Ameri$k/i 5
©¥I RIA
AM€RICAN en spirit F0R6IGN m LANGUAGS ONLY
No. 81
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 24, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Potovanja v tujino so dražja in številnejša
četudi so postala potovanja v tujino zaradi manj vrednega dolarja dražja, njihovo število še vedno naglo raste.
WASHINGTON, D. C. — V haši deželi raste zanimanje za Wji svet in življenje na drugih kontinentih, posebno v Evropi. Vsako leto se pridružijo reki potnikov na tuje novi deset tisoči, ki trošijo svoj denar za ogled tujega sveta. Predsednik L. B. Johnson je pred leti pozval A-tterikance in Amerikanke, naj si najprej ogledajo svojo lastno deželo, njene zanimivosti in lepote, ki jih ni malo. Tedaj so mislili celo na poseben davek, ki :riaj bi potovanja na tuje omejil.
Johnson s svojim pozivom ni Uspel, število potnikov na tuje le rastlo dalje in še vedno raste. Neta 1971 so imele ZDA v tujskem prometu 2.7 bilijonov primanjkljaja. To se pravi, da so a-^aeriški potniki in izletniki na Wjem potrošili tam za 2.7 bilijonov dolarjev več kot tuji obi-sovalci v ZDA.
Za letos napovedujejo, da bodo ameriški potniki na tujem Porabili za okoli 3 bilijone več kot tuji pri nas. Vzrok je na eni strani manjša vrednost dolarja, aaa drugi pa večje število naših Wdi na tujem. Amerikanci na
splošn
Novi grobovi
Elizabeth Boots
V 67. letu starosti je umrla na svojem domu, verjetno na posledicah srčnega napada, Elizabeth (Betty) Boots, roj. Popik, preje Novak, živeča na 6401 Bonna Avenue. Mrtva je bila že nekaj dni, predno so jo našli. Bila je vdova po pok. Stevu Boots, mati Edwarda Novak, Elizabeth Brzowski, Kalif., in Lillian Sens, 7-krat stara mati, sestra Ann Zomerfield, Mary Kormanski, Alice Karanski, Johna in Steve Popika. Rojena je bila na Češkem, od koder je prišla v Ameriko kot otrok. Privaten pogreb je bil na Whitehaven pokopališču. Pogreb je uredil Žele pogrebni zavod na 6502 St. Clair Avenue.
tudi
-o na potovanjih na tuje sorazmerno več trošijo kot tujci v ZDA. Povprečen izletnik ^ tujino iz ZDA porabi tam o-koli $400.
Ima ‘delazi’ za ‘mirage’ w Egiptu
JERUZALEM, Izr. — Zunanji Minister Abba Eban je v nedeljo P°zval k sebi francoskega poslanika Francisa Hure in mu pred-°zil “dokaz” za izročitev libij-!f/h Mirage, jet letal Egiptu.
an je protestiral pri francoski ^ ac^> ki je “slovesno obljubila”, ^ bo ustavila dobavo Mirage le-j . ^ vseh nadomestnih delov 1 tji, kakor hitro bi ta letala Prepustila kaki drugi državi.
ban je trdil, da šo sedaj ta e ala v Egiptu. Načelnik glav-^§a stana izraelskih oboroženih I ? , ?en' -David Elazar naj bi bil ° ^ Zadevna tajna poročila že ^etekli četrtek. Libija naj bi Ir t- '^^'u Mirage letala, izd Pa letala Hakwer Hunters,
• e^ek britanske oboroževalne
doba^s iet^upno naj bi Egipt
n V Panzu so izjavili, da Eban predložil nikakih dokazov za
da ie
Rr ,a Mirage letala Egiptu. ancija je ustavila vsako do-
Pacifiške države proti novim jedrskim
preskusom Francozov
APIA, Z. Samoa. — Vodniki držav in državic v južnem Pacifiku — 7 po številu, med njimi Avstralija in Nova Zelandija, so se v ostri spomenici izrazili proti nadaljevanju jedrskih preskusov, o katerih trdijo, da jih bodo Francozi začeli v maju ali juniju letos.
Omenjenih 7 držav se je obrnilo na ZDA in na Veliko Britanijo, da bi pritisnile na Francijo, da bi nadaljnje poskuse o-pustila.
Kongres in Bela hiša se sporazumela o obsegu pomoči ostarelim
WASHINGTON, D.C. — Po mesecih boja in prepira sta se Kongres in Bela hiša sporazumela o vrsti programov, ki so namenjeni v podporo1 ostarelim. Nixon je preteklo jesen zadevni zakonski predlog odklonil, ker je bil preobsežen. Grozil je, da ho odklonil podpis ponovno, če bo Kongres sprejel sličen zakon letos.
Končno je prišlo do kompromisa, ki je bil izdelan na konferenci zastopnikov obeh zbornic. Namesto 1.5 bilijona dolarjev za dobo treh let predvideva kompromis 543.6 milijonov, v glavnem za prvo leto, med tem ko bodo sredstva za ostali dve leti kasneje določena.
Severni Vieinamc! so umaknili dve diviziji
Nekateri vojaški viri poročajo, da je Hanoi umaknil dve diviziji svojega vojaštva iz Južnega Vietnama.
SAIGON, J. Viet. — Dve severno vietnamski diviziji, 304 in 312, naj bi se bili v zadnjih tednih umaknili iz pokrajine Quang Tri v Južnem Vietnamu skozi Demilitarizirano cono domov v Severni Vietnam. Vojaški viri, ki so prinesli to poročilo, računajo, da je v Južnem Vietnamu še vedno okoli 120,000 do 130,000 Severnih Vietnamcev, kar naj bi bilo nekaj manj kot v začetku lanske velike pomladanske ofenzive.
Zakaj sta bili ti dve diviziji u-maknjeni, ni jasno. Po vesteh v zadnjih par mesecih so namreč rdeči pošiljali velike količine težjega orožja in vojaških potrebščin na jug po Hočiminho-vib potih. Po isti poti naj bi šlo na jug tudi do 50,000 svežih vojakov.
V zadnjih 30 urah je prišlo v Južnem Vietnamu do 126 kršitev premirja. Najobsežnejši in najostrejši boji naj bi bili pri Hong Ngu, mestu ob reki Mekong, kakih 85 milj zahodno od Saigona, kjer se zbirajo ladje za plovbo proti Phnom Penhu.
Združene države so med tem pretekli teden obnovile izvidni-ške polete nad Severnim Vietnamom, kar je sicer po določilih sporazuma v Parizu prepovedano;
Sen. G. McGovern se
pripravlja na volitve
WASHINGTON, D.C. — Sen. George McGovern ni dobil podpore AFL-CIO pri predsedniških volitvah lani, ima pa obljubljeno za prihodnje leto, ko bo ponovno kandidat za zveznega senatorja v S. Dakoti.
Pri predsedniških volitvah je McGovern rinili proti skrajni levici, sedaj se od tam vrača proti sredini, kar so vodniki organiziranega delavstva sprejeli z zadovoljstvom na znanje in dopolnili z obljubo podpore.
V Beli hiši med osebjem negotovost in dvomi
WASHINGTON, D.C. — Ko so se začeli podirati zidovi molka v Watergate aferi, je nastopila v Beli hiši huda negotovost. Nihče si ni na jasnem, kdo in v koliki meri so vodilne osebnosti zapletene v to afero in kakšne bodo posledice njenega razšči-ščevanj a.
Drug drugega pazljivo opazujejo in tehtajo vse njihove u-krepe, pa so istočasno1 tudi drug do drugega zelo pazljivi in vljudni, ker nihče ne ve, kdo bo jutri na kakem mestu.
Poljski obisk v ZDA moral bili odložen
ZDA so sporočile Poljski, naj odloži obisk podpredsednika poljske vlade v ZDA, ker trennino čas zanj ni ugoden. WASHINGTON, D.C. —■ Vlada ZDA je sporočila Poljski vladi, naj odloži pet podpredsednika vlade Jana Mitrega v ZDA, ker čas za obisk ni primeren zaradi postopanja poljskih zastopnikov v Mednarodni nadzorni komisiji v Južnem Vietnamu. Poljsko postopanje v tej komisiji je vzbudilo hudo nejevoljo in celo jezo v vladnih krogih ZDA.
Poljski in madžarski zastopniki delo komisije ovirajo in dejansko sabotirajo, ko ne pristanejo na nobeno preiskavo položaja na samem irmstu, v kolikor niso gotovi, da se rdeči v Ha-noiu s tem strinjajo.
Že pred tem je bil odložen, tudi obisk poljskega ministra za znanost, prosveto in tehnologijo Jana Kaczmareka v glavnem iz istih razlogov.
Poljaki trdijo, da je očitek ZDA poljskim, zastopnikom v Mednarodni komisiji krivičen, ker so morale te vedeti v naprej, da se bodo morali poljski zastop-
BELA HIŠA RAZMIŠLJA 0 POVIŠANJU DAVKOV
Načelnik predsednikovega gospodarskega sveta H. Stein je dejal včeraj, da je med možnostmi za zadrževanje sedanje gospodarske rasti in inflacije tudi ‘‘nekaj na
davčnem polju
WASHINGTON, D.C. - Ko se vsa politična javnost otepa z Watergate afero in stika za novimi podrobnostmi, je zvezba vlada pustila v javnost poskusni balon o možnosti povišanja zveznih davkov kot sredstva za prenaglo rast gospodarstva, ki je sprožila nov, hud val inflacije. Gospodarski strokovnjaki j vlade sodijo, da je na razpolago preveč denarja in da je tega treba zajeti z novimi davki.
. Povišani davki bodo zmanjšali ali celo odstranili proračunski primanjkljaj in tudi od te strani pomagali zavirati inflacijo. Ne smemo namreč pozabiti, da so prav primanjkljaji v zveznem proračunu eden važnih vzrokov inflacije. Ti primanjkljaji so v času predsednika Nixona dosegli 100 bilijonov dolarjev, kar je za tako kratko dobo vsekakor velikanska vsota.
Herbert Stein, načelnik predsednikovega gospodarskega sveta, je dejal na tiskovni konferenci, da je močan porast povpraševanja, produkcije in cen v prvim četrtletju “pokazal potre-■ bo po preprečenju rasti povpraševanje preko mere”. Med možnostmi, o katerih razpravljajo v ta namen, je tudi “nekaj na davčnem polju”. Da je to nekaj samo povišanje davkov, je jasno.
