MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Goaposka id. It / Telefon urednlitva 944% uprava 2400 Izhaja razan,'nedelja In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja ateaeino projemen v upravi al po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po seniku / Oglase oprsjema tudi oglasni oddelak Jutra* v Ljubljani # Poitnl čekovni račun U. 11.400 JUTRA 99 Iniciativa slovenskega Maribora NEKAJ MISLI K DRUGEMU »MARIBORSKEMU TEDNU«. Londonska svetovna gospodarska kon-srenca je pokazala s svojim neuspehom, a je bilo pojx>lnoma zgrešeno pričako-ati rešitve gospodarske krize od nekak-nih mednarodnih pomožnih akcij, grdila je tako naš stari slovenski rek: * omagaj si sam, pa ti bo tudi Bog poma. sal!« To pomeni, da moramo najprej sa-.' doma premisliti svoj gospodarski polo-,ai in najti iz tega premišljanja pot do 2 b o 1 j š'a n j a , preko izboljšanja pa do ončne rešitve. Najprej se morajo go POdarsko urediti na novo posamezne dr-aye, v posameznih državah pokrajine in Pokrajinah mesta. Pot k boljšim ča-r vodi torej od spodaj navzgor, ne na-°bo. To spoznanje je tembolj dragoce-o’"> ker se je porodilo v glavah nekaterih ličnih mariborskih javnih delavcev že rei. že lani, ko je bila zasnovana misel pr^ega »Mariborskega tedna«. ..Skoraj nepremagljive so bile težkoče, -1 s° se postavile nasproti tem iniciator-i11’ a železna volja jih je vsaj deloma t .s*rani!a, priredila nam prvi »Mariborski n<: jn s tem prvo podlago za tako •a 1 n o institucijo. Ledina je bila pre-^r3na, in letos je bilo prav zaradi tega delo; nk. ‘udi znatno lažje. Uporabile so se bogate, toa tudi drago plačane lanske izkuš-2 njihovo pomočjo je Maribor strl c.. neprijaznost sedanjosti za večje akte- Predsednik prireditve in mestni žulit*1 S' ^r' ^ran^0 Lipold je v svojem otvo Venem govoru na razstavišču »Maribor ega tedna« dejal popolnoma pravilno, r- ustvarjamo drugi »Mariborski teden« . Najtežjih časih. Pa prav to nam dokazuje da imamo v Mariboru iniciativne lju-c’eln kar je še več, neustrašne delav t ’ ki sprejemajo junaško boj s temi najemi časi. Mariborsko meščanstvo zato Srne nikoli pozabiti, da Se postal Mari-r središče zanimanja prav v času, ko “stojita na čelu župan g. dr. Franjo Li-v yr *n podžupan g. Rudolf Golouh. v Jko lažje bi se bilo to zgodilo poprej gasili ugodnejše konjunkture, pa tisti niso imeli ljudi take iniciative in po- Letošnje prireditve »Mariborskega tedna« prekašajo daleč one lanskega. Pred vsem so koncentrirane na skupnem prostoru, ki je v te in take namene naravnost idealen, kar so v soboto in včeraj potrdili poleg domačinov tudi vsi tujci iz naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Nemčije in od dirugod, saj smo videli zlasti v soboto na razstavišču in zabavišču pravo mednarodno publiko. Razstave, ki jih združuje »Mariborski teden«, so pa tudi zares take, da jih moramo mirne duše pokazati vsakomur, ne da bi nas bilo treba biti sram. Te razstave kažejo, da smo v Mariboru sposobni marsikaj ustvariti in da se naše mesto v polni meri zaveda, da je kulturno in gospodarsko središče severnovzhod nega dela Slovenije. Ne kažejo pa samo našega organizatoričnega duha, ne samo našega bogato razvitega in resno pojmovanega društvenega življenja, marveč tudi naše gospodarstvo. Na prvem me sta so tu seveda naša vina. Katera .pokrajina v Jugoslaviji, pa tudi kjerkoli drugje, bi mogla na tako majhni površini pokazati svetu toliko takih vin, ki lahko tekmujejo z najboljšimi znamkami sveta? Obronki Pohorja, Kozjaka, Haloze in pred vsem divne Slovenske gorice so kakor od Boga nalašč ustvar jene za pridelek najžlahtnejše vinske kapljice. Zato mora prej ali slej napočiti čas, ko bodo ta vina znana po vsej Evropi. »