajo, naj gredo domov.
Prvi, ki se je premislil, je Edward Disckenson iz Virginije On je pam pisal več pisem svojim tovarišem iz ujetništva. Tu di v ostalem je bilo v propagandne svrhe pripravljeno vse, da se vpliva na ujetnike in na njihov povratek. Ameriškemu vojaškemu poveljstvu na Koreji in onemu v domovini, gre za prestiž. Ameriški vojni ujetniki, ki ne marajo domov, sicer zatrjujejo, vsaj do sedaj, da ljubijo Združene države, ne prenesejo pa sedanjega družabnega reda.
Vidi se, da gre za komunistični vpliv, ki je bil izvajan nad ujet niki za časa ujetništva.
Ali bo nevtralna komisija, ki naj reši usodo ujetnikov iz severne Koreje in iz Kitajske, ki ne marajo domov, lahko delala, je še vedno odprto vprašanje Severno korejski ujetniki ne marajo nikamor iz svojih taborišč. S tem pa odklanjajo vsako zaslišanje in nagovarjanje. Ali naj se uporabi sila? Za to sredstvo so bili Cehi in Poljaki, proti pa Švedi, Švicarji in Indijci. Dejansko se zadnje dni ni v tej točki ničesar spremenilo.
Nekaj Kitajcev se je izjavilo za pripravljene, da se vrnejo do mov. Do sedaj je bilo med 900 zaslišanimi takih 20.
Strašna opustošenja Koreje
Vojne operacije na Koreji se smatrajo, vsaj za enkrat, za končane. V času vojnih operacij je tudi vojaško poveljstvo z ene in druge strani uganjalo propa gando, koliko žrtev je utrpe (Dalje na 2. strani)
Petrove zakonske homatije
Zadnji jugoslovanski kralj Peter, sedaj star 30 let, je kmalu po vojni prišel v Ameriko. Nastanil se je v New Yorku. Pridružila se mu je tudi njegova žena, ki je bila pred poroko grška princezinja Aleksandra.
Pred par leti je med Petrom in Aleksandro prišlo do razkola, nakar je Aleksandra odpotovala iz Amerike in se nastanila v Parizu. Nedavno tega je bilo poro-čano, da je Peter vložil tožbo za razporoko.
Zdaj prihaja iz Pariza vest, da je Aleksandra prosila svojega strica, grškega kralja Pavla, da bi posredoval pri Petru, ki je dospel v Pariz, v svrho sprave med njima. A Peter je bil trmast in je vztrajal na razporoki. Aleksandra, ki je dve leti starejša od Petra, si je v obupu prerezala žile v zapestju leve roke, v na menu, da izvrši samomor.
Poizkušeni samomor je prišel na dan, ko je Aleksandra dospe-a k zaslišanju v justično palačo z obvezanim zapestjem. Kljub temu pa je Peter pri zaslišanju vztrajal, da se razporoka mora izvršiti..
Klub Ljubljana
članstvu kluba Ljubljana se sporoča, da se redna seja vrši v torek, 27. oktobra ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Prosi se člane, da se gotovo udeležijo.
Iz bolnišnice
V soboto je bila prepeljana iz City bolnišnice v Akronu, Ohi/, na svoj dom Mrs. Marjeta Ger-bec, soproga slovenskega farmarja Johna Gerbec v Doyles-townu, Ohio. Nahaja se še vedno pod zdravniško oskrbo. Obiski prijateljic in znancev so dobrodošli. Zahvaljuje se vsem za obiske, voščilne kartice in darila, ki jih je prejela v bolnišnici.
SMATRAJO NAJNOVEJŠO "REŠITEV" ZA—KOZLA!
V "Enakopravnosti" smo že komentirali, da se ameriška javnost v tekoči napetosti radi Trsta niti malo ne ogreva za italijanske zahteve, temveč da se nasprotno oglašajo rezke kritike na račun italijanskega stališča. Obči vtis v tem trenotku je ta, da anglo-ameriške vojaške sile ne bodo odšle iz Trsta v roku, ki sta ga določila Washington in London, temveč da se bo obstoječe stanje nadaljevalo za nedoločeno dobo, akoravno je državni tajnik John Foster Dulles, zagotovil italijanskega poslanika v Washingtonu, da Amerika in Anglija od svojega stališča namreč, da naj Italija zasede zono "A"—ne bosta odstopili. Zanimiv komentar na obstoječo situacijo je poročilo, ki ga je objavil "Cleveland Plain Dealer" v svoji sobotni številki, kjer posebni dopisnik omenjenega clevelandskega dnevnika John P. Leacacos poroča iz Trsta pod datumom 23. oktobra sledeče;
Zakaj je Trst tako pomemben, da povzroča ta nenadni hrušč? Zato pač, ker se Trst nahaja na točki, kjer se latinski svet kreše z južnim slovanskom svetom, kar povzroča iskre, ki so danes bolj vfoče, kakor pa so bile še kdaj poprej.
To spoznanje končno prodira v glave zavezniškega vojaštva na predvečer napovedanega odhoda iz ene najbolj prijetnih ameriških garnizij v inozemstvu. Mnogo vojakov o tem do sedaj sploh mislilo ni, niti niso mislili, zakaj so sploh tukaj.
Življenje v Tistu je bilo primeroma mirno in za povprečenega vojaka je bilo to dovolj.
Primerjanje: Trst-Berlim
Ne pa tako višji oficirji. Oni vidijo močno podobnost med Trstom in Berlinom. Vojaške sile tukaj so prilično iste—3,000 Britancev, 4,000 Amerikancev.
Dalje, tudi gori na severu je jermanski svet skozi stoletja vodil boj pro£i severnim Slovanom. Tudi je tržaško ozemlje enako razdeljeno v dve zoni, kakor je Nemčija razdeljena v Za-padno in Vzhodno Nemčijo—
zena A pod zavezniško okupacijo, zona B pod okupacijo Jugoslavije.
Ampak tukajšnjim vojaškim voditeljem gre za več kot za zgodovinsko primerjanje. Trst zavzema strategičen položaj na skrajnem severu Jadranskega morja. To je kraj, kjer naj bi se bila v drugi svetovni vojni po idejah Winstona Churchilla iz krcala zavezniška vojska. Od tu kaj je možno udariti skozi severno Jugoslavijo naravnost v Podonavje.
Trst—strategično važen
Trst danes še vedno odgovarja temu namenu. Ampak koristnost luke kot dobavnega središča je kompromitirana. Italija je zaveznica, pripadajoča organizaciji Atlantskega pakta, do-čim Jugoslavija ni. Titova država je prejela ameriško vojaško blago, vredno milijone dolarjev,
za boj proti Rusom, ako bi nastala potreba. Ameriške vojaške kroge enostavno strese ob misli,
da bi mogel nastati položaj, ko bi se ta vojni materijal rabil proti Zapadu.
Ako se dalje pomisli, da bi razjarjeni Jugoslovani, ki imajo v svoji oblasti zono B, z obrežnimi baterijami mogli zapreti vstop v tržaško luko, potem je jasno, zakaj so ameriški vojaški prvaki v Pentagonu zaskrbljeni.
StaliSče vojaških ljudi
Fakt je, da je bil ameriški obrambni oddelek po poročilih tukaj hladen za rešitev državne-
Ijeno, da se pogaja z jugoslovansko vlado glede medsebojnih meja. Da bi se napetost olajšala, naj bi se tako italijanske, kakor jugoslovanske čete na meji umaknile za nekaj milj nazaj v notranjost. Trdi se, da je predsednik Tito stavil predlog, da se te čete pomaknejo za osem milj nazaj v ozadje, to pa bi bil prvi korak k olajšanju napetosti, obenem bi pa ustvaril mirnejše ozračje, v katerem bi se lahko vršili razgovori. Ta predlog je izšel v svetovnem tisku, italijanska vlada ga ni ne potrdila, ne zanikala.
Indokina straši!
ga oddelka, da bi se zona A ob tem času dala Italiji. Enostavna resnica je očividno tudi, da ameriški vojaški krogi imajo boljše menje o italijanski 12 divizij či iz 30 divizij, kakor pa je njih mnenje o italijijanski 12 divizij broječi vojski, ali pa o dobri volji Italije.
Vojaški krogi v Trstu vztrajajo, da ako bi se bilo vprašanje Trsta pustilo pri miru, bi se utegnila najti rešitev skozi organizacije Atlantskega pakta. V tem momentu se ideja utegne zdeti nesmiselna, ampak ti kro^ so upali, da bi v doglednem času Italija sama predlagala Jugoslavijo kot članico Atlantskega pakta, istočasno pa bi Italija z Jugoslavijo pristopila k Balkanskemu paktu. Kakor je rekel neki ameriški štabni oficir v Trstu: "Ako je bilo mogoče, da so. se po 500 letih sovražnosti pobotali Grki in Turki, ni izključeno, da bi se to zgodilo tudi z Italijo in Jugoslavijo.
Ameriški oficirji, ki imajo zveze z beograjskimi viri, javljajo, da je ameriško vojaško osobje v Beogradu ogorčeno ob sodilo to, kar smatrajo z "velikega kozla," ki ga je ustrelila ameriška diplomacija.