Istočasno je H. Stein odklonil zamrznitev plač in cen, prav tako tudi vrnitev k trdemu nadzoru faze 2. Napovedal je, da bo zvezna vlada tokrat ušla obema nevarnostima, premajhnemu in preostremu nadzoru. Faza 3
niki v komisiji ozirati na stali-!bo postala nekaj trša pri nadzi-šča rdečih.
Obisk. polj skega podpredsednika vlade je bil določen za letošnjo pomlad, četudi ni bil še objavljen datum. Enako nerazpo-loženje kot proti Poljski je tu tudi proti Madžarski, drugi komunistični zastopnici v štiričlanski Mednarodni komisiji.
ranju cen in plač, toda bo ostala omejena.
Pričakujejo, da bo predsednik Nixon objavil nove ukrepe na gospodarskem področju prihodnji mesec, ko mu bo Kongres, kot pričakujejo, podaljšal sedanja pooblastila za nadziranje plač in cen za eno leto.
avo orožja državam na Sred-
tem*1 VZ^0(^U Mta 1967, pa se v t p0Sekn0 trdno drži napram ae u. Ta je imel v Franciji še t)K“ l”6111 Mtom napočenih in klanih 50 novih Mirage letal, Pa 1X111 Rh Francija noče iz-V, ! ^ bodala jih je med tem jih t° ^ Libiji pod obvezo, da Bo	k° ^aia nikomur dalje,
cii ^ oc^ ie§a števila Fran-^^obavila Libiji 60 letal.
remenski prerok
•Vecko 111 sončno, hla-5g •	ajvišja temperatura okoli
Herbert Stein
18»	•	'SK
5.  ........ •• ..... ■ •
George Meany
ISTA SKRB JU MUČI — George Meany, glavni predsednik AFL-CIO, si stiska in mane oči, ko je pred kongresnim odborom pričal, da bo organizirano delavstvo zahtevalo večje plače, ko je inflacija podražila vse življenjske stroške. Dr. Herbert Stein (na desni) se ja prijel za sence in čelo, ko je razlagal časnikarjem gospodarski položaj ZDA. Predsednik Nixonovega gospodraskega sveta Stein je priznal, da “tako ne more iti dolgo”. Pri tem je mislil na 14.3% gospodarsko rast v prvih treh mesecih letošnjega leta ob povprečni letni inflaciji 6%, še enkrat več kot lani!
Stein je označil sedanji gospodarski položaj dežele za “zapleten in mešan”. Vlada je zadovoljna z obstoječo gospodarsko živahnosti, boji se pa, da bi pospešena rast utegnila preiti kasneje v nevaren in obsežen zastoj. Ko je omenil možnost povišanja davkov, je Stein tekom razgovora dodal, da je verjetnost njihovega povišanja majhna.
Med tem razpravlja odbor Predstavniškega doma pod vodstvom W. Milisa o davčni reformi. Dolgo je izgledalo, da bo ta ostala zelo omejena, pa je Mills zadnji teden dejal, da bo veliko temeljitejša, kot je prvotno izgledalo. Tako mislita dejansko obe strani, Bela hiša in Kapitol na davke, se pravi na njihovo povišanje, toda načrti za to so verjetno različni.
Sovjetska mm ima oporišče ? Somaliji!
Sovjetska zvVza je zgradila v Somaliji v vzhodni Afriki moderno k o m unikacijsko središče, ki služi njenim pomorskim silam. WASHINGTON, D.C. — Ameriški vojaški strokovnjaki pazljivo sledijo sovjetskemu delovanju v Somaliji, državi v vzhodni Afriki ob Indijskem o-ceanu. Ta leži na strateško izredno važnem položaju, od koder je mogoče nadzirati ne le dober del vse vzhodne Afrike, ampak tudi del Arabije in Rdeče morje. Sovjetska zveza se je tam precej trdno usedla in svoj položaj spretno uporablja.
Po obveščevalnih podatkih je Sovjetska zveza zgradila moderno središče za zveze na velike razdalje, ki bo poveljstvu sovjetske vojne mornarice v Moskvi omogočalo neposredne, zanesljive izveze z vojnimi ladjami v Indijskem oceanu. To središče je slično onemu, ki ga ima ZSSR na Kubi.
V Somaliji imajo Sovjeti sedaj okoli 2,000 svojih vojaških strokovnjakov in svetovalcev, kar je posebno vpadljivo zato, ker ima Somalija sama komaj 13,500 mož v stalnih oboroženih silah. ZDA imajo v sosednji A-besiniji okoli 100 vojaških svetovalcev, toda Abesinij a ima v svojih oboroženih silah skupno preko 45,000 mož.
Po nekaterih poročilih je Somalija dovolila ZSSR na svojih tleh oporišče za sovjetska jet letala, ta pa bo zato razširila in u-redila letališče pri Berberi ob A-denskem zalivu. Prav tako so sovjetske vojne ladje skoraj reden gost v pristanišču Berbere. V letošnjem februarju je Somalijo obiskal sovjetski vojni minister maršal A. Grečko. Od tedaj se je sovjetska dejavnost v Somaliji še povečala.
Avstralski predsednik vlade v Veliki Britaniji
LONDON, Vel. Brit. - Avstralski ministrski predsednik Gough Whitlam, ki je opustil “God Save the Queen” kot narodno himno, je bil s svojo ženo in hčerko na obisku pri kraljici Elizabeti II. na Windsorskem gradu.	.
Iz Clevelanda in okolice
t
Deveta obletnica—
V petek ob 8:15 bo darovana sv. maša v cerkvi Marije Vne-bovzete za Egidija Klemenčič v spomin 9. obletnice njegove smrti.
V bolnišnici—
Rojakinja Ana Palčič s 13220 Crossburn Avenue je v St. John bolnišnici hudo bolna. Obiski niso dovoljeni!
Asesment—
Tajnica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v sredo od 5.30 do 8. ure v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
“Slovenski fantje” mu bodo zapeli v slovo—
Pevski zbor “Slovenski fantje” bo zapel nocoj takoj po molitvi DSPB Cleveland v Grdino-vem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. v poslednje slovo umrlemu gen. Ivanu Prezlju. Molitev bo začel ob 8. msgr. Ignacij Kunstelj, ki je priletel iz Londona v veliki Britaniji na P°greb-	4	'
Tuje avtomobile bodo sestavljali v ZDA
NEW YORK, N.Y. — Tuji avtomobili so postali v ZDA zaradi znižanja v prosti dolarja tako dragi, da sb nekatere tuje tovarne sklenile sestavljati svoje avtomobile v samih ZDA. Take načrte imajo menda Volkswagen, Toyota in Datsun, Mazda pa naj bi se bila že odločila.
Zadnje vesti
HONOLULU, Hav. — Čistilec min USS Force se je na poti v svoje domače oporišče na Gvamu potopil okoli 820 milj zahodno od tega otoka. Vsa posadka 65 mož se je pravočasno rešila. Na ladji, ki ima lesen gredelj, je nastal požar, ki ga ni bilo mogoče pogasiti.
WASHINGTON, D.C. — Senatni viri trdijo, da sta predsednikova pomočnika Haldeman in Ehrlichman zapletena v Watergate afero v glavnem, kar sta skušala omejiti njeno celotno razkritje, ko je butnila lani v juniju nenadno v javnost.
COLUMBUS, O. — Konference demokratskih državnih guvernerjev, na katero vabi guv. J. J. Gilligan, se bo udeležilo, kot trdijo, 16 od 31 demokratskih državnih guvernerjev. Tu pravijo, da je tolikšna udeležba kar lepa, če se upošteva, da jo je guv. Gilligan objavil komaj pred enim mesecem.
TORONTO, Ont. — Pri nekem povpraševanju javnosti o tem, kateri tujci so najbolj dobrodošli v Kanadi, so n,a prvem mestu Amerikanci in Britanci, nato slede Japonci in Francozi.
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je glavni partijski vodnik L. I. Brežnjev sprejel 7 ameriških senatorjev in se razgovarjal z njimi 3 ure o medsebojni trgovini. Zagotovil jih je med drugim, da je ZSSR ukinila plačevanje odškodnine za šolanje tistim, ki se hočejo preseliti na tuje. To zagotovilo bo brez dvoma olajšalo sprejem Nixonovega predloga za povečanje trgovine z ZSSR na temelju “največje ugodnosti”, kot je v običaju za zavezniške države. _
A*Mi:

v'A, APRIL 24, 1973
yl!8ERišk/t BoMomm
^g3~i t a it ^ i g
AMiBicAK m traur
MAttCH IN	0M1V	MOMMA MV
Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except. Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
518.0C na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me*ec® ta Kanado in dežele izven Združenih držav:
?20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Oni ted States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6. months; $6.90 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
81 Tuesday, April 24, 1973

No.
Škodljivo napihovanje
Čudno velikokrat se človek ob branju jugoslovanskega režimskega časopisja spomni na basen o žabi in volu. Žaba je srečala vola in mu je hotela biti enaka. Napenjala se je in napenjala, da se mu je že “skoraj približala po velikosti”, ko je nenadno počila in bilo je konec njenega napuha in življenja!
Jugoslavija je srednje velika država z okoli 22 milijonov prebivalcev. V gospodarskem pogledu je komaj premagala začetne težave razvijajočih se držav in se drži nad vodo le z vedno novimi posojili, za katere se poteguje tako na Zahodu kot na Vzhodu. Zadnje čase, ko so na Zahodu
njega Habsburžana” in se čudi ter istočasno zgraža nad si- tisto, kar je bilo meni na zadnji jajem, s katerim se je obdal, nad razkošjem, v katerem živi. 'uri najbolj všeč. Uro sta zaklju-j Le kaj je Titov režim Jugoslaviji in jugoslovanskim 1 čili z voščili 6-letna Anči Bab-j narodom koristnega storil ali dosegel v 28 letih, kar jih nik in 88 let stara Cathie Pavlič.
vlada? Je pomagal k napredku ali je tega le bolj oviral? Poznavalci razmer trdijo, da bi bila Jugoslavija, posebno še Slovenija, veliko bolj napredovala, da jo ni Titov režim o-viral in izkoriščal! Je Titov režim ustvaril mir in red doma? Ni — narodni spori so večji in ostrejši, kot so bili! Gospodarske in kulturno-socialne razlike večje kot kdajkoli!
Edino s čemer se Titov režim lahko pohvali, je to, da se je obdržal na oblasti in da še vedno tišči jugoslovanske narode za vrat! V mednarodni politiki Jugoslaviji ni koristil, koristil pa je Sovjetski zvezi, ker mu je uspelo nevezane povleči bližje h komunističnemu bloku.
V Jugoslaviji se o vsem tem ne piše in ne govori javno, brez dvoma pa ljudje o tem razmišljajo in se spodtikajo nad škodljivim napihovanjem režima, ki misli v prvi vrsti na svojo korist, potem šele na jugoslovanske narode, ki jim vlada in katerih skromna sredstva neusmiljeno troši v svojo čast, za svoje uživanje in za korist svetovnega komunizma.	s.
|	'	■ ■ ■ I	y
I BESEDA IZ NARODA | 1 1 Wilskenraa raiiiišliagija
Obe sta opravili svoji kratki vlogi gladko in dovršeno.
Ko je Cathie nehala govoriti, je spontano vstal in intcniral “Happy birthday“ naš priljubljeni solist Louis Rupnik. Sledila mu je vsa dvorana. Tri dni kasneje je namreč Cathie praznovala 88-letnico rojstva. Cathie je imela solze v očeh in mnogi drugi po dvorani tudi. Vsi jo imamo zelo radi in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let med nami. Pokojni župnik Jurij Trunk ji je 'pokazal, kako se doseže 100 let in še več.
Narodni problem in bodočnost Jugoslavije
Z gornjim podnaslovom zaključuje severnoameriška The Rand Corporation razpravo, ki jo je za ameriško zunanje ministrstvo pripravila lanskega oktobra, Tu objavljamo glavne misli iz tega poglavja, ki je tretje od poglavij, katere smo nameravali podati našim bralcem v vednost zaradi njihove izredne aktualnosti. Iz teh je tudi razvidno, kako gledajo na komunistično Jugoslavijo in njen nadaljnji razvoj odločujoči severnoameriški krogi, kateri s svojim zadržanjem hočeš nočeš odločajo včasih neposredno, včasih posredno tudi o bodočnosti majhnih držav odnosno narodov.
(Konec)
Svobodna pristanišča Leta 1989 je prišla na dan ide-1 i o ustanovitvi vrste tkzv. svo-
v j
sen.
Vesel! Bog nam je dal tako lepo vreme, da si lepšega ne bi postali nekaj manj radodarni, se je močnejše okrenila proti!mogli želeti. Sončno, brez vetra, Vzhodu, kjer ji je Sovjetska zveza nedavno dala za okoli ! suho in zmerno hladno. Opoldne 6CO - 700 milijonov dolarjev kreditov.	j	si lahko shajal tudi brez plašča.
Prirodno bogastvo je precej skromno, skromnejše, kot | Cerkev sv. Cirila je bila polna, smo nekdaj mislili. Večjih rudnih zakladov ni. Ni v obilju Umanjkalo je sedežev po klopeh ne železne rude in ne premoga, posebno ne črnega, je ne-j m nekaj ljudi je moralo stati, kaj svinčene, bakrene rude, nekaj kositrne, manjša ležišča : slovenska pesem se je glasila od mangana in antimona, precej boksita za pridobivanje alu-; oltarja in s kora. Ce si zamižal, minija. Živo srebro je že močno izčrpano, urana je veliko ' manj, kot so nekdaj upali.
Zemlja je rodovitna le v nižinah ob Savi, Dravi, Bosni, Moravi in v delu Panonske ravnine, ki je pripadla Ju
si mislil, da si kje v Sloveniji. O, kako prijeten je ta občutek, kako sladka je ta prevara. Ponosen! Jaz se ne spominjam, da
goslaviji. Primerna je za živinorejo, za gojitev tobaka in;bi kdajkoli videl v naši cerkvi riža v južnem delu Makedonije in delno ob ustju Neretve. ’
Še najbolj prjmerna je za tujski promet, ki se je v zadnjih letih tudi Uo Kar lepo razvil in prinaša lepe dohodke ter krije del potrebe po tujih valutah. Kljub vsem naporom komunističnega režima po drugi svetovni vojni jugoslovanska industrija nikamor ne more, ker jo niso gradili s pametjo in na stvarni osnovi. Vedno znova mora iskati rešitev v novih posojilih in darilih, vedno znova napoveduje in izvaja reforme, ki naj bi narodno gospodarstvo postavile na trdna tla in državo napravile vsaj delno sposobno živeti od lastnih sredstev.
V zadnjih letih ji najbolj pomaga izvoz delovnb sile.
Trenutno je v tujini zaposlenih preko en milijon Jugoslovanov, nad eno četrtino celotne delovne sile. V tujini zaposleni delavci pošiljajo domov denar in s tem rešujejo jugoslovansko zunanjo plačilno bilanco. Ta je lani prvič v dolgih letih po drugi svetovni vojni pokazala nekaj prebitka.
Delavci v tujini so poslali domov za preko 800 milijonov dolarjev v markah, 'frankih, kronah in drugih valutah. Več kot toliko so jih naložili zunaj, ker Jugoslaviji in njenim denarnim zavodom ne zaupajo dovolj.
Pri vsej tej revščini in stiski hoče Jugoslavija igrati važno vlogo v svetu. Ko ni sposobna rešiti lastnih tež,av doma, ko ni sposobna zavarovati svoje narodne manjšine, ko še ni dosegla potrditve in uzakonitve svojih meja z Italijo, ponuja svoje skušnje svetu.
Tito se je kmalu po pomiritvi z Moskvo po Stalinovi smrti spravil na organiziranje nevtralnega sveta, ki je dotlej po večini držal z Zahodom in bil z njim povezan.' Skupaj z indijskim Nehrujem, indonezijskim Sukarnom, ganskim predsednikom Nkrumahom, egiptskim Naserjem in abesinskim cesarjem Hajle Selasijem je organiziral prvi kongres “nevezanih” držav v Beogradu. Tito ga je okrenil tako, da je pokazal veliko več nasprotovanja ZDA kot ZSSR.
Sličen je bil položaj na naslednji konferenci nevezanih v Kairu. Nato je izgledalo, da je blok nevezanih držav propadel, ker je njegov najvidnejši in najuglednejši državnik Indijec Nehru umrl, Sukamo in Nkrumah sta pa bila odstavljena in sta kasneje tudi umrla. Sledil jima je še Naser.
Od starih vodnikov sta ostala le še Haile Selasije in Tito.
Abesinski cesar se posveča v glavnem afriškim državam in njihovim vprašanjem, Tito pa še vedno misli na “široki svet”.
Pred par leti so se zbrali “nevezani” v Lusaki v Zambiji, sedaj se pripravljajo za nov kongres v Alžiriji. Zopet je Jugoslavija glavni organizator kongresa.
Tako se je v marcu podal na pot v Azijo predsednik vlade Džemal Biiedič in snubil ter vabil na kongres nevezanih. Ni obiskal samo nevezane, šel je tudi v Avstralijo in Novo Zelandijo, ki sta obe po pogodbah povezani z ZDA in ostalim svobodnim Zahodom.
Biiedič je bil na poti ves mesec z velikim spremstvom.
Obiskal je Indijo, Sri Lanka (Cejlon), Malezijo, Singapo-rJ> Avstralijo. Novo Zelandijo, Bangladeš in celo Nepal.
Povscc! ’e vabil na 4. vrhunsko konferenco nevezanih držav.
toliko otrok v procesiji in toliko otrok v prelepih narodnih nošah. In vsi otroci so nosili butarice, butarice pomladanskega zelenja, povitega s trakovi slovenskih barv. Da ponosen, na starše, ki toliko žrtvujejo, na nabavijo za otroke narodne noše, na otroke, ki jim na obrazih bereš, da so kar nekam zrelejši in resnejši, kadar so v narodnih nošah. Da, ponosen na župnika, ki je bil rojen v Ameriki, pa ima več smisla za slovenstvo in slovenske običaje kakor mnogi drugi njegovi stanovski tovariši, ki so bili rojeni in vzgojeni v Sloveniji, pa zdaj mislijo, da bodo naredili Cerkvi naj večjo uslugo, če bedo slovenske fare čimprej odpravili. Da, ponosen na naše cerkvene pevce, ki skozi vse izgube, nesreče in preizkušnje vedno vstanejo k novemu življenju in novi moči. Hvala vsem, župniku, pevcem, staršem in o-trekem! Vsi ste pripomogli, dal je bila zadnja Cvetna nedelja res nedelja pristnega slovenskega veselja.
Naša slovenska fara v New Yorku je res nekaj posebnega. Nekateri so ji že pred leti prerokovali smrt.’ Pa vendar še živi in to celo prav krepko. Zakaj?
Zato, ker so idealisti ustano-viii faro in zgradili cerkev in
NEW YORK, N.Y. — Tisti imela uspeh že toliko let. In ta Slovenec, ki je bil na Cvetno ne- duh se je podedoval, deljo na Osmi cesti v New Yor- če bi povedal Amerikancu, da ku, je moral biti vesel in pono- stanujeta v bližini naše cerkve
samo dva starejša farana, vsi drugi pa po Brooklynu, Long Islandu, New Jerseyju, da pridejo vsi farani v svojo cerkev od daleč z avtomobili ali vlaki, da napravijo nekaterih 40 in 60 milj v eno smer, čeprav imajo katoliško cerkev v neposredni bližini, kjer stanujejo, bi mi rekel, da smo “nuts”. Tako mi je dejansko rekel neki Irec v našem uradu, ko sem mu govoril o naši mali fari in naših faranih. Saj smo morda res “nuts”, pa smo pri tem srečni in veseli! In to je važno. Srečni in veseli smo zato, ker se vsaj od časa do časa izživljamo kot Slovenci.
Niti ni naša zasluga niti naš greh, da smb najmanjša katoliška fara v njujorški nadškofiji in najmanjša slovenska fara v Ameriki. Tudi ni naša zasluga, da imamo še vse maše v slovenščini in prosvetne ure, ki jih tudi nima nobena druga slovenska fara. Eno je ostalo tako, ker druge možnosti ni bilo, drugo pa je nastalo kot nujna potreba.