Dve veliki napaki
Prva napaka je bila v tem, da se je podcenjevala Titova ogo-ročena gro^ja, da bo pognal Italijane iz Trsta, ako bi se prikazali tamkaj. Ta grožnja, enkrat izgovorjena, ne more biti preklicana. IMktatorju ni besede tako lahko pojesti, kakor more kaj takega napraviti politik v demokratični državi.
Druga napaka, pravijo tukajšnji ameriški krogi, je bila, ker ameriška diplomacija ni pred vi dela besnosti jugoslovanskih množic, akoravno je Tito pospešil to razpoloženje s svojimi ti-radami v zadnjih par mesecih. Vsekakor je tudi resnica, da je peta kolona Kominforme vodila močno agitacijo. A trdi se, da je globočina srda med jugoslovanskim ljudstvom presenetila in oplašila Tita samega.
Ne glede na vse to pa ameriški vojaški krogi v Trstu ne obupava jo nad končno rešitvijo tržaškega vprašanja. Uverjeni so, da je tako eni kot drugi strani mogoče najti izhod, ako se njih izrečene stavke skrbno razčleni. Ampak to je naloga diplomacije, ki je brezmiselno potegnila čep iz soda!
PARIZ, 25. oktobra — Debate C predlogu francoskih političnih skupin, da se Francija enostavno umakne iz Indokine in se bolj posveti domačim potrebam in položaju Evrope, v francoskem parlamentu trajajo dalje. Sredi tedna se pričakuje glavno glasovanje, obenem pa glasovanje o zaupnici vladi Laniela.
Sestavni del Indokine je tudi provinca Vietnam, ki je bila do sedaj zaveznica Francije, zahteva pa naenkrat za sebe popolno samostojnost in odklanja nadaljnje zveze s Francijo in + v kakršnikoli federalni obliki.
S francoskem preokretom glede Indokine, če naj postane dejstvo, bo prizadeta Amerika, z Ameriko pa tudi komunistična Kitajska. Ni izključen sledeči slučaj:
Francozi bodo rekli, da se umaknejo iz Indokine in bodo to vprašanje prepustili Ameriki sami. Amerika torej naj se sama bojuje ali pa borbo opusti. Amerika je radi industrijskih surovin, ki jih dobiva iz južnovzhod-nih krajev Azije, življenjsko zainteresirana tudi na Indokini.
Če bo govorilo ameriško orožje in se bo bojeval ameriški vojak, sosednja Kitajska ne bo držala rok križem, marveč bo verjetno nastopila, in v območju Azije utegne imeti — novo Korejo.
Med Rimom in Beogradom
RIM, 25. oktobra—Italijanska vlada se je izjavila za priprav-
Vaje
Nocoj ob 7.30 uri se vršijo vaje za igro "Mutast muzikant" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse, ki imajo vloge, da se udeležijo.
V bolnišnici
Poznana Mrs. Angela Drob-nich iz 917 E. 73 St. je bila zadnji četrtek odpfeljana v Cleveland Clinic bolnišnico v svrho zdravljenja. Sorodniki in prijatelji ji želijo hitrega okrevanja, da bi se zopet zdrava vrnila v krog svoje družine!
Zopet doma
Mr. Anton Gombach, ki se je nahajal v bolnišnici, se je v soboto vrnil na svoj dom na R.R.l, North Madison, Ohio, kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo, še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske in voščilne kartice, ki jih je prejel.
V Florido
Mr. in Mrs. Joe in Antonia [Vadnjal sta prodala svojo farmo v Geneva, Ohio, in danes odpotujeta v New Smyrna Beach, Fla., kjer si nameravata ustanoviti svoj dom. Želimo jima vso srečo v novem bivališču.
k.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
n
ENAKOPRAVNOST
99 I
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderton 1-5311 — HEndenMi 1-5312
lasued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holiday#
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
for One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 8.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozem^e države): For One Year—(Za eno leto)
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
For Six Months—(Za Sest mesecev) _
For Three Months-—(Za tri mesece)___
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NAJ GOVORIJO DEJSTVA!
Kadar se čuti v narodnem gospodarstvu neko upadanje, je za industrijske države kakor je naša Amerika, važno ogledalo število zaposlenih in nezaposlenih delavcev. Trenotno, vsaj po statistiki zadnjega meseca, računamo še vedno z rekordom okrog 63 milijonov zaposlenih. Če vzamemo, da je celotno število ameriškega prebivalstva nekaj nad 160 milijonov, potem je med temi milijoni 63 milijonov delavnih sil številka, ki v resnici nekaj pomeni.
Toda kako je prišlo do teh 63 milijonov? Ce vzamemo dobo pred nastopom sovražnosti na Koreji, potem pač govorijo številke in te pravijo, da je bilo število zaposlenih pred korejsko krizo najmanj za kakih pet milijonov nižje. In kaj pomeni število pet milijonov več ali manj, tudi, morda celo zlasti v narodnem gospodarstvu, mora biti vsakemu jasno!
Izredne razmere prinašajo še druge posledice. Indu-dustriji se mudi. Naročila posebno še, če se morajo izvršiti v določenem času, silijo podjetja, da delajo preko 40 urnega delavnega tednika, morda celo ob nedeljah. Sobotno delo, ki je bilo plačano posebej, je postalo skoraj normalno. Tudi delavni čas v petih dneh tedna, se je podaljšal če ne za več, pa vsaj za eno uro. Zopet posebna nagrada. Mnogo je bilo podjetij, ki so v polnem obsegu obratovala celo ob nedeljah!
Kadar prenehajo izredne razmere, seje treba vrniti v normalnost. V tej normalnosti pa je treba računati redoma z delom pet dni na teden in to po osem ur. Odpadejo razne nadure, razne posebne doklade za delo ob nedeljah, kar se je pri končnemu mesečnemu zaslužku popreje dobro poznalo. Dohodki vplivajo na izdatke. V tej točki govorimo o kupni moči delavnega ljudstva, ki je v izrednih razmerah s k61ikor toliko sčlidno valuto resnično visoko. Dohodki vzbujajo poželjenja. Narodno gospodarski izraz je povpraševanje po blagu, tega povpraševanja pa je bilo, kar je v ostalem naravni pojav, zelo veliko. Posledica je bila tudi ta, da se je izredno visoko dvignil splošni standard življenja in ga je povprečni delavec, ki se ne peča z raznimi narodno gospodarskimi teorijami označil kratko-malo takole—da še nikdar ni bilo v Ameriki tako dobro kot je sedaj ....
S končanjem vojne na Koreji je odpadlo povpraševanje po gotovem blagu. Vojna ima svoje zahteve. Te zahteve pa so v glavnem do industrije jekla, železa, aluminija, ker gre za letalstvo, bakra in ne v poslednji vrsti raznih električnih energij. Tudi zalaganje z živežem je važno. Industrija jekla je producirala za časa vojne na Koreji 20 milijonov ton jekla več na leto. Če Vzamemo kako evropsko državo, tudi magari Veliko Britanijo ali Francijo, ali Vzhodno Nemčijo, te države vsaka zase komaj, oziroma niti ne producirajo te količine jekla na leto na splošno. Ta količina po prestanih sovražnostih nima več potreb, torej tudi ne povpraševanja! Federalna vlada prekliče naročila v kolikor so bila že odposlana, bodočih pa ne daje.
Posamezne velike ameriške industrije so napovedale, da bomo prišli v prihodnjih dveh letih nujno v normalne razmere, ki ne potrebujejo več 63 milijonov delavnih sil. Prišle so na dan s številkami, kakor deset tisoč in podobno, da je bilo takih delavcev v zadnjih letih nameščenih preveč.	' :
Tudi v dajanju ameriške pomoči tujini se je marsikaj spremenilo. Veliki milijardni krediti ameriške pomoči Evropi so se bistveno znižali. Imeti pa je pred očmi dejstvo, da se je s temi krediti produciralo v Ameriki, produkti katerekoli vrste že, pa sose pošiljali v Evropo. Če pa gre za milijarde, ki bodo odpadle, to dejstvo mora spričo pomena milijarde v gospodarstvu tudi nekaj pomeniti.
V zunanji trgovini gre za dejstvo, da se hočejo posamezne države izven Amerike gospodarsko osamosvojiti, zvišati produkcijo, s to produkcijo pa na ameriški trg. Torej ne samo—ne izvažati iz Amerike, marveč uvažati v Ameriko!
Merodajen bi bil ameriški notranji trg, novi vzgledi {gospodarstva z nadaljnjim kultiviranjem ameriškega kontinenta. Skratka—neki gospodarski načrt, ki bi obdržal visoko kupno moč delavnih moči, ki bi zaposlil vso Ameriko, ki bi obdržal dosedanji standard življenja, če bi ga ne celo zvišal! Toda za take velike gospodarsko socialne načrte, gospodarske posebne investicije prav z ozirom na potrebe Amerikancev, prav v notranjosti Amerike pa bi bilo treba v Washingtonu in na drugih merodajnih mestih ljudi in možganov, ki niso republikanskega kova.
L.Č.
Velikansko navdušenje za igro in koncert
CLEVELAND, Ohio—Društvo V boj pa zna, kar dva asa položi na kulturno mizo! Od^ačasnega počitka članov dramskega društva "Anton Verovšek," je potegnilo nazaj na delo in v veselje naroda kar pet igralcev za svojo igro "Mutast muzikant." Ta bo podana v nedeljo, 8. novembra ob 4. uri popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vloge so v najboljših rokah, bodisi pri igralcih ali v režiji g. John Stebla j. Ta komedija je nekaj za poč't! Pisali bodo o njej drugi, kateri vedo vse natančnosti. Naša parola: Vsi na igro članov Verovška!