Kakor vidimo zdaj po več kakor dveh. letih izkušnje, so se naše pro s v e i 11 e ure obnesle. Združile so enkrat na mesec večino faranov v pravo družinsko skupnost. To je pravzaprav na naših urah najlepše. Naš župnik je prav posrečeno krstil tretjo nedeljo v mesecu z imenom “družinska nedelja”. In to je res postala! Mnogi mladi zakonci zaprejo tretjo nedeljo v mesecu hišo, naložijo otroke, dva, tri, štiri in še več v avto in se odpeljejo na Osmo cesto. Starši imajo dovolj dela, da otroke krotijo. Včasih zamenjamo vloge. Nekaj časa zabavamo mi otroke. Ko so se naših zabav naveličali, začnejo otroci zabavati nas. Vsi — stari in mladi Pa ljubimo pesem. In kadar zaori P0 dvorani slovenska pesem, takrat utihnejo
Vsi so se veselili uspeha. Med nami so bili tudi sosedje iz kjer bi Bridgeporta in si želeli, da bi podjetja ( bilo pri njih, v Fairfieldu, tudi ■ tev. Ta tuja podjetja bi potem ! tako.	I pritegnila odvisne delavske ma-
Naš župnik Richard je takole ^ se iz področja Krasa in jih izu-zaključil: Prosvetne ure in Bab-1 čila v proizvodnji npr. japon-nikove butarice so privabile 1 ju-' skih avtomobilov za prodajo di na Osmo. Vse butarice, okoli
50, so napravili in brezplačno slej niso spravili v življenje, razdelili ljudem Babnikovi. Res Razpravljali smo o razvoju v je tako! Naše slovenske cerkve Jugoslaviji s perspektive Vzhed-morajo nuditi slovenskim kato- ne Evrope, v kateri izgleda ka-ličanom nekaj, kar jim angleške: kor premikanje razvitih repub-cerkve ne morejo dati — sloven-1 lik proti Zahodu, ali s perspek-sko tradicijo, pa bedo slovenski tive razvoja, s katere izgledajo “nuts” še naprej polnili sloven- kot problem preseljevanja pre-ske cerkve.	bivalstva iz zoastalih v napreu-
• Ne morem nehati brez rekla- nejše republike. Ta isti jugoslo-
ročju komunistične diktature. Nobeden teh režimov ne bi mogel zavladati ali obstati na res-
,	...	. ,	. w ^ i tvt nično svobodnih volitvah. Tudi
bednih pristanišč. Beograd, No- u	^nmo-
s
se mogla vseliti tujai brez slehernih omeji-!
me. Naša deveta in zadnja prosvetna ura v tej sezoni bo tretjo nedeljo v maju. Posvečena bo našim materam. Pridite vsi, ne bo vam žal. V zalogi imamo zopet presenečenje.
Dr. Zdravko Kalan
IM si@i, iip©l©jgnes¥ m SL ilglr Jfe ©kr@I|8
v prepad in tudi tisti, ki imajo največ opore v ljudstvu, stoje na trhlih nogah. Celo ob sovjetski podpori komunistični režimi neprestano težijo k propadu. V Vzhodni Nemčiji je leta 1953 verjetno samo sovjetska oborožena sila, bi
,	... j„ije bila takrat tam, preprečila
Zahodni Evropi. Toda ideje do- J	^	-fja
Madžarskem je leta 1956 komunistična partija skoro čez noč izginila, ko je prebivalstvo mislilo, da bo moglo svobodno voliti-V Češkoslovaški se je leta 1968 partija sama podala na pot nekakšnega razkroja marksistično-| leninističnega sistema, j Treba je pa vedeti, da zruši-' tev komunističnega sistema, tu-j di če bi npr. Sovjetska zveza to dopustila, ne bi nikakor vodila v nastanek stabilne vlade. Umik sovjetske sile ne bi sam po! sebi ustvaril elementov ravnotežja. Nestabilni levičarski diktaturi bi prav lahko sledila nestabilna desničarska diktatura.
Politični polom v Jugoslaviji
Kar tiče ravnotežja je, kakor v mnogih drugih zadevah, N' goslovanski režim -edinstven.^ prvi vrsti poskuša plezati čez skalo vito področje spreminj3^ nja sistema ne na hitro, temvec dolgo vrsto let. Tako se je
vanski razvoj pa je možno opazovati tudi s širše in abstraktne j še perspektive političnega ravnotežja.
Politični sistemi so redkokdaj v ravnotežju. Redko se zgodi, da' bi bila v nekem sistemu gospodarska podlaga dovolj široka, prebivalstvo dovolj homogeno, kulturna tradicija pa dovolj tolerantna, da bi dovolile strukturne spremembe v družbi, ne da bi povzročile ali zrušitev sistema ali pa nasilja.
Sistemi brez ravnotežja zah-
CLEVELAND. O. — Kar ne-| kako hitro je potekel čas, praz-| niki so za nami, sedaj pa zopet j
na delo za našo prireditev Klu-; tevajo posebne zakonite sile, doba slov. upokojencev za St. jih ohranja pri življenju. Navad-
Clairsko okrožje. Prireditev se’no jim. vladajo diktature, ki. v_ -	„0ira-
bo vršila prihodnjo nedeljo po- predstavljajo manjšino. Levičar- J'ezmu[ posrečilo ustvari! poldne. Točno okrog 4. ure bo sko orientirane diktature vzpo- ieTe elemen!te stabi nos i,
na
začetek serviranja; jedi bodo res stavljajo strukturne spremembe okusne! Le pridite in postreženi brez ozira na interese in boste.	j note večine prebivalstva. Desni-
Zelo važno je, da vsi, ki ima-1 carsko orientirane diktature pa te vstopnice naprodaj, sporočite j preprečujejo strukturne spre-tajniku, koliko vstopnic imate [membe v enakih pogojih in z e-prodanih. To je važno, ker ku- nakimi sredstvi. Diktatura je
mogel ustvariti drugih. Preživ6 vred- le odmik sovjetske pomoči, spia" vil v življenje neke eleme^6 eržnega gospodarstva in izpel]a
harice morajo vedeti, za koliko ljudi je treba pripraviti. Bodite tako prijazni in sporočite tajniku do četrtka dopoldne.
V nedeljo se pa vidimo v spodnji dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair Ave.
Pozdrav!
Joseph Okorn, tajnik
tudi največji nagajivei. Polago-
ker ju idealisti še vedno vzdržu-1 ma P0s^aiajo Slovenci — začne-jejo. Idealisti so čudna bitja.-i0 ^uditi lepo pesem.
Včasih hočejo z glavo skozi zid.! -*Ta Cvetno nedeljo smo dali Ne gre, a ne cibupajo. Najdejo! mladmi častno mesto. Fantje so pot okoli vogala in dosežejo, kar' stregli pri maši v narodnih nošo si zabili v glavo. Takšni so bi- šah, samo mladina je šla v pro-li naši njujorški predniki. Neka-;0631]1 P° cerkvi, Pri prosvetni teri so še med nami. Zgradili so ! uri 30 sedeli tistl’ ki 50 bili v faro, za katero pravzaprav ni i narodnih nošah, na čelu dvora-j videL
bilo potrebe. Lahko bi shajali z ne- ln 30 se lepo obnašali in celo j «g0 .koncert?” sem barab enim kaplanom na katerikoli. najmlajši skušali s editi- spore- “Bo, stric. Na belo nedeljo, angleški fari. To delajo na pri- du- Seveda niso vsega razumeli! | vem, da imate harmonike radi, mer vsi Amerikanci španskega | Vsai starejši pa so lazumeli opo-1 pa sem	če bi zapisali kak-
porekla. še nobene cerkve niso! zorilo, da mora P° S-ovensko zgradili v New Yorku, pa gre narodno nošo biti tudi ponosno
Umeri 1 “Ifadifi taarifiiiiikarjif”
CLEVELAND, O. - Malo pred veliko nočjo, ko sem ravno ogledoval rože v vrtiču in bentil zavoljo zadnjega mraza, ki mi je požgal nekaj tulipanov, sem do-
pogosto produkt državljanske vojne ali pa njena alternativa.
Diktature v Vzhodni Evropi Vzhodni Evropi so večinoma vladale diktature ene ali druge vrste. Kratka doba demokratskih vlad je nastopila po prvi svetovni vojni, toda do izbruha druge svetovne vojne so vse
vzhodno-evropske države, razen .,m0l^en Češkoslovaške, doživele že vsaka svojo diktaturo. Po letu 1945 je Moskva postavila na tem pod-
ad boe trgovinsko povezavo Zahodom.
Na drugi strani pa je Jugosl3 vij a še daleč od dosega resnič nega tržnega gospodarstva. 7ii i ma pegama, da Ti zaprla vse t°
: varne, zlasti na jugu, ki vse 0 i bratujejo z izgubo, prav tako o mogla premostiti prepada. kra jevnih razlik. V svojih napori^ za ustvaritev etnične enakos režim prehaja v sistem nekeg3 tako slabotnega in tako v se deljenega centralizma, da ne
sprejemati odločitev ^a
jugoslovanski.
Režim drvi naspr0^1
tlej gre težje in težje. Vendar imamo še blizu trideset igračev. Nekaj jih igra na harmoniko, bil obisk. Malo kdo kapne v mo- nekaj na kitaro in še nekak
jo šendo, tokrat pa je.
“Knez sem,” je rekel “Če me še poznate.”
Počasi se mi je odprlo, da sem fantiča že nekaj bartov srečal. Povabil sem ga na klop — sonce je tako lepo sijalo —- in mu po-
zborček, ki vzdigne prenekatero vižo. Se pa čas spreminja. Trd postaja, kakor da vsi dušo zgubljamo.”
Eh, prav iz srca mi je vzel besede. Dušo zgubljamo. Toliko lepega imamo, pa se tako malo
nudil mehur s tobakom. Pa se' brigamo. V delo in skrbi .zaprejo lepo. zahvalil, češ, da ni med | ženi komaj še pomislimo, da požigalci.	j imamo jrnjige in pesem.
“Zavoljo harmonikarjev sem | Skoraj vse smo že odnesli v
prišel,” je rekel. Zdaj se mi je j ropotarnico.
zaščito celotnih interesov.
konfederaciji enopartijskih s" bičnih režimov povezanih v ne ke vrste skupni trg, toda ni ^ kij učeno, da se bo zrušil, Pre no bo dospel do cilja.
| Politični polom v JugoslWh1 i bo gotovo pozdravila Moskva : kot dokaz, da nobena socialist1 j na država ne more dolgo obsta j jati izven sovjetskega bloka, krepil bo argument za ohraniteV sovjetske kontrole nad osta Vzhodno Evropo. Istočasno va° re polom izzvati oboroženo sov i jetsko intervencijo, kakor se ]e to zgodilo leta 1953 v Vzb°d^ Nemčiji, leta 1956 na .MadŽar skem in leta 1968 v Češkoslova
posvetilo, kje sem fanta vselej ^ Gledal sem tja proti lesi, on- ški Moskva namreč smatra iz'
gubo slehernega socialistične«3 režima tudi še ■ tako slabotnef!3’ za porazno dejstvo, ker bi to d°
šno besedo.”
■,	J Koj sem mu kanil ponuditi
Jnjih število v milijone. Mi pa,; sl°vensko srce.	, latvico kislega mleka in brtevs
pravzaprav naši predniki —:	Prosvetne ure . so nas tako lenega kruha, pa vem, da mla-
I svojo faro, ali pa nič. In imamo | združile, da se vsi poznamo, da di niso vajeni kuhinje iz starega ! jo že 55 let! In z njo vsa leta par- takoj pogrešam0; 68 Loga ni, in - sveta.
Jugoslovansko časopisje poroča na široko o velikih U- ; trmastih idealistov, ustanovite- da poizkušamo počastiti vsako- “Seveda napišem,” sem rekel, spenih ,Jugoslavije v mednarodni politiki, se postavlja Z L’ev! Kar poglejte jih, na primer gor, ki to zasluži- _	! “Kako se mladi drže?”
Ug.edom mgoslavije v svetu in kaže na “velikega državni- ' Jožeta Škrabeta (89 let), Cathie' Ker bo o prosvetni uri gotovo “Se še, stric. Je pa tako: ko -•a	v-	se	res	predstvalja	kot	nekak	državnik	in	na-	Pavlič (88 let), kako so veseli, pisal naš Stalni njujorški dopis- Otrok zraste in preraste ljudsko
louni vouiik	—	svet ga	s	tihim posmehom imenuje	“posled-	ko vidijo, da je njihova trma le nik, se hočem omejiti samo na, šolo in odide na-visoke šole, pb-
stran nje je mlada breskva bila ravno v prvem cvetenju.
“Glejte, prijatelj,” sem rekel. “Mlado cvetje vselej pride. Morda ne v tolikšni kešatosti kakor
kazovalo svetu nestanovitO' “socialističnih dosežkov” in
osi
včasih. Toda če je le nekaj cve- morda odlačilno pripomoglo ^ tov, mar se ne zdijo še lepši?”	*’al
Nasmehnil se je gospod Knez.
“Tudi jaz tako mislim.”
Na belo nedeljo pojdem k Sv. Vidu pogledat to mlado cvetje. Zakaj ne bi prišel vsak, ki le more? Vem, da bo spet lepo, spet domače — Mladi harmonikarji so lepa pomlad.
.Kotičkov stric
čenju mita, da je komunizem
bodočnosti.
val
O, SONCE JE!
JE, KER GA SLUTIMO, KER GA V GLOBINI ČUTIMO!
(Oton Zupančič)
AMtKiSHA DOMC.'vii'JA, APRIL 24, 1973
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Občni zbor borcev
Organizacija, ki vsako leto
j^iče svoj občni zbor, je živa. 0 moremo in smemo z vso res-^tjo reči tudi o Društvu slo-Veilskih protikomunističnih bor-j6V’ katerih glasilo je “Vestnik”. etosnji redni občni zbor je bil v soboto, 14. aprila 1973, v Slo-domu na 864 Pape Ave. ^ je tudi bolje obiskan kot Prejšnje leto. Udeležili so se ga U ^ trije borci, ki v emigraciji 0Pravljajo vidne funkcije: gg.
Ot:
bi
’rrar Mauser in dr. Peter Ur-člana NO; pisatelj g. Karel auser, predsed. Zveze DSPB
>2 Cl, dil
mrelanda, se je tisti dan mu-v Torontu pri svoji materi,
c J6 prišel pozdravit zboroval-
Odborniki so podali svoja po-let"1 a ^ Pove^a^> kaj so med
cla:
°m delali. Poročila
dala
r n°m priliko, da so v razgovo-a m debati osvetlili nekatere ^Cibleme, ki v slovenski skup-r> katero so začeli in organi-n. 1lsko povezali predvsem bor-Proti komunizmu, postajajo
most med obema borčevskima organizacijama je treba graditi] od osebe do osebe in ta most naj sloni na medsebojnem zaupanju in prijateljstvu. Toliko je vezi, toliko skupnega mišljenja in prepričanja, ki vse borce druži v eno enoto nasproti komunizmu. Ta enotnost se mora poznati v naselbinah svobodne Slovenije. Emigracija, katere hrbtenica so borci, svoje naloge še ni opravila. Dela je še veliko, čuječnost je potrebna bolj kot kdaj prej, ker komunizem svoj o taktiko stalno spreminja, ko v bistvu ostaja vedno isti.
Navzoči so govor g. Karla Mauser j a sprejeli z navdušenim odobravanjem. Ob pozni uri so zaključili občni zbor.
Por.
“Moja rast”
Mnogi so jo težko čakali. Pre-nekateri je spraševal po njej. Kje je “Moja rast”, kdaj bo prišla? Danes lahko z veseljem zapišem, da smo pošiljko že prejeli. Prispele so lepo vezane knji-
^ereči in vzbujajo v njej ogorče- ge s podobo pisatelja na našlov-•)e- Tak problem je bil v pre- ni strani in z loškim grbom na j61*1 letu poskus vdora rdečih zadnji platnici. Knjiga, o kateri Centov v slovensko farno govorim, je “MOJA RAST”, ki ®redišče. Ko §ram
v slovensko je bil dan na pro-Partizanski film v cerkve-
jo je napisal Ivan Dolenec, bivši ravnatelj novomeške gimnazi-
ta - strah - zmeda - teror - laži. Zaradi lakote je predmet razgovorov povsod — hrana. Vprašanje vsakega dne je: “Ali si imel kaj sreče na črni borzi?” “Kje bi se dalo kaj ukrasti?” Dejansko stanje na Kubi zgleda takole:	Podpora sedanjemu režimu
prihaja od partizanske aristokracije. To pa sestavljajo stari Castrovi prijatelji in oficirski zbor. Ta zaprta skupnost živi v razkošju in ima vse privilegije. Funkcionarji režima se vozijo v luksuznih Alfa-Romeo avtomobilih. Novi razred pridiguje masam o žrtvovanju in odpovedi, ko se jim istočasno svetijo na roki naj dražj e ure in vrtijo med prsti Upmann cigare.
Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da te zgodbe o današnji Kubi ni napisal kak protikomunističen časopis. Objavilo jo je levičarsko socialistično glasilo “Kursbach” v Vzhodni Nemčiji. Poročilo pa je izjava, ki jo je dal Gunter Maschke, ki je kot ubežnik iz nemške armade preživel leto dni na Kubi, pa se je nazadnje razočaran vrnil domov. Nekateri slovenski bivši borci in pridigarji proti komunizmu pa komaj čakajo vsake prilike, da pokažejo rdečemu režimu pripravljenost kolaboriranja. Kako strašna slepota je človeka!
p korani, je bil napad odbit, je in zadnji svobodno izvoljeni hklor pa se je posrečil, ko je' poslanec škofjeloškega gospod-^lsel v l(jvorano komunisti- stva. Ivan Dolenec, ki je umrl konzul .z ljubljanskimi pevci k 1971, star 87 let, je svoje spo-jij plesalci 25. marca 1973, ko so. mine, ki jim je dal naslov “Mo-^ Prireditelji koncerta povabili Ja rast”, začel pisati v komuni-Ve'čerjo. Občni zbor je obso-] stični ječi v Novem mestu in jih Ve Vse Poskuse uporabljanja slo-! je dokončal v Sopotnici blizu .^skega verskega središča za škofje Loke, na kmetiji svojega ^ Z:rOsko vplivanje na slovenski j brata, v svoji rojstni hiši. Želel bcp0n^°' Priporočil je navzočim!je, da te spomine izda v knjižni h J Skrbno paižnjo in večjo de- izdaji slovenska emigracija.
Knjiga stane vez. $4, broš. $3. Pri naročilu po pošti je treba
^0Sl v tem oziru.
Pri
odbor, ki mu znova predse-
volitvah je bil izvoljen
duj
Pcv,
. £>• Ciril Prezelj. Debil pa je
Mav6ga. Podpredsednika g.
>>	^ in. nnvpcfa tai-niVo r
^ T;a- Blagajnik je ostal še g. rent r°mar’ Prav tako tisk. refe-je j. Cl- Mauser. Za delegata 1 lZvoljen g. A. Adamič. ae„ S° kB6 vse formalnosti obč-končane, je predsed-ebl0 P°zdravil predsednika
t2e DSPB
I.
novega tajnika g. J.
p0VeSa ln §a prosil> da bi kai
teh —’ ln da^ kako smernico v
pisatelja Karla
dodati še za poštnino.
O knjigi piše Glas SKA med drugim takole: “Veličina in neznanska vrednost Dolenčevih spominov je prav v tem, da je vse, kar je na potiskanih listih povedano, zanesljivo resnično, zanesljivo doživeto in preizkušeno; desetkrat pretehtano, vsaj dvakrat, trikrat prepisano in po-snaženo, z zanesljivimi viri in dokumenti podprto — v službi resnice, za resnico in zaradi resnice.”
časih. Predsednik!
To je naj lepše priporočilo Zv'aT6 86 ie pozivu rade volje od- ] knjiga “MOJA RAST”, po kate-
ru n v kramljajočem govo-!ri bodo brez dvoma segli vsi, ki zdravih smernic in'30 doma na ozemlju škofjeloške-
hacc] 1 •
Žali ’ 1 na;’ bi se iih borci dr- Sa gospodstva, iz Novega mesta svoieV Svoiem življenju in pri ati iz Ljubljane. Pokojni Ivan -i em deiu- Naj omenim samo Dolenec je pa tako velik Slovenec, da bo to knjigo nabavil
so
k
"Im™51!-.
ko^i in njenemu proti-skohiio S^Cnemu n a s t r o jenju treb^ i 1Sd’ ki brez vsake po-- hodijo domov na izlete, če
om1 kdai
Stranj11	borbi- Na drugi
JbBiih
lJa
+Sel'binaih' p treh^o i 1 ri vsem tem j e po-SUhini’ • a b°rci vztrajaj° kot po-bodo Z,11 Pnkončni ljudje, naj si 6r koli. Med seboj naj
aktivni v. proti-
■nsiicni b
ani i, ^ v,
P Pa škodijo obiski kul-skupin, ki jih režim poši-svobodnih slovenskih na-
Pom
agajo
zaupajo. Tudi
vsakdo, ki slovensko čuti.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont.
Kuba danes
Okrog Kube je padla železna zavesa. Zadnji avijcn, ki je pripeljal tiste, ki so želeli emigri-rati v Združene države, je že pristal v Miami. In kako je na Kubi danes?
Kuba je kot večglava pošast in te glave se imenujejo: Lako-
itmissdje m njeni žrtev ne pozaiiitl
HAMILTON, Ont. — Večkrat sem že govoril s kom, ki je zbežal iz Jugoslavije pred komunističnim nasiljem. Vsak od njih je imel tehten razlog, da je zapustil svojo ljubljeno domovino; odšel je raje na tuje, v svobodo, kakor pa, da, bi živel pod komunizmom.
Bežali smo, da rešimo vsaj svoja življenja, čeprav smo vse drugo izgubili. Mnogo tistih, ki so ostali, je pisalo, kaj vse so pretrpeli ali videli, kako strašno so delali po hostah popolnoma podivjani razbojniki.
Partizani so zverinsko mučili na tisoče naših rojakov, starčkov, mater, deklet, mož in fantov, celo nedolžne otroke so morili. Koliko dragocenih stavb so požgali brez razloga, neprestano ropali, še take reči so jim prišle prav, ki jih niso prav nič rabili, kot otroško perilo, posteljnina, nakit itd. To pa samo zato, ker so hoteli nekatere slovenske ljudi popolnoma uničiti.
Veliko se je o tem že pisalo. Pisale so žive priče o strahotah, ki so se dogajale po gozdovih in vaseh. Koliko zločinov pa so storili partizani, ki niso in ne bodo nikoli zapisani? Izšla je “Matica mrtvih”, toda zaradi pomanjkanja podatkov ne bodo nikjer vpisana vsa imena od partizanov pomorjenih žrtev.
Koristno bi bilo, da bi se vsak od nas potrudil in pomagal s podatki do čim bolj popolne “Matice mrtvih”. Vsakdo bi moral napisati dogodke iz domače
žili na ujetnike, da jim ja kateri od njih ne bi ušel. To pa se jim ni posrečilo, kar jih je zelo jezilo. Če bi vse njihove nasprotnike pobili, bi bilo lažje zločine zamolčati.
Bog je dal nekaterim srečo, da so pobegnili celo iz morišč. Vsi ti so žive priče, kako strašno so morili jugoslovanski komunisti po vojni. To je važno dejstvo za bodočo zgodovino. Jugoslovanski zgodovinarji bodo morali u-poštevati tudi naše preživele priče. Če bi se zgodovinarji posluževali samo partizanskih virov, potem bi bila. zgodovina' enostranska, netočna, neobjektivna.
Vidi se, da so v tem jugoslovanski zgodovinarji previdni. Pred nekaj leti so se sestali v Zagrebu, da bi obravnavali potek druge svetovne vojne za sestavo zgodovine. Ko so prišli do točke, zakaj je nastala tako močna opozicija, so obtičali. Komunistična partija ne bi dovolila navesti in objaviti pravih razlogov, ker so partizani še živi in ne bi mogli osramotiti sami sebe.
Komunisti obtožujejo nas in naše pomorjene brate težkih zločinov samo zato, da bi nevednim dokazali, da so bili upravičeni moriti. Ali naj mi molčimo k temu? Z molčanjem bi priznali zločine, katerih nas obtožuj e-j jo. Naša dolžnost je, da se bra-J nimo, da povemo resnico, katere se komunisti boje. Dovolj imamo gradiva, da razkrinkamo njihove zločine, ki gredo v tisoče!
Vemo, da bi partizani radi videli, da mi o vseh teh zločinih molčimo. Strašno jih muči vest, ki je naj pravičnejši sodnik. Nešteto partizanskih morilcev je že napravilo samomore ali pa se jim je omračil um. Tavajo kot izgubljeni, pomorjene nedolžne žrtve so jim vedno pred očmi. Kakšno žalostno življenje mora to biti!
O
Ko sem bil jetnik v Teharjih, sem rekel nekemu komunističnemu komandantu: “Mi ujetnikov nismo streljali.” Odgovoril mi je: “To pa zato, da je čim več naših k vam pobegnilo. Vi ste se za vero borili. Ste tudi kaj molili?” se je norčeval.
Domobranci smo med vojno polovili veliko partizanov. Mnogo jih je prestopilo v naše vrste, saj so bili večina taki, ki niso mogli gledati partizanskih zločinov in pri njih sodelovati. Nezanesljivi pa niso bili sprejeti k domobrancem. Tisti, ki so pri nas ostali, so srečno preživeli vojno. Da je toliko partizanov pobegnilo k domobrancem, je partizane zelo jezilo.
Sedaj pa še eno važno vprašanje. Koliko ujetnikov so partizani imeli med vojno? Prav
skim zgodovinarjem do boljše in stvarnejše sestave zgodovine, kajti težka je njihova naloga. Toliko let je že po vojni, pa še danes nimajo sestavljene stvarne zgodovine.
Partizani s Titom na čelu so začeli revolucijo. To sami priznavajo. Tito sam je javno povedal, da bi bil sam začel revolucijo, tudi če ne bi bilo prišlo do vojne. Vsaka revolucija je strašna. Tisti, ki jo začne, je sam največji morilec. Tudi Jugoslavija je imela v revoluciji ogromno število žrtev. Koliko nedolžne krvi se je pretočilo, da je Tito dosegel svoj namen! Nikoli ni imel namena boriti se proti Nemcem. Sam je povedal, da je vseskozi mislil na revolucijo v Jugoslaviji, katero je takoj po napadu Nemcev na ZSSR začel.
Komunizem je brez vere, zato so najprej začeli moriti duhovnike in ugledne, verne slovenske ljudi. Prav načrtno so se u-mori vršili in množili. Pošten narod tega ni mogel odobravati in začel je misliti drugače. Zaradi varnosti je bilo nujno postaviti samoobrambo. Ustanovile so se vaške straže, pozneje se je osnovala Slovenska narodna vojska, ki se je neustrašeno borila za svobodo vere, za,svobodo ljubljene Slovenije.
V Teharjih nas je bilo kakih 120 mož in fantov odbranih in zaprtih v kleti. Med njimi je bilo tudi nekaj duhovnikov. Ležali ali sedeli smo na cementnih tleh. Nekateri smo bili močno ranjeni in krvavi od trdih predmetov, s katerimi so nas pretepali partizani. Rane so krvavele, bile so odprte brez vsakih obvez.
Mladi fantje in možje so bili žalostnih, obrazov. • Dobro se še spominjam, kako so z rokami pritiskali na prazne želodce, da bi potešili bolečine lakote, saj je bil to že šesti dan brez hrane in vode. Nepopisna mučenja smo morali pretrpeti. Zdi se mi, da sem jaz edini od teh 120 jetnikov v kleti, ki je vse to preživel.
Vedno se bom vseh trpečih, znanih in nepoznanih, ljubeče, spoštljivo in z molitvijo spomi-nj al. Mučeniško ste morali u-mreti, ker ste bili zvesti Bogu in narodu. Zaslužili ste, da bi vas enkrat slavil slovenski narod. Niste pozabljeni, dragi mučenci, čeprav vas v domovini se, ne morejo slaviti, ker sovražnik še vedno zatira vero, za katero ste se vi borili. Gotovo pa bo enkrat prišel čas, ko bo priznano, da ste darovali za svobodo domovine, za Boga in vero svoja mlada življenja.
CLEVELAND, O.
Help Wanted — Female
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Help Wanted — female
Complete day work, 5 halfdays per week. Waterloo area resident only. Call 481-0202 after 5 p.m.
-(82)
Delo za žensko
Iščemo starejšo žensko, da bi skrbela za bolno ženo.
Kličite 531-1291
(82)
MRAZ PRITISKA — Gledalkal nastopa drsalcev v Madisonu, Wis., se je zavila v nekako odejo, ko jo je začelo zebsti.
Veliko duhovnikov je ob koncu druge svetovne vojne bežalo iz Slovenije pred komunizmom. Takrat so mu bili zelo nasprot-
,	, .	.	, ni, kar ni čudno, če pomislimo,
nobenih! Vse ujete so takoi zve- ,	..	...
-	J. v ,v v. I koliko duhovnikov so pomorili
rinsko m na najstrašnejše naci-i	^ •	, ... ., . ...
J	, partizani. Danes, po tolikih letih
ne pomorili. Morili so vse, od o-	.	. .
1 , v, ,	’ v pa se je tudi v duhovniških
do starčkov, od moz do ze-i , ,	_
.	vrstah mnogo spremenilo. Mar-
koncu vojne so pomo-
trck na. Še ob
SIOPHI POTOVANJA
Rojakom javljamo, da imamo še na razpolago grupna potovanja iz Toronto v Ljubljano letos poleti in sicer za 6, 9 in 4 tedne.
Zahtevajte tudi naše cenike za najem automobilov, naše cene so ugodnejše.
slovemski mmm agencija

WORLD TRAVEL SERVICE LTD. 258 College St., Toronto V M5T 1R7 Tel: 922-4161
okolice, trpljenje pod partizani, rili na tisoče civilistov in neobo-imena pomerjenih, mučenih. Go- roženih vojakov, tovo je, da več ljudi več ve.	ZAKAJ SO MORILI SE PO-
Komunisti so po vojni, oziro- TEM, KO SO ZMAGO DOSEG-ma revoluciji, že mnogo knjig LI S POMOČJO 200 MILJJO-' napisali. Veliko v njih je preti- NOV RUSOV? ranega, neresničnega. Pišejo, ka-' Naj navedem strašen zločin,
Mio veliki zločinci so bili domo- ki se je zgodil po vojni v Tehar-branci. Navajajo take zločine, ki jih. Partizani so pobrali ujetim j se dejansko nikoli niso izvršili, materam novorojenčke, bilo je in priče, ki tega nikoli niso vide- dvanajst otročičev, jih položili le. Vse to pišejo največ za nji-! na voz z ravno diro, jih odpe-hovo mladino in za nepoučene,1 lj ali na vroče sonce, da so se u-za dokaze pa uporabljajo namiš-, božčki zvijali, jokali, opekli od Ijene priče.	j žarečega sonca in počasi umrli
Mnogi naši ljudje v domovini .vsi do zadnjega!
dobro vedo o tem neresničnem' Vsak pošten človek mora ob-j ne dele avtomobilov, v drugih pisanju, pa morajo molčati, če]sojati take zločine nad nedolžni-, Pa jih nai° sestavljajo. V ZDA hočejo ostati na svobodi. Komu- mi žrtvami. Naša dolžnost je, da prevladuje v tem pogledu delo nisti so nameravali pobiti vse, strahotno brutalnost partizanovi na tekočem traku, med tem ko ki mislijo drugače kakor oni. Ta- razkrinkamo, jih obelodanimo! S; preskušajo v Evropi nov način koj po vojni so zelo skrbno pa-item pomagamo tudi jugslovan-' gradnje in sestave avtomobilov.
sikdo gleda na ednose do komunizma na splošno in posebej na Slovenskem drugače, kot je v onih dneh.
Begunski duhovniki so na splošno dobri, pravi pastirji in dobri delavci v vinogradu Gospodovem. Verniki jih spoštujejo, jih imajo radi. Za dobra dela, poštenost in zvestobo bodo prejeli pri Bogu večno plačilo.
C. J.
Pri Siciliji so našli
2200 let staro ladjo
Marsala na zapadu Sicilije slo-j vi že dolgo po svojem dobrem vinu. Sedaj so našli v njenem pristanišču blizu San Pantaleo potopljeno punsko ladjo.
Britanska ekspedicija, ki je ladjo odkrila, je našla na njenih lesenih delih znani trikotnik fe-ničanskega božanstva, iz česar sklepajo, da je to prva ladja Kartažanov, ki je bila doslej najdena v Sredozemlju. Strokovnjaki preiskujejo, kako je bilo narejeno mazilo, ker vsi znaki kažejo, da je ladja stara okrog 2200 let, pa še ne propušča vode.
Ladja je dolga 30 metrov in široka 6 metrov, zamazana je pa z neko voščeno snovjo, ki je še dobro ohranjena.
Nekateri znaki, kot stanje ladijskega truja in najdeni kosi lesa dajo sklepati, da je bila to popolnoma nova ladja, ki se je potopila na svoji prvi vožnji iz ladjedelnice. V njenem trupu so našli še cblanice in kup olivnih pečk, iz česar sklepajo, da so o-stanki skromnega obeda graditeljev.
Sklepajo, da mora ležati pod plastjo peska na morskem dnu še več ladij Feničanov, ki so bili sorodni Punijcem.
Čistilka
Iščemo čistilko za poln ali delni čas v okolici Richmond Heights in Euclid. Stalno delo.
GORNIK S STORE FOR MEN Kličite 731-2151
(84)
Female Help Wanted Wanted — Mother’s Helper. High school girl or middle-aged woman. — Call 932-8885.
—(82)
MALI OGLASI
CLEVELAND, O.
Male Help Wanted
HIRING NOW
for new lamination and fabrication dept.
ENAMEL PRODUCTS CO.
off Memorial ShoreV/ay
341 Eddy Rd. (44108) Write cr call 451-1313 ask for Mr. Walter
-	________________ (90)
Moški dobi delo
kot pomivalec posode ponoči v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(83)
MAU OGLASI............
Naprodaj
zidan duplex, 6-6 z tremi spalnicami vsako stanovanje, ena in pol kopalnica, klet, dvojna garaže, osem let star. Cenjeno za hitro prodajo.
POSESTVO PRI JEZERU
naprodaj, zidano, štiri do pet spalnic, dve spodaj, tri zgoraj, ognjišče na drva, velik lot. Nič erozije. Pripravno za veliko družino. V zgornjih dvajsetih.
MODEL DOM V EUCLID
se mora prodati. Novi Colonial z tremi spalnicami, en in pol kopalnica, klet. Karpetirano. Vdelana peč in pomivalnik. Cenjeno za hitro prodajo.
' Imamo še raznovrstne domove nap .odaj v Euclidu. Kličite da vam pokažemo.
UPSON REALTY CO.
499 E. 280 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9. ure zvečer.
(82)
Hiša naprodaj blizu E. 185 St.
6-sobni, zidan bungalov, 4 spalnice, 1.5 kopeli, klet, garaža za 2 voza, nad njo shramba, posebna uta za orodje. Zemljišče 88 x 420 posajeno s sadnim drevjem. Vse dobro oskrbovano. Cena $52,000. Kličite 481-8922.
-(82)
Hiša naprodaj
Prodamo 6-sobno hišo v izvrstnem stanju na E. 73 St., severno od St. Clair Ave.
Kličite 431-0731
-(84)
KADAR KUPUJETE
ali prodajate hišo ali trgovino ali posestvo, lot ali farmo, za dobro postrežbo kličite staro, zanesljivo tvrdko, če imate stanovanje za oddati, imamo ljudi ki so interesirani. Če živite ven iz mesta ali države in lastujete posestvo v Clevelandu. Vam tudi oskrbujemo Vašo posestvo. Kličite
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
(3,17,24 apr)
Tavern for sale Northeast area — Will help to ] Kli^te 531-5366 ali 361-4618.
V najem
Oddamo 6 sob in kopalnico.
Delitev dela in tekoči trak
DETROIT, Mich. — V večih tovarnah izdelujejo le posamez-
finance for an experienced buyer. — Call 731-4300.
(83)
-(83)
Naprodaj
j hiša v bližini cerkve sv. Vida šest sob spodaj, tri opremljene
Lastnik prodaja
^°l01Qial1h^a’3 spalnice- $21’o0°- ! sobe zgoraj. Kličite 391-8123 ali Na 19511 Kildeer Ave.	IAQ1 *	J
Kličite 531-2554	j-^l-KŽT.
(85) !_______
(84)
ry

ISCEM0 URADNIŠKO MOt
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland. Ohio 44103
431-0628
..... ----------------------------
/S	^-------------—-------
AMERICA A DUMOVIE’A, APRIL 24, 1972

IVAN PREGELJ:
OTROCI SONCA
POVEST
Sonce je vzšlo. Droben žarek “Poklekni!” je zavpila nato se je prelil skozi polknico in ob- . in položila svoje stare, uvele in
Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v 1. 1973— jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop.
visel v kotu na obrazu Brezmadežni, v očeh ljubeče žene in matere, ki je umrla od ljubezni.
Košir se je izlizal iz sobe in srečal zdravnika Vurnika, ki je stopil iz Feliksove sobe. Košir mu je segel v roko.
“Obžalujem,” je rekel Vurnik.
“Sodim, da gospodu Feliksu ni pomoči.”
Tiho je brnela v bližini švarc-valderica.
. *
Poznik je porabil nekaj sončnih dni in šel na Polico, da bi videl še enkrat svojo staro botro, mater Katro, in ji povedal, da se ženi. Z veselim krikom je dospel in jo našel še živo v sobi za pečjo. Zlezla je s peči za mizo in vse domače je nagnala iz | France je mimogrede obiskal sobe-	'j svoje prijatelje, župnika Matijo,
“Ven stopite! Ni treba, da j kurata Jožeta in vikarja Lojzeta, vse slišite, kaj govoriva!”	Jožeta je našel pri Matiji; nato
Šli so v kuhinjo, ona pa je s0 šli k Lojzetu. Ko so sedli za
pegave roke Pozniku na glavo. Rekla je “Boga se boj, duhovnika spoštuj in otroke naj ti da Mati božja v nebesih, da jih boš rad imel, kakor sem jaz tebe!” Potem se je užalostila in rekla:
“Zdaj boš šel, France. Nič več me ne boš našel žive, moj fant. Moli zame in za maše daj! Saj vem, da boš. In tudi za svojo rajno mater plačaj, da bo imela mir, sirota. Strašno težko je umirala. Pa tega ti ne bom pravila, da ne boš jokal. Zbogom, galjot, moj fant!”
S tresočo se roko mu je pokrižala obraz in se poslovila od njega ..
vpila in je rekla:
“France, galjotski moj fant. Torej si prišel, še enkrat. Moj Bog, kako si zrastel!”
“Mati,” je klical France, “po blagoslov sem prišel, ženim se.” “Ženiš se?” je kričala. “Kje se ženiš? Ali pa je poštena in tebe vredna?”
France ji je pokazal Helenino fotografijo. Dolgo jo je ogledovala in je vprašala:
“Ali je zate? Žalostna je. Zakaj je pusta?”
“Dolgčas ji je po meni,” se je nasmejal.
Mati pa je vprašala:
“Brez nič je menda ne jemlješ?”
“Mati,” je vzkliknil, “pet kmetij bi kupil le z denarjem.” “Hudirjev fant,” je vzkliknila žena. Nato je menila: “Za maše boš dal za menoj. Saj naši ne bodo. Lakomni so! Zato mi je
mizo, je potegnil Jože karte iz levega žepa. V desnem je nosil brevir. Lojze je rekel:
“Pri meni bomo igrali z mojimi listi.”
Igrali so in Lojze jih je obral.
“Na povračilo,” sta menila Matija in Jože, ko so vstali od mize. Bila je dvanajsta ponoči.
Remember! .. .
*
Poznik je šel po beli gorski cesti ob lažeh visoko nad dolinami. Sončen, jesenski popoldan je bil skoraj poleten, samo manj vroč, manj svetel. Zato je bilo bogastvo barv večje in milejša meja med senco in soncem. Prav kakor že nekoč poleti si je zvil geometer cigareto. Prav kakor tedaj je zaukal odnekod fantiček in Poznik je odzdravil, glasno, iz polnih pljuč. V rebri med korenjem ste se dvignili Rebrnikovi hčerki, vesela Tonč-
všeč, da dobiš bogato. Našim pa | ka in žalostna Matilda. Poznik nič ne pravi. Samo beračili bi. ! pa še ni mogel pozdraviti, ko mu
Tišči groš, ti svetujem!”
Zunaj v veži so se smejali domači. Slišali so vsako besedo.