Koncertno sezono je otvoril pevski zbor Zarja v Slovenskem narodnem domu v nedeljo, 18. oktobra. Udeležba zelo dobra, ako se upošteva' naravno poletno vreme! V nedeljo, 1. novembra gremo na operi Glasbene matice, potem pa na nadvse težko pričakovano nedeljo, 8. novembra v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., na prireditev društva V boj, katero predstavi v njenem prvem koncertu med nami gdč. Florence E. Sis-kovich. Drugi del programa je v rokah Verovškovcev.
Človek kar težko verjame, da kamor greš, »povsod govorjenje in kupovanje vstopnic za ta koncert in skupno priredbo. Florence nastopi prostovoljno, brez vsakega najmanjšega odplačila, da le ustreže svojemu narodu. Priletela bo celih 650 milj iz Bostona, in se vrnila takoj po koncertu nazaj v šolo. Ako je ona pripravljena žrtvovati toliko priprav, toliko časa, in nam peti, bomo menda ja tudi mi tako galantni, da bomo prišli od blizu in daleč, da jo slišimo v tem koncertu.
Drugi teden boste videli program—klasični del iz oper, šola ne da dovoljenja, ako ne nastopi v vsaj petih ali šestih točkah, in slovenski del. Ako bomo pa "prav fajn" ploskali, imeli bomq (encores) ali namečke. Pela nam bo celo uro v svojem čisto zlatem sopranskem - koloraturnem glasu. To so ji priznali že tam na konservatoriju.
i
Ker študira veliko vlogo za opero, ki bo podana pomladi na konservatoriju v Bostonu, zahtevajo, da v tem programu zapoje najslavnejšo arijo iz nje, to je tista arija, katera zahteva nenavaden glas in sigurnost od pevke, in profesorji pa reko: "Kdor to izdela, ta je zrel za vsako vlogo v operi v njenem glasu."
Za ta mlade je prepuščeno vam, dragim bralcem, da jih informirate in povabite, da naj nikar ne zamude tega krasnega programa in koncerta! Ona je tudi mlada in veseli ter ponosni bodimo, da je ena iz naših vrst, ki nosi lep glas in pesem med Amerikance — eventuelno v domovino in daljno tujino.
Da se razumemo: Na St. Clair-ju je danes velikansko navdušc-;ijc, da bi tam imela enkrat spomladi ali v jeseni drugega leta popolnoma svoj koncert. Za itvar se ogrevajo vse struje in predstaviti hočejo širši javnosti "vojo slovensko gojenko na glasbenem konservatoriju v Bostonu. Ponosni so nanjo, imajo veliko upanje in že sedaj zidajo njeno bodočnost po svojih prijateljskih skromnih močeh.
Marsikatera posamezna članica njenega društva je tudi med gornjimi in naglasa: "Jože, ves kaj? Prišle bomo v ColHnwood 'kar korporativno'." Povabljeni so i>evovodje in njih zbori, širša javnost in člani Mladinskega pevskega zbora Slovenskega de-
lavskega doma na Waterloo Rd. ter njih starši—vsi na koncert; osobito pa člani in članice pevskega zbora "Jadran," članica katerega bo otvorila cel program z ameriško narodno himno. In to je znana Florence Unetich, ki nastopi v hvaležni vlogi tudi v "Mutastem muzikantu" na istem programu.
Torej, na svidenje v nedeljo, 6. novembra v Slovenskem delavskem domu ob 4. uri popoldne točno!
Joseph A. Siskovicli.
Bazar Progresivnih Slovenk
CLEVELAND, Ohio —Zopet je tukaj lepa hladna jesen in naši Narodni domovi so zopet oživeli. Tudi članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se prav pridno pripravljajo za bazar, kateri se vrši v soboto, 14. novembra popoldne in zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
Že več tednov pridno šivajo in vezejo razna ročna dela, kot prevleke za blazine, prtiče, robce in drugo. Imele bodo tudi lepo izbiro prav lično izdelanih predpasnikov, kateri so tako pripravni za vsako gospodinjo. Pripravile bodo tudi raznega peciva, da vam z istim postrežejo in tudi za prodajo.
Članice krožka št. 2 vedno rade pomagajo raznim dobrodelnim organizacijam tukaj, in so že tudi veliko darovale potrebnim v stari domovini. Zato ni več kot prav, da jih obiščemo na bazarju in tako pomagamo do boljšega uspeha. Poleg tega bomo pa še imeli par ur prijetne zabave med prijaznimi članicami krožka.
Prav prijazno ste vabljeni od blizu in daleč, da jih obiščete.
Na svidenje!
A. Žagar.
Razne vesti iz sveta
župan Burke bo danes prisostvoval zadnjič seji občinskega svet v Clevelandu. Senator Burke je podal zanimivo politično izjavo. Je za to, da pri predsedniških volitvah leta 1956 kandidira na demokratski listi Adlai Stevenson, pa tudi ni proti, če bi kandidiral govemer Frank J. Lausche.
New York je brez mleka. Raz-važalci in razpečevalci mleka so včeraj popoldne ob štirih stopili v stavko. Mleko se dostavlja le bolnim in šolam. Z New Yorkom in okolico je tako prizadetega
okrog 12 milijonov prebivalstva.
«
V	državah Wyoming in Colorado je zapadel visok sneg, ki je presenetil večje število lovcev, ki so bili naenkrat odrezani od sveta. Na pomoč prihajajo reševalne ekspedicije, ki so nekaj skupin že rešile. Obratno pa imajo države Missouri, Texas in Oklahoma poplave.
V	Palestini ni miru. Med Ju di in Arabci je prišlo do nadaljnjih sporov. Posledica je 46 mrtvih. Jutri popoldne bo o teh sporih razpravljal Varnostni svet.
Zopet je otrok našel smrt hladilniku. V Highland Falls, N. Y., je štiriletni Bowdoin splezal v zapuščeni hladilnik, vrata so se zaprla in otrok se je zadušil. To je že 15. tak slučaj.
MILIJARDA DOLARJEV ZA AVSTRIJO
Zanimivi so podatki o ameriški pomoči Avstriji, ker kažejo kako darežljive so bile Združene ameriške države tudi proti premaganim državam. Vse kaže, da ameriška diplomacija sploh ne dela v tem pogledu nikakšne razlike, med zmagovalci in premaganci, ko gre za organizacijo odpora Sovjetski zvezi.
Po podatkih avstrijskega Instituta za gospodarsko raziskovanje je Avstrija prejela od srede 1948 do marca 1953 v okviru Marshallove pomoči in Predstav- WASHINGTON, 25. oktobra ništva zg. vzajemno pomoč (MSAl—Ob 15-letnici, odkar se je za-Mutual'Security Agency) 989.1' čela v Združenih državah sociai-
Sedel bo do smrti
UPPER SANDUSKY, O., 25. oktobra — Razprava zoper 19-letnega morilca svojega dekleta —študenta Roger Schinaglea, ki je umoril enako staro študentko Cynthijo Pfeil, je trajala komaj 23 minut. Schinagle je bil obtožen premišljenega umora. Med preiskavo se je zatekel k zagovoru, da ni kriv. Na razpravi pa je spremenil svoj zagovor in pri znal krivdo, da je Pfeilovo ubil, ne pa umoril. Sodnik je takoj razglasil sodbo, po kateri je bil Schinagle obsojen na dosmrtno ječo.
Po desetih letih prestane kazni, more prositi za pomiloščenje, do katerega bi mogel biti upravičen vsled dobrega obnašanja v zapoz'u.
Sodnik, ki je izrekel sodbo, je Schinaglu dejal:
"Ne morem ti reči, da se po prestani kazni obrni na mene, če ti morem kaj pomagati. Bojim se, da me ne bo več na svetu, ko boš ti še v zaporu. Čaka te prestajanje kazni za dolgo, dolgo dobo."
15 let socialne zakonodaje
milijona dolarjev, in sicer 711.8 milijona kot neposredno in 277.8 milijona dolarjev kot posredno pomoč. Do konca marca 1953 je bilo izdanih nakupnih pooblastil v vrednosti 668.3 milijona dolarjev. Od tega je prispelo v Avstrijo že za 630.4 milijona dolarjev blaga. Posredna pomoč, to je kritja avstrijskega primanj-kljala pri Evropski plačilni zvezi, jc sredi lanskega leta prenehala.
Po uradnem tečaju je vrednost blaga, ki ga je Avstrija kupila z ameriško pomočjo dosegla 1.4705 milijonov šilingov (okoli 368 milijard lir).
Z izkupičkom, ki ga jc ustvarila avstrijska vlada s prodajo ameriškega blaga na notranjem avstrijskem trgu (proti vrednostim skladom) so Avstrijci fi-nansiiali predvsem gradnjo elektrarn in opremo rudnikov in železarn. Za zgradnjo elektrarn je bilo potrošenih 3,342 milijonov šilingov, se pravi okoli dve tretjini proti vi ednostnega sklada.
na zakonodaja, je bila določena najnižja mezda, plačilo za nadurno delo in podobno, je tajništvo za delo objavilo nekatere podatke.
Iz teh podatkov sledi, da je bila prvotna najnižja mezda 40 centov pa uro, ta se je leta 1950 določila s 75 centi na uro, obenem pa določilo plačilo za nadurno delo. Iz vseh teh virov je delavstvo dobilo $143,000,000, katere so morali plačati podjetniki, ki se za zakon niso hoteli zmeniti.
Bivši delavski tajnik Durkin jc predlagal najnižjo mezdo $1 na uro, unije pa zahtevajo $1.25.
Nagovarjanje ameriških ujetnikov
(Nadaljevanje z 1. strani) nasprotnik. Ta propaganda je razumljiva in se je poslužuje vsaka vojskujoča se stranka. Ko se je vojni vihar pomiril in se računa s tem, da je vojne na Koreji dejansko konec, govori pamet. To se kaže v številkah.
Vojaštvo Združenih narodov je utrpelo po teh številkah 1,474,269 žrtev. Med temi na ameriški strani 144,173, Južni Korejci sami pa 1,312,836.
Na komunistični strani je bilo po teh številkah 1,540,000 žrtev, med temi 120,000 vojnih ujetnikov. Prav točno število vseh žrtev bo znano enkrat kasneje, če bo sploh ugotovljeno.
Glavno pezo so nosili južni Korejci, čeprav ne z materialne vojaške in tehnične strani. Ry čuna se, da je prišlo ob življenje 415,004 teh ljudi.
Vloga drugih držav, ki so se enako bojevale na Koreji, je bila razmeroma malenkostna. Velika Britanija je imela na Koreji ves čas vojne 30 do 40 tisoč vojakov, utrpela pa je 5,017 raznih žrtev. Kanada je na primer prispevala enako okrog 30,000 vojaštva. Tako Velika Britanija, kakor Kanada sta pa imeli na fronti le okrog 10,000 vojakov. Večina britanskih in kanadskih vojakov, torej do dve tretjini, je bila zaposlena v zaledju.
In civilna škoda?
Glede Južne Koreje navajajo zadnji podatki;
Dva milijona mrtvih civilistov, 5,000,000 odvisnih od podpore, 2,000,000 beguncev iz Severne Koreje, 300,000 vdov, 100,-000 sirot, 15,000 amputiranih in škoda na zgradbah, cestah in prevoznih sredstvih, ki se ceni na najmanj eno milijardo dolarjev.
«
Na Koreji le nesporazum
PANMUNJOM, 26., oktobra— Mirovna komisija za Korejo je imela prvi sestanek, ki pa ni imel nobenega uspeha. Delegat Združenih narodov Dean je vstrajal na tem, da je namen sestanka, da se določi kraj in čas zasedanja te komisije. Komunisti so obratno zahtevali, da pridejo v komisijo nevtralne države, fned njimi tudi Sovjetska zveza. Torej, da se pogajajo o sestavi komisije kot take, čeprav so jo Združeni narodi že sestavili.
ZLOČINSKA MLADINA!
COLUMBUS, O., 25. oktobra —Dva dečka, stara 15 in 13 let, sta izpovedala, da sta prošli ponedeljek z železnim drogom odprla tračnico premičnico na železniški progi, čemui' je sledilo
LETA SE NE ZAKRIJEJO!
PHILADELPHIA, 25. oktobra—V modno trgovino je sto-j)ila ženska srednjih let, ki pa je bila oblečena premladostno. Hotela je imeti novo krilo. Prodajalka ji je razkala vse, kar je bilo na zalogi. Kupovalka je odklanjala kos za kosom. "Mi ne bo pristojalo, vsakdo bo gledal name in se mi smejal," se je kupovalka opravičevala. Prodajalka je bila sita in ker je sama srednjih let, je nadležno kupo-valko odpravila z naslednjimi besedami: "Pri mojih in pri vaših letih, kdo se bo še oziral za vami ali za menoj?"
URAN V WYOMINGU
DENVER, 25. oktobra —Komisija za raziskovanje atomske energije je javila, da so našli v osrednjih legah države Wyoming ležišča urana. Komisija trdi, da je odkritje po vsej verjetnosti važno, da pa bo preteklo precej časa, predno bodo lahko ocenili vrednost rudnih zakladov, ki vsebujejo tudi uran. Uran je glavna sestavina pri produkciji atomsko energije. NI ZNAL KRASTI
WELLINGTON, N. Z., 25. ok-tobra—William Butcher jc ukradel iz parkiranega avtomobila 44 i>arov hlač. Na žalost je opazil, da šc niso izgotovljene in jo šel h krojaču, da jih izgotovi.
iztirjenjc tovornega vlaka, ki jo povzročilo pol milijona dplarjev i Krojač mu jc obljubil, se je od-škode. Življenjskih izgub k sreči stranil za trenotek, prišel pa je
ni bilo. Dečka sta ubežnika poboljševalnice.
IZ
nazaj s policijo, ki je Butcherja s hlačami vred odpeljala.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 2. strani)
Član društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in društva Mir, št. 142 SNPJ. V drugi svetovni vojni je služil pri infanteriji.
Tukaj zapušča hčerki Mary-Ann in Francine, starše Franka in Mary, rojena Galič, oba doma iz Višnje gore, in druge sorodnike. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato
na pokopališče Calvary.
#
JULIA KOTORAC
Po kratki in mučni bolezni je umrla v E^uclid-Glenville bolnišnici Julia Kotorac, rojena Peca-nič, stara 60 let. Stanovala je na 20551 Goller Ave. Doma je bila iz Badlovine na Hrvatske*' kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 30 let in je bila članica društva Sloboda, št. 235 HBZ.
Tukaj zapušča soproga Nicho-lasa, doma iz sela Omanovac v Slavoniji, sinova Ivan in Peter, vnukinjo, sestro Mrs. Anna San-tek in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
aiARIJA BRADAČ
V petek zvečer je umrla v Doctor's bolnišnici po dolgotrajni bolezni Marija Bradač, rojena Nose, stara 69 let. Doma je ^ vasi Veliko Globelje, fara Za-gradeč na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 55 leti-Bila je članica društva Warrens-ville, št. 31 SDZ.
Tukaj zapušča soproga Antona, hčere: Mrs. Angeline Croop v Ravenna, Ohio, Mrs. Julia Fi-rem, Mrs. Anne Kimler, Mrs. F:.^ces JDyoij,ak, Mrs. Pauline Bell, Mrs. Vera Starkey in Mrs. "Evelyn Marsky, sina Antona, 18 vnukov, štiri piavnuke, in sestro Mrs. Bergina Gliha, v starem kraju pa zapušča brata Antona. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 4830 Green Rd., Warrensville Heights, Ohio, v cerkev sv. Jude na Richmond Rd., ob 9.30 uri pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis Ferfolia in nato na pO'
kopališče Calvary.
*
JOHANNA STEARNS
Po daljšem bolehanju je umrla na svojemu domu Johanna Stearns, rojena Thellman, stara 73 let. Stanovala je na 15404 Lake Shore Blvd. Soprog Ale% je umrl leta 1927. Tukaj zapušča sinova Paul, katerega soproga Frances je iz pc^nane Perme-tove družine, in Leo, šest vnukov, brata Dan in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1.30 uri iz pogreb' nega zavoda Joseph Žele in si" novi, 458 E. 152 St., na Lake
View pokopališče.
#
NICK MAGOVEC
Nagloma je umrl danes traj po dolgotrajni bolezni Niek Magovec, stanujoč na Prince Ave. Podrobnosti bom® poročali jutri.
*
Pogreb Ludwig Mislay
Pogreb mladeniča Ludwig Misley mL, ki je nagloma um*" v četrtek, se je vršil v sobot® zjutraj iz pogrebnega zavod» Joseph Žele in sinovi, 458 E. St., na Calvary pokopališče. P"' greb je bil določen za danes traj, toda vsled nalezljive bole^ ni, za katero je mladenič um' tako nagloma, se jč pogreb vTS preje, in sicer po privatnih obredih ob navzočnosti družine.
hOVJR inof^

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SELIŠKARJEVO PISMO IZ LJUBLJANE
15. oktobra 1953. ^ragi rojaki in prijatelji!
To pismo potrebuje čez lužo osem do 10 dni in je zato ver jet-■10. da se bodo stvari, ki jih bom v tem pismu sporočil, do tačas ^ bistveno spremenile. V tem pismu vam bom opisal, kako se cez noč pri nas vse spremeni-° in kakšno razpoloženje vlada, 'QGd nami.
za najbolj ostudnega •dajalca na svetu
Kakor strela iz jasnega, nas zadela vest, da sta ameriška angleška vlada sklenili opustiti svojo vojaško upravo v Tr-in tržaškem ozemlju ter P^'epustili Trst in vse tržaško °2emlje Italiji. Ne da bi se po-posvetovali z Jugoslavijo ali pa z organizacijo Združenih na-^odov, sta obe vladi obvestili jugoslovansko vlado o tem sklepu, aj se to pravi ? To se pravi, da obe vladi grobo kršili mirov-pogodbo, ki je bila sklenjena zavezniki in Italijo, nada-to se pravi, da sta s tem nagradili Italijo za vso njeno pod-st> ki jo je pokazala v drugi svetovni vojni, zlasti na jugo-®ovanskem ozemlju in da sta %08laviji, ki se je najbolj zve-® o borila na strani ameriške in ^gleške za uničenje fašizma, o eu iztrgati del njenega ozem-jf	vreči v požrešni gobec
^ ijanskim imperialistom; to ^ nadalje pravi, da sta obe vla-svojega zvestega prijatelja, ]e Jugoslavijo, udarila z ba-Ofti po glavi, njunega sovražni-_ ki je pristopil na stran za-Gznikov šele potem, ko jih je ° temeljito po grbi in ko je Gl, da je bitka na strani Hit-®fja izgubljena—pa sta hoteli agraditi s Trstom in deset tiso-slovenskih ljudi, ki živijo na ^isto slovenskih tleh.
g f^nalja, ki je bila prepojena rvjo slovenskih mučenikov in ®ovenskih borcev, naj bi
vlad spet pripadla
ljudstvo je odločno reklo: Ne!
g je naše ljudstvo zvedelo
Si'aniotni sklep, za to ne-^J>Veško izdajo prijateljstva, za
verolomstvo, kakršnega sko-J ne pozna zgodovina člove-g , to sramotno kupčevanje Jo zemljo majhnega naroda, ^ prešinil takšen val ogorče-kakor 27. marca leta 1941, , .3® ljudstvo strlo režim Cvet-oviceye vlade, ki je sklenila s in'	in Mussolini jem pakt
Zahtevalo borbo ob strani zaveznikov.
To je bilo 8. oktobra, danes smo 15. oktobra, toda vse ulice so še vedno prenapolnjene demonstrantov, ni je vasi kjerkoli v Jugoslaviji, kjer ne bi dajali ljudje ogorčenja proti tej sra-inotni kupčiji. '
Naše ljudstvo je reklo odločno svoje NE! Naše državno vodstvo je prav tako reklo odločno svoj NE! Naše vodstvo je reklo: "Čim en sam italijanski vojak prestopi tržaško ozemlje, bo naša vojska vkorakala v Trst."
In naša vojska se že vali na mejo, je že tam. Ljudstvo navdušeno pozdravlja nepregledne kolone tankov, ljudje na Primorskem se objemajo z našimi vojaki, težki jugoslovanski topovi so naperili svoja žrela proti našemu najhujšemu sovražniku— proti imperialistični Italiji. Mo-biliziranci se zbirajo, pojejo, prijavljajo se prostovoljci—proti takemu sovražniku, ki je klal in obešal naše ljudi in požigal slovenske vasi, se je pripravljen boriti vsakdo.
Deset in deset tisoč hodijo po ljubljanskih cestah in vzklikajo: "Dajte nam puške, gremo v Trst" ali "Življenje damo. Trsta ne damo!" Ljudstvo prepeva borbene pesmi pozno v noč in je pripravljeno na vse! Armada je na meji, toda vse ljudstvo se je spremenilo v eno samo armado in to ljudstvo se je pripravljeno boriti na življenje in smrt za svojo sveto pravično stvar.
Ameriški rojaki, ki so še tu, nekateri plašno gledajo in so v strahu in bi jo najraje ucvrli čimprej iz Jugoslavije, nekateri so že odšli in bodo raje v Parizu počakali na ostale, ostali pa, to je grupa, ki je prišla z Ano Krasno, pa se odpelje točno po načrtu, to se pravi 20. oktobra. Nekateri pa pravijo, da bi kar tu ostali in se tepli s polentarji, zlasti tisti, ki so doma iz Slovenskega Primorja.
Vatikan in Jugoslavija
Mi se dobro zavedamo, da zdaj ne gre samo za Trst, ampak da gre še za nadaljne požiranje slovenske zemlje. Predsednik italijanske vlade je v parlamentu izjavil, da je Trst samo prvi korak, in še je imdalje izjavil, da Italija ne bo poprej odnehala, dokler si ne zagotovi poprejšnjih meja italijanskega imperija—to se pravi vse Slovensko Primorje, Istro, Reko in Dalmacijo.
Ob priliki, ko je obiskal tržaški župan papeža, mu je sv. oče čestital k temu, da so zavezniki
odločili pripojiti Trst Italiji in je še nadalje dejal, da bo vsak dan prosil Vsemogočnega, da bo tudi vsa Istra s Polo in Reko čimpreje prišla pod Italijo. Sveti oče, ki naj bi se brigal za verske zadeve katoliške cerkve, je zdaj odkrito pokazal svoje ogabne karte. Njemu je za vero toliko, ko za lanski sneg, pač mu je za Veliko Italijo, mu je za fašizem, kajti zanj je bolje, da italijanski fašisti pokol jejo slovenske katoličane v Slovenskem Primorju in v Istri, kot pa da v svobodni Jugoslaviji sami odločajo o svojem življenju in o svoji usodi.
Na obupne intervencije slovenskega ljudstva za časa italijanske okupacije, da bi se papež zavzel za slovenske internirance v italijanskih koncentracijskih taboriščih, ki so od gladu v množicah umirali, saj je samo v koncentracijskem taborišču na Ra-bu od gladu umrlo okoli 5,000 interniranih Slovencev, je sveti oče poslal v ta taborišča nekega svojega kardinala, ki je bil tako debel, da se je komaj privalil skozi vrata taborišča. Toda kruha gladnim ni prinesel, pač pa jim je razdelil nekaj svetih podobic. Potem je pozval slovenske internirance, naj zapojo kako pobožno pesem, interniranci pa so zapeli "Hej Slovani," nakar jih je kardinal preklel in jo jadrno odkuril iz taborišča.
Iz vsega tega vidimo, da Vatikan z vso svojo močjo podpira italijanski imperializem, da nima ta vatikanska politika nobene povezave z vero in cerkvijo. Vatikan se prekleto moti, če misli, da mu bodo jugoslovanski katoličani ploskali k takim izjavam. Te dni naj bi bil pri nas, pa bi videl in slišal,' kako se slovensko ljudstvo z gnusom izjavlja proti taki politiki Vatikana.
Naj Vatikan kar uganja tako politiko, čimbolj bo trobil s trobento italijanskega imperializma, bolj bo izgubljal svoj vpliv med slovenskimi katoličani. In kaj bo iz tega postalo?
Za enkrat so angleško-ameri-ške čete še v Trstu, čeprav bi po programu že morale biti italijanske čete tamkaj in prevzeti oblast. Toda mi smo rekli svoj: Ne! Mi smo se pritožili pri angleški in ameriški vladi ter na Združene narode, mi smo poslali svojo armado na mejo in mi smo odločeni za vsako ceno — torej tudi z orožjem—preprečiti, da bi prišla italijanska vojska v Trst. Ali se bomo udarli? To zavisi sedaj od ameriške in angleške vlade. Če bosta obe vladi
vztrajali na svojem sklepu in podprli italijansko vojsko, da pride v Trst, tedaj ni drugačnega izhoda kot razgovor z orožjem.
Mi smo pripravljeni! Ljudstvo je enodušno za tak odpor. Tisti vojaški obvezniki, ki še niso dobili poziva, se pritožujejo, zakaj jih še niso vpoklicali. Do sedaj se je že vsak deseti Slovenec priglasil za prostovoljca. Samo v Sežani se jih je priglasilo 300 k prostovoljcem. Vse hiše na Primorskem so popisane z gesli: "Raje smrt, kot še enkrat pod Italijo!" Tudi sami Tr-žačani se upirajo, celo mnogi Italijani, da bi se Trst priključil Italiji. Torej, kaj bo?
Dragi rojaki, na to vam danes ne morem odgovoriti, povem vam samo to, da smo pripravljeni na vse, tudi na žrtve. Mi Jugoslovani smo vedno gojili velike simpatije do angleškega in ameriškega naroda in jih še danes. Smo pa proti grabežljivemu imperializmu—pa najsibo ta im-jerializem sovjetski, italijanski, angleški, ameriški, francoski ali kakršenkoli. Jaz vas s tem pismom k ničemur ne hujskam, samo prosim vas, ohranite ljubezen do svojega naroda, iz katerega ste izšli in ki v teh dneh preživlja usodne trenutke.
Pozabil sem na bolezen in na dopust. In kje bom jaz? Tam, kjer bodo vsi pošteni in rodoljubni Slovenci, to se pravi na fronti za pravico in svobodo našega naroda! Iskreno vas pozdravljam !
ZANIMIVOST
Nenavadni zavezniki
Znano je, da katoliška cerkev v Franciji na vsak način hoče prodreti v proletarske vrste. Zato so v tovarne poslali tako-zvane "Pretres Ouvrire," t. j. "duhovnike-delavce," ki v delavskih oblekah delajo pri strojih in pri tem vneto agitirajo. Ti posvečeni "delavci" so od cerkvenih oblasti dobili nalog, da sodelujejo tudi v stvakah in demonstracijah, da bi postali bolj prepričljivi in simpatični. Nebeški zaščitnik stenografov!
Ob kongresu stenografov, ki je bil pred kratkim v Neapolju, je papež odredil, da se proglasi za nebeškega zaščitnika mučenih Cassiano d' Imola. Bil je škof v Imoli ter je poučeval med drugim tudi stenografijo, ki mu je služila za pridobivanje vernikov. Pa se mu je zgodila nesreča. Učenci so ga prijeli, mučili in ubili. Njihovi današnji kolegi pa so ga po želji papeža dobili za zaščitnika. Čuvanje dokumentov premirja v Pan Mun Jomu
Sporazum o premirju na Ko-
reji, ki sta ga podpisala general Harrison in general Nam II, je precej obširen dokument. Ima 27 strani s prilogo kart. Poleg tega ima še pet dokumentov o demarkacijski črti, o demilitarizirani coni, dokumente o vojnih ujetnikih in predloge za politično konferenco o Koreji. Besedilo vseh dokumentov premirja, ki jih čuvajo pripadniki ameriške vojaške policije, je pisano v treh jezikih.
Električni kabli pod La Manchem
Anglija in Francija delata poskuse, kako bi povezali med seboj nacionalni električni sistem s štirimi podmorskimi kabli. V morje so položili prvi kabel, ki ga bosta uporabljali obe državi v času visoke potrošnje. Kabel ima 8.6 cm v premeru; en inch kabla (2.48 cm) tehta pol kilograma. Pa kablih bo tekla elektrika z napetostjo 300,000 voltov. Vsi štirje kabli, dolgi po 50 km pa bodo prenašali trofaz-ni tok s 132 kilovati.
4,000 plinskih granat so našli v Nemčiji
Blizu Hannovra so pred krat-
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavile najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobile denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd—KE 1-0034
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči*#
AGRDINAtrSONS Funeral direoprs
jgZWWwe A/OW-jtZew«/■«»





iggSg
HIŠE NAPRODAJ
PRODA SE HIŠO
ZA DVE DRUŽINI; 7 SOB PREDELANIH. Na E. 160 St., od Waterloo Rd. Pokličite lastnika po 6. uri zvečer. RE 1-5401



Reprinted courlcity The Cleveland News
rill	^ hard-working, courageovs mayor, elect wilmam j. McDERMOTT
««M (Of McD«nnoU. A1 Hutlc«. cb«lrn>«n
HIŠE NAPRODAJ
Na Lucknow Ave., od E. 156 St. Hiša za eno družino, 6 sob; kopalnica na prvem nadstropju, stranišče na drugemu nadstropju; gorkota na plin. Beneški za-stori, garaža za 2 avta. Cena $10,900.
Hiša na Huntmere Ave. v fari sv. Jeremija.
Nov bungalow s 4'/; sobami; kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami; pregrajena klet, gorkota na plin, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300.
■ Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY IMiO E. 185 St. — KE 1-5080
EUCLID COAL & SUPPLY CO.
1400 CHARD ON ROAD, KE 1-1400
Imamo najboljše vrste premog vsako uporabo. Naša postrežba na vzhodni strani mesta je dobro poznana kot točna, zanesljiva in zadovoljiva. Naši vozniki so vljudni. Cisti in pazljivi.
ZDAJ JE ČAS ZA PRIJAVO POTOVANJA V STARI KRAJ ZA 1954!
Jugoslavija je zaradi svojih posebnih političnih in gospodarskih razmer postala središče vsesplošnega zanimanja.
" Amerikanci, Angleži, Francozi in razni drugi narodi iz vsega sveta hodijo tja. Kako ne bi šli tja mi, ki smo sami ali pa naši starši preživeli tam svojo mladost! Naj nam je tamkajšnja vlada všeč ali ne, lepote dežele bodo budile v nas prijetne spomine in ponos, ugodno podnebje bo okrepilo naše zdravje. Zaradi velikega navala potnikov je sedaj najboljši čas za prijavo. ZDAJ SE LAHKO DOBI MESTA ZA KATERIKOLI MESEC, KASNEJE BO TREBA VZETI, KAR BO OSTALO. Ne odlašajte torej, ampak pohitite! Obrnite se na znano potniško pisarno August Kollander, ki Vam bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno.
Letos pravijo poročila, da je bila v Jugoslaviji dobra letina in da kruha ne bo manjkalo. Morda, morda tudi ne, vsekakor pa je še vedno zelo trda za blago kot je kava, kakao, poper, riž, olje in drugo, kar mora Jugoslavija uvažati. Sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander POŠILJA PAKETE po naročilu, odpošilja pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prineste v pisarno.
Zaslužek v Jugoslaviji je v primeri z našim majhen, blago pa še vedno precej drago, zato ljudem primanjkuje denarja. Če je to že pri onih, ki so zaposleni, kako je šele s starčki, ženami in nedoraslimi otroci? Država skrbi za nje, kolikor more, toda to pokrije komaj najnujnejše. Tako vam bodo domači, prijatelji in znanci hvaležni za vsak dolar, ki ga jim boste poslali. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije PO NAJBOLJŠEM MENJALCEM TEČAJU.
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO
Newest instrument in th,e field of metallurgical analysis is this Littrow-Echeile spectrograph which allows an efficiency and pre-ciseness of metal testing hitherto impossible by spectrographic methods. Liiboratory technicians are seen here examining the "business end" of the spectrograph which combmes both prism and diffructipn grating to get its results. This type of metallurgical processing is of importance to everyone who uses metal, from kitchen apfjlianccs to industrial machines, because of its influence on quality control. The spectrograph will be on exhibit Octob?r 19 through 23 at the 35th National Metal Exposition and Cor;... : in Cleveland.......- -----——----------- - -----------
kirn našli 4,392 granat, napolnjenih s strupenimi plini. Granate, ki so bile zakopane globoko v zemlji, so del tajnega orožja bivše Wehrmacht. Odkopava-nje je bilo zelo nevarno in se je več ljudi pri uničevanju granat zastrupilo kljub temu, da so bili opremljeni z najmodernejšimi aparati in oblekami. Granate so bile izdelane za težke topove, kalibra 150 mm.
V	spodnji Saksonski je prav tako največje podzemno vojno skladišče nacistične Nemčije. Blizu nekega mesteca je zakopanega okoli 2,000 ton razstreliva.
Ker je pri poskusu odkopa-vanja 1946 leta bilo ubitih 80 ljudi, se nihče več ne upa pričeti z odkopavanjem, kljub temu, da ameriška komanda ponuja za delo ogromne vsote denarja.
Najhi&ejši "elektronski možgani"
V	nekem chikaškem znanstvenem laboratoriju so sestavili najhitrejše "elektronske možgane" na svetu. Ta čudežni stroj lahko v eni sekundi dvati-sočkrat pomnoži število z 12,000 številkami! Matematične probleme, za katere bi rabila dva človeka 5 let dela z navadnimi računskimi stroji, da bi jih rešila, ta čudežni stroj reši v 20 do 30 minutah.
Društveni koledar
OKTOBiai 31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ.
NOVEMBER 1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci" v SND.
8. novembra, nedelja—Koncert Florence Siskovich in igro "Mutast muzikant," priredi društvo V boj, št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
14.	novembra, sobota—Plesna veselica društva Slovenec št. 1 SDZ v SND, St. Clair Ave.
15.	novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
21.	novembra, sobota—Veselica društva Lunder-Adamic št. 28 SNPJ v SND, St. Clair Ave.
22.	novembra, nedelja—Koncert zbora Adria v AJC na Recher Ave.
28. novembra, sobota—Bazar krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBER
6. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
Zastopniki
Enakopravnosti •
Za st. clairsko okrožje; JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; lOHN STEBLA! 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
Za newburško okrožje; FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenu«

DELO DOBIJO ŽENSKE
Išče se
KNJIGOVODKINJO
za splošna pisarniška dela; nekaj tipkanja.
Dobra plača. Od 12. opoldne do 9. zvečer. 5 dni y tednu.
Northeast Appliance & Furniture Co. 22530 Lake Shore Blvd.
REdwood 1-2303
stran 4
enakopravnost
VOHUNI
IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE
(PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA)
mmrnmmmmm
(Nadaljevanje)
Odslej je dobivala vedno nove naloge od angleškega Intelligence Servisa,\)d francoskega Deu-xieme Bureauja, od ameriškega Second Bureauja. Sledila so potovanja v Berlin, Teheran, Moskvo, Kairo . . . Bila je arabska plasalka, diplomatova žena, strojepiska, angleška korespondent-ka in pevka. Tako se je udeleževala boja med vohuni in protivo-huni in obratno. Ko se je po vojni slednjič vrnila domov, da si privošči pošteno zasluženi poči-teč, jo je nadzornik Leopole takoj spet vključil v vohunsko delo. Tudi zdaj se je morala odpovedati oddihu in kdo ve, kdaj jo bodo slednjič pustili pri miru.
Nikjer ni imela obstanka. Stalno je morala izpreminjati svojo zunanjost. Zdaj je bila plavo-laska, zdaj je imela pričesko kostanjeve barve, zdaj spet so ji bili lasje bronasto rdeči. Izraz obraza je morala včasih spremeniti tudi z umetnim nosom, izdelanim iz parafina, da bi je nihče ne prepoznal. Včasih spet si je na licih in čelu morala narediti umetne ranice in je potovala kot stara žena z umetno prebarva-nimi rokami in vratom. Zdaj, ko je spet bleščala v svoji naravni lepoti, jo je nenadoma zgrabila želja, da bi zaživela normalno življenje. Zaželela si je miru.
Spotakniti pa se je morala ravno ob tega nemirnega urednika, tega Armstronga. V desetih večernih prijateljskih ra:^ovo-rih je morala izvleči iz njega nekatere podrobnosti, ne da bi to opazil. Sestanki z Armstrongom so vzbudili v njej novo hrepe-nje. Zaželela si je, pomagati komu, ki je v nesreči, pomilovati ga. To ni bila toliko njena strastna ljubezen, temveč bolj hrepe nenje po plemenitih občutkih, ki jih doslej ni smela in ni mogla dovoliti. Toda tudi pri tem ni imela sreče. Armstrong je bil slepo zaljubljen v Joano, to lepo pla-volasko.
Vendar Gwen tega ni vzela preveč resno. Vse skupaj je vrednotila bolj kot težavo in ne kot prepreko. V življenju je videla in izkusila mnogo preveč, da bi lahko verjela v moško vztrajnost in zvestobo. Takšna slepa ljubezen traja samo toliko časa, da se strasti pomirijo. Ta čas pa je mogoče pospešiti in skrajšati.
Ne! Niti najmanj se mu ne misli odpovedati in iskati drugega. Joano mora izključiti. Zdaj ne utegne več čakati, kajti lahko se zgodi, da jo bodo spet poiskali in poslali na popolnoma drug konec sveta.
Nehala je pospravljati. Ne more še odpotovati. Prej mora ure-
diti to stvar. Nenavadno odločno je stopila k telefonu in poklicala Joano. Ali ae bosta lahko sporazumeli možato, s pošteno odkritosrčnostjo ?
Po telefonu se je oglasila samo Joanina postrežnica in rekla;
"Gospe Daniellove ni doma. Odšla je k'poroki."
"Kaj pravite?" je-presenečeno vprašala Gwen.
"Pravkar je poroka. Gospod urednik je zaprosil za dispenzo. Pred nekaj minutami sta odšla na matični urad. Cerkveno se ne bosta poročila, ker je gospa katoličanka."
"Ali morda pozneje odpotujeta?" je vprašala Gwen razburjeno. Stalo jo je mnogo napora, da se je premagala in da se ji ni tresel glas.
"Kolikor mi je znano, bosta odpotovala zvečer. Gospod urednik mora še urediti nekatere stvari."
Nekaj trenutkov je kakor oka-menela stala pri aparatu. Torej je vseeno zamudila. Seveda, zadnje dni je komaj mislila na urednika in Joano. Zdelo se ji je celo, da ji je sinoči Joan nekaj pripovedovala o tem, a jo je poslušala le z enim ušešom. Šele zdaj se je spomnila, da je klepe tala o dopustu in poroki. Sama je imela določene cilje in želje in zategadelj niti pomislila ni na to, da bi še kdo drugi utegnil imeti svojo voljo in načrte. Stisnila je pest in začela divje udrihati po nedolžni mehki blazini. Nenadoma se je odločila in se pričela oblačiti z vso naglico. Telefonirala je v garažo, naj ji njen avtomobil pošljejo pred stanovanje.
Obstala je pred cvetličarno in se nato z vso naglico odpeljala do Joaninega stanovanja. Na vogalu je obstala in čakala. Gleda la je na uro. Kmalu je privozil avto, iz katerega sta izstopila Joan in Armstrong ter odšla v hišo; avto pa je čakal. Ni bilo gotovo, ali bosta takoj odpoto vala, ali bo Armstrong še urejal svoje stvari. Tudi Gwen je čakala. Vedela je, da je Joanina hišna pomočnica še v stanovanju. Kmalu je urednik z nasmejanim in srečnim obrazom spet stopil na ulico ter se odpeljal. Najbrže je odšel v uredništvo po napla-čilo, da bi lahko odpotoval z mlado ženo na poročno potovanje. Kmalu za njim je odšla tudi hišna pomočnica. Gwen je svoj voz zapeljala pred Joanino stanovanje in z velikim šopkom odšla v hišo.
Čez dobro uro je prišel v uredništvo postrežček s pismom za Armstronga. Armstrong je ravnokar končal pogajanja v zvezi
V BLAG SPOMIN
(
25-lelnice smrli našega ljubljenega in nepozablje-nega soproga in očeta
JOHN ZEHNER
ki se je ponesrečil pri delu in preminil dne 26. oktobra 1928.
25 let je že minilo,	Počivaj v miru, dobri oče,
kar Te več med nami ni, spavaj sladko, dragi soprog črna zemlja Te pokriva,	božja volja se zgodila,
a mi mislimo na Te vsak čas. da odvzel Te nam je Bog.
Žalujoči ostali:
MARY ZEHNER, soproga JOSEPHINE STWAN in MARY LINDIC, hčeri
Cleveland, Ohio, dne 26. oktobra 1953.
z njegovim odhodom ter hotel oditi. Začuden je odprl pismo. Ko ga je prebral, je skoraj padel vznak zaradi velikega začudenja. Pismo je vsebovalo samo nekaj besed:
"Ne vračaj se! Ne išči me! Premislila sem si in sg odločila drugače.
Mogoče je razumeti, če se zaročenka premisli eno uro pred poroko. Kaj takega se je že večkrat zgodilo. Pač pa ni Armstrong vedel primera za kaj takega, da bi se novoporočena žena premislila eno uro po poroki in pol dneva pred začetkom zakonskega življenja. Odhitel je na Joanino stanovanje, toda vrata vanj so bila zaprta. Zaman je zvonil in dvignil na noge vso hišo. Izza vsakih vrat v hiši je pokukala kakšna radovedna glava, le vrata v Joanino stanovanje so ostala nemo zaprta.
S hišnikovo pomočjo je Armstrong vdrl v Joanino stanovanje. Tam je našel vse v najlepšem redu. Nikjer ni bilo nobenega sledu o kakem duševnem zlomu ali, histeričnem napadu ali celo o kakšnem nasilju. Napolnjeni kovčki in škatle s klobuki, zložene druga vrh druge, vse to je dokazovalo, da se je Joan pripravila na potovanje.
Armstrong si nikakor ni mogel razložiti, kaj se je zgodilo. Ves obupan je zdirjal nazaj v uredništvo, da bi poklical policijo, toda tam so ga prehiteli. Tajnica mu je sporočila, naj se.nemudoma javi policijskemu ravnatelju Woodu.
"Naj gre kdo drugi, če hoče!" je rekel nervozno. "O vohunski aferi sem napisal vse, kar sem vedel, drugo pa lahko napiše kdo drug."
"Obžalujem," je rekla tajnica, "toda odločno so zahtevali, da morate priti sami."	>■
"Pokličite jih in jim sporočite, da ne utegnem."
Tajnica je skomizgnila z rameni in stopila k telefonu. Medtem pa je Armstrong zdirjal v svojo sobo ter po vrsti klical vse oddelke na policiji. Ko je pomislil, da bi morda bilo dobro" poklicati še kakšen sanatorij za živič-no bolne, mu je tajnica javila vsa razburjena:
"Namestnik policijskega direktorja Parker in nadzornik Stone vas iščeta."
Parker ni počakal, da bi ga pustili v sobo. Vstopil je sam in odšel naravnost k urednikovi mizi:
"Niste se hoteli javiti na policiji in nam niste hoteli dati potrebnih podatkov. Smatrajte do nove odredbe, da ste aretirani."
"Prosim vas vendar — tudi sam sem šele pred nekaj minutami izvedel, da je izginila," je dejal Armstrong in debelo pogledal. Mislil je namreč, da sta oba policista prišla zaradi Joane. Parker pa je stopil k omari, vzidani v steno:
"Ali je to tista omara, v kateri so našli truplo umorjenega Krivickega?"
Armstrong je z nenadno grozo pogledal k omari. 2e prej je ni nikdar uporabljal, še manj pa zdaj, odkar so v njej našli truplo umorjenega Krivickega.
Trepetaje je čakal, kdaj jo bo nadzornik Stone odprl. Kaj, če je tudi Joan? . . .
Omara je bila zaprta že od takrat, ko jo je policija pregledala. Ključ so takrat odnesli s seboj policisti. Nadzornik Stone pa je potegnil iz žepa šop odpiračev in ključavnica je kmalu popustila.
Nadzornik je počasi in previdno odprl vrata. Armstrong je s široko odprtimi očmi buljil v omaro^ Niti trenil ni z očmi, čeprav se ga je lotevala vse večja groza. Omara pa je bila prazna...
Stone ni našel ničesar, niti trupla, niti plašča. Zdelo pa se je, da je Parker nekaj opazil, kajti sklonil se je in pobral kos papirja. Bil je to majhen listič, točen posnetek onega, ki so ga našli v omari hkrati s truplom Krivickega. Na listku je nekdo napisal pet skopih besed: I
"Drugo in obenem zadnje opozorilo!"
Armstrongu se je zavrtelo. Torej so umorili Joano isti ljudje, ki so ubili tudi Krivickega. Joano so ugrabili in mu napisali sporočilo.
Parker je to reč razumel drugače. Srepo je gledal urednika in s prodirnim pogledom opazoval sleherni njegov gib. Potem pa je nenadoma odločno dejal: "Zaslišal vas bom!"
Z gibom, ki ni dovoljeval nobenega nasprotovanja, je odrinil Armstronga od pisalne mize ter sam sedel na njegovo mesto. Nadzornik Stone je pripravil be-ležnico, da bi stenografiral zaslišanje. Armstrong se je zbral.
^oanin nepojasnjeni beg in dogodki, ki so sledili z veliko naglico, so vrgli Armstronga iz tira in ga onesposobili za vsako odločno dejanje. Zdaj pa je nenadoma udaril po mizi:
"Vstanite, in se odstranite! Sem svoboden državljan in če ste tisočkrat namestnik policijskega direktorja, pimate nobene pravice vdirati v mojo sobo in mi groziti z aretacijo!"
"Priporočam vam, da se obnašate dostojno! Zelo težak sum me je spravil do tega, da sem začel postopek proti vam," je odvrnil Parker.
"Namesto, da bi mi pomagali iskati izginulo ženo in pojasniti okolnosti njenega nenadnega odhoda, začenjate proti meni nekakšen postopek. Prosim, pokažite mi najprej pismeno pooblastilo, da me imate pravico aretirati!"
"Pooblastilo imam pri sebi. Sam policijski direktor Wood ga je podpisal. Vaša zadeva je mnogo težja, da bi jo mogli zaupati samo kazenskemu oddelku. Udeležili ste se vohunstva v prid tuje obveščevalne službe, v vaši sobi so našli truplo umorjenega Krivickega in s tole poročno komedijo ste hoteli prikriti beg Joane Daniellove."
Armstrong se je odkritosrčno zasmejal:
"Zdi se mi, da ste znoreli, Parker. Zares niste izbrali najprimernejšega časa za takšne neumne šale. Resno vas prosim, opustite vse neumnosti in pomagajte najti ženo."
Parkerju so se jezno zabliska-le oči. Z obraza mu je res sijalo nekaj takega, kar je spominjalo na blaznost.
"Pozivam vas, da govorite dostojno ! Zdaj ni^o v klubu. Pred vami stojim kot uradna oseba. Odgovarjajte samo na moja vprašanje!"
Armstrong ga je začudeno pogledal, skomizgnil z rameni in dejal:	'
"Začnite, prosim, da čimprej končamo to oslarijo. Imam namreč nujnejše in resnejše opravke."
"Vi ste lani v oktobru začeli neko protizasledovanje v zvezi z atomskim vohunstvom," je začel Parker. "S svojim vmešavanjem ste motili normalen potek preiskave, potem pa ste nenadoma izginili. Trdili ste, da ste odpotovali v Kenne. Kaj vas je napotilo, da ste začeli stikati za to rečjo, v čigavi službi ste to storili in kje ste se skrivali?"
(Dalje prihodn]if5
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. In Fast 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Iz-Belilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom. vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeV. določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE T*l. ENdicott 1-5013 vogal Earn* 62nd Street; vhod umo na Eait 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Zbiralci različnih predmetov
Najbolj svetovno znani zbiralci so tisti ljudje, ki zbirajo poštne znamke. Zbirajo jih za neke vrste razvedrilo ali hobby. Med navdušenimi zbiralci poštnih znamk je bil tudi naš pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt; zapustil je zbirko, ki je vredna lepe tisoče dolarjev. Najbolj cenjene so seveda stare in j redke znamke in take prinašajo včasih zelo visoke cene. Starih znamk je seveda vedno več, ker vse države leto za letom izdajajo nove znamke. Nekatere države imajo kar lepe dohodke s prodajo znamk, ki jih zbirajo filatelisti ali zbiralci znamk. Celo poštni department Zedin jenih držav dobi letno okrog $300,000 za znamke, ki jih pokupijo filatelisti. To je čisti dobiček, ker za znamke, ki jih pokupijo filatelisti, ne da vlada nobene postrežbe.
Mnogi zbiralci tudi zbirajo kovan denar raznih držav. To je že dražja zabava, ker kovanci so, brez ozira na starost, navadno in gramofonske plošče so novejša iznajdba. Mnogi se š6 spominjamo, kdaj smo v naših mladih letih prvič slišali igrati gramofon. Kovan denar so izdelovali že pred tisočletji; poštne znamke so dosti mlajše, vendar precej starejše od gramofonskih plošč.
dražji od poštnih znamk. Seveda, starost in redkost kovancev ene ali druge vrsti jim zviša cene. Eno največjih zbirk kovancev raznih dežel je baje imel pokojni italijanski kralj Viktor Emanuel.
Bolj novodobni so zbiralci gramofonskih plošč, ker gramoforl
Gramofonske plošče vsebujejo konservirane govore, petje in
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
godbo. Na njih so ohranjeni glasovi in besede govornikov in pevcev. Mnogi njihovi avtorji so umrli že pred desetletji, toda gramofonske plošče nam še danes lahko pričarajo njihove originalne glasove. Tekom vojne je bilo mnogo plošč uničenih, da se je iz istih dobil ^lak, katerega je primanjkovalo. Na ta način so nekateri produkti odličnih pevcev na ploščah postali redki in za take redke komade plačujejo zbiralci visoke cene.
Po neki trditvi je v Zedinje-nih državah najmanj milijon zbiralcev gramofonskih plošč; na-daljni milijon ali več pa jih je po ostalem ^vetu. Mnogi skušajo zbrati vse rekordirane pevske komade odličnih pevcev sodobnega ali polpreteklega časa. Vča-ši najdejo manjkajoče komade pri starinarjih, včasih jih dobijo v zameno od drugih zbiralcev, ki jih imajo več v zbirki. Zbiralci gramofonskih plošč imajo celo svoj časopis, iz katerega izvedo, kje lahko dobijo v zameno zaželjeno ploščo ali kje jo morejo kupiti. Celo nekatei i sodobni pevci včasih plačajo lep denar za svoje pred leti produci-rane rekorde, katerih nimajo v zalogi.
Eden največjih zbiralcev gra* mofonskih plošč je menda Ja* cob B. Schneider, premožen newyorški odvetnik. Ima jih toliko, da bi jih moral poslušati 12,500 ur, če bi hotel vse pr®' igrati. Baje je njegova zbirka, ce bi jo hotel razprodati, vredna četrt milijona dolarjev. Nekatere plošče, ki so se nove prodajale po 10 ali 20 centov, so vredne danes od $5 do $100. Publikacija abiralcev "The Record Changer od časa do časa oglaša prospek-tivne kupce redkih gramofonskih plošč. Razni ljudje iwaj" razne zabave in razne muhe.
—NEW ERA. glasilo ABZ


«ATlONAC »APCTV, * P V M C « k
DOMESTIC FEMALE
Suburban Home needs COMPETENT WOMAN for cooking and light housework. Must like children. Stay. Other help.
Village 8-2211 T "
DOMESTIC HELP
COUPLE — For modern country home. 50 miJes southeast of Chicago. Woman to do general housework: man for gardening and general mainteance. Private sitting room, bedroom and bath. Call collect or write Mrs. H. T. Horton, Sugarwood Farms, Valparaiso, Ind., phone 4-7297.
WANTED TO RENT
3 RESPONSIBLE Adults, 2 children, need 5-6-7 room furnished apartment. North side preferred. Moderate rental. Call between 8:30 and 5.
WHitehall :!-1200, extension 10—Marilyn
RESPONSIBLE Couple, 4 year old child, need 5-6 room unfurnished apartment. Any good location North. Moderate rental.
RAndolph 6-C125
BUSINESS OPPORTUNm
Good Chance to buy FRUIT STORE — Best corner location on Milwaukee Ave. Well established trade. Stilling due to illness.
Call days BRunswick 8-3113 evenings after 9 p. m.
KEystone 9-5755
Good Buy — RESTAURANT — Selling due to illness. Well established business. Good location.
Call Bishop 7-9301
DRY CLEANING SHOP — Good equipment with presses. Nice 4 room living quarters. Well established business. Come out, see to :»ppr(>ciato.
GLadstone !i.27R7
moMey for you I
NOW YOUR MATURING SERIES E BONDS CAN EARN INTEREST TEN YEARS LONGER—AT 3%!
Have you given any thought to what you'll do with those maturing Series E Savings Bonds you patriotically invested in ten years ago? Well, here's real good news for you. You won't have to do a thing with them and they'll continue to earn interest for ten years longer at 3% compounded semiaimually. Just hold on to your Bonds and allow them to go on earning!
And in the meantime join the millions of thrifty Americans who are investing in Savings Bonds regularly through the Payroll Savings Plan. Millions who say it's the one sure way to save.
The sum you set aside each week may be as little as 25c —or as much as $275. If you cat) save just $3.75 a week regularly through the Plan, in five years you will have $1,025.95! In 9 years and 8 months you'll have $2,137.30 ... in 19 years and 8 months, $5,153.72! For now the Series E Bonds you buy and hold to maturity can earn 3% interest compounded semiannually.
No matter how small your income, you can't afford not to put something aside for yourself. So join the Payroll Savings Plan where you work today.
If you want to be paid your interest a* current income-invest in 3% Series H
If you want a good, sound investment which pays you your interest by check every six months, ask at your bank about United States (Government Series H Bonds. Series H is a new current income Bond available in denominations of $500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on 30 days' notice. Matures in 9 years and 8 months and pays an average 3% interest per annum if l»eld to maturity. In-tt!reHt paid semiannually by Treasury clieck. UniUid States Government Series H may be purchased at any bank, annual limit $20,000.
NOW EVEN BETTER!
INVEST MORE IN SAVINGS BONDS!
tht IT. S. Cvotrnrntnt Jort no( pay fcr Htit advtrlUlng. Thi Trntury
Dtpurlnieni Ihiinki,/ur tlwir patr'Mlir-dunatwn, Uu Adivrtuinn Council uiiii
ENAKOPRAVNOST