Ona pa je mislila, da govori tiho. ročico.
je stopila izza ovinka Helena naproti. Iznenajeno in veselo se ji je približal in ji poljubil
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
Frank Vauter.	t line Stepic, Blagajničarka; Mary
Vaje so vsak torek ob 8. uri zve- j Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, čer v Slovenskem društvenem domu Tajnica Nadzorni odbor, Mary Esta
na Recher Ave., Euclid, Ohio.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., 681-0813; zapisnikarica Rose
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Marija Sekne, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 Str., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik Frank Lovšin, arhivar Franc Sever, nadzornika Ivan Jakomin in Matija Hočevar; odborniki: Milena; ±i±ac Dolinar, Mojca Slak, Helen Skubic, ^ Martinsek, zapisnikarica Josephine Janez Tominc, Lojze Mohar, Andrej ■ Zakrajšek, dopis, tajnik Michael Kokal in Franc Kovačič; pavovo-1 Dancull, nadzorniki Harry Blatnik,
nik, Anthony Simčič, Marie Zeitz, Emil in Helen Ewolski, Oskrbnika.
Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Stanley Pockar, podpredsednik Edward Kenik, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Emil
dja inž. Franček Gcrenšek. Naslov Pevski zbor Korotan, 1146 E. 60 St. Cleveland, Ohio 44103.
Bavec. Nadzornice:	Ivanka To-1 sic> Wilma Tibjash, Florence Une-
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawcod Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Betty Rotar, Arhi-varke: Mary Pečjak, Jennie Primc *’rances Tavčar, preds. gosp. odbora Florence Unetič. Nadzorni oc;bor:!James Novak Sr-’ preds-’ odbora za Cecelia Wolf, Florence Slaby, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tom-
Mary Dolšak in Louis Sajovic. Seje so vsak drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Louis Fink, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine St wan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora
minec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Florence Unetič. Nadzorni odbor-jJames Novak Preds., odbora za Cecelia Wolf, Florence Slaby. Glas- * PosPeš- domovih aktivnosti Stanley
Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktarija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
tie. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Marge Koss, Mary Dolšak, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.	'
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
Društva Najsv. Imena
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Košnik,
’ Predsednik: Jože Melaher
mi™	'’»ko, Jr.
Duhovni vod^levSnl Rudolph,	H“-
Praznik predsednik Albin Orehek,	’TTele^OIi/r431‘P‘iL
podpredsednik Anton Oblak. slov. | p*	Jo^ph ^lannko
podpredsednik John Skrabec, za-| pV	k0t'tlCzm“n ,	,r,
nisnikar .Tnhn WntWav	Glasbeni odbor: Janez Rigler, Vik-
pisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, prva podpreds. Ivanka Majer, druga podpreds. Marie Shaver, tajnica Eileen Ivančič, 386 High Tee St., WMo-wick, O. 44094, blagajnik Robert Klancher, nadzorniki:	Josephine
Bradach, Mollie Frank, Carolyn Budan. Garderoba: Marie Shaver, Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Marie Babbitt. Mojstri odra: Frank Ivančič, Joe Novak, William Mehaffey. Poročevalci:	Josephine
Mišic, Mollie Frank, Robert Klancher. Pevskč yeje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
tor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
Dramatska društva
DKAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Avgust Dragar, podpredsednik Lojze Mohar, tajnik France Zalar mlajši, 682 E. 159 St., telefon 681-7279, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Nenca Hočevar, programski odbor: Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, France Hren, Julka Zalar, Stane Gerclin, Srečko Gaser, oderski mojstri: Matija Hočevar, France Jenko, Polde Omahen, arhivar Srečko Gaser, točilnica: France Kastigar, Tone Štepec, France Da-jak, reditelja: France Stanonik in Peter Terpin, knjižničar France Jenko, športni referent Peter Dragar, nadzorni odbor: Milan Zajec, Ivan Hauptman in Jaka Mejač.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Harry Cecelic, pod-1 predsednik Joseph Klopovic; tajnica j in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: ! 531-7419; zapisnikarca Ann Mrak; nadzorni odbor: Josephine Papes, Anton Mrak, Frank Šajn. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg^ okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. — KE'1-9309.
KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-ših, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
niki Frank Urbančič, Al ^avl^hor Anten Kaplan, gospodarski o John Semich, Millie ^Pn°S’r]a, Al Glavic, veselični odbor Ai vic, Antonia Stokar, Ann Joseph Habjan, Marty Jeric, ° is nika, Andrew Rezin ml., in k Kastelic.	.u
Seje vsaki četrti torek v ®eS ob 7:30 uri zvečer.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
častni predsednik, John Habat; predsednik, Edward Kocin; podpredsednik, John Habat; tajnik,
Frank Kor.cilja; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar, Dan Pavšek, Sr.; nadzorniki:	Cyril Štepec, Mary
O’Kicki, Tony Medveš; Gospodarski odbor, Adolph Kocin, Eugene March, Al Marn; Odborniki, Anton Nemec, Dan Pavšek, Jr., Ed Grosel,
John Jevnikar; Upravnik, John,
Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 7:30 p.m.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM
15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia VVolf.
Nadzorni odbor:	Jennie	Marolt,	-	.	.	laj
Stanley Grk, Joe Brodnik, Joe podpredsednik: Frank Grdina, ^ Muzic. Gospodarji: Charles Star-	rWnn,u' 7505 U -
man, Frank Grk, Louis Petrič,
GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE ,
Predsed. Mary Kobal, podpre Josephine Henikman, zaP^SI^ka;ni-Marica Lokar, tajnica in.b^aSris' čarka Mary Ster, nadzornice L tine Kovach, Anna Kutcher Danica Hrvatin. Ribe in drugo petkih od 11. ure naprej. _____.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJ®
St. cla
‘BARAGOV DOM”, 6304
Predsednik Joseph Nema
Frank Videmsek, ostali' direktorji John Prince, Fred Marinko. Telefon: 481-5378.
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Pres., Jennie Prime; Secretary Cecelia Wolf, 281-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Mary Dolšak, Bertha Dovgan and Mary Bozick.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY IN OUR AIR-CONDITIONED DINING ROOM.
Tominec, Tony Škrl, Franc -— Dom ima prostore za r a'' prireditve. Telefon: 361-5926 432-0142.
v mesecu ob osmih zvecerVsTown-' ,?°d- odbor:	Preds.”>
rtnmn na	A	JClln AdamS> Frank Kozlevčar. Dl-
Seje vsak prvi ponedeljek
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, i O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar j Rudolph Ivančič, knjižničar Donald 1
Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar,! Ella Samarich, Predsednica- An- u a J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja thony Simčič, Podpredsednik;’pau- Kcc K’r Ave'
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar -Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikar Ray Bradač.
Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gos-
skem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
( rektorji: Joseph Petrič, Jr., Richard ) Sterle, Steve Kasunic, Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr.
Seja je v^ako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na
!(	8E SE SELITE
t) izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, j) da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-\\ Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 4410^
Moj stari naslov:
Moj novi naslov-.
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

*•(*♦-*♦*♦. *-->* >->♦<»
Imenik raznih društev
Katoliški borštnarji
DVOR BARI IGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠILIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nrj d boršt n ar:	David J.
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštiar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthpny J. Urbas, 12*26 Norwood, Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd , EV-1-3958; nadzorniki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albejrt R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17305 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (441191) Te). 481-8923, vratarja, Ray Persia, Horry Gilles. Govornik: John Persia; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J?. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu, ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. A?*esment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary, Suzanne Plu-scusky; Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119; Treasurer, Louis Somrak; Youth Director, Louis Jesek; Speaker, Robert Somrak; Trustees: Anton Grosel, Sandra Klodnicki, Frank Kocin. Past Chief Ranger, John Petrie; Conductors: Bastian Trampuš, and Frank Mlinar; Sick Visitor, Anthony R. Kushlan. Field Representative, Frank J. Prijatel, 261-5197.
Meetings held every third Monday in St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki:	Charles Delsanter,
Freida Miller in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira- vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVK NO 493 X. M.
Commander Mary K o 1 e g a r , Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103 Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.iH. Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Saturday of eery month at 2:30 p.m. at Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave. Room across the office of SNH.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Joseph Drobnich, Chapl. Frank Majer, Sgt-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Jerry Glavač, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
S
K J
!
SKALE NA MESECU? — Videli smo jih; ho sc si naši astronavti ogledovali in raziska-vali površino Meseca. Toda tole dejansko niso nikake skale, prav nasprotno, so le železni kristali, ki so jih v lunski sipi prinesli v Apollu 15 z Lune na Zemljo.
! AKRIŠ8A SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDliOT*
IK.S.KJ.)
ArtJUŠH SLOV GNSBLm • h ATO LIS It A RODROiiNA ORGANIZACIJA V AMERIK)
moške in ženske od 16. do 60. leta; 'Uroke P* takoj po rojstvu.
« lad&ja najmudejoejše vrste zavarovalnin za odrasle in za m*3' t posmrtnine za nec mejen« vsoto
< ia onemoglost, poškodbe in operacije do vsote *600.119 » aa odrasle člane bolniško podporo
dlB°
j! ♦ članom posodi denar za nakup doma.
j Zn seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico HPoli izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
j ! AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J-) 351-253 No. Chicago St.
Joliet j Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ic6' v naši okolici.
IME ...
NASLOV MESTO .. DRŽAVA
CODE
ich;
nik; Janez Ovsenik, 7505 -- r. Ave. blagajnik; Janez Brezn ^ upravnik: Jakob Žakelj; Bara,, prosveta: Frank Cerar; knji^n Lojze Bajc; pravni zastopnik- _ round Turk; odborniki: Stanko mar, Franc Sleme, Jože StarJA
1>
SLOVENSKI NARODNI DOM,
MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar- ! Rupnik, Vida Rupnik, Lenka ^ tinsek, blagajnik Joseph Stavec 1 Stanko Frisian, Jimmy Slapnl zapisnikar Anton Perušek, nadzor- Vili Zadnikar.
SLOVENSKA PRISTAVA ,
Predsednik: Mate ResrnarrJ, ;nik: predsednik:	Jože Leben;
Vidko Sleme, 29024 Eddy Rdy j. loughby Hills, O. 944-7416. Bias j: ničarka: ga. Berta Lobe; Odbo1 ^ Jože Kristanc, Valentin ^ • ze Lojze Lončar, Frank Lovšin, ,^e Petrič, Frank Bajc, Ivan Rus, nc Podržaj, Ivan.. Hočevar, ^ren,
* rjtfpzssp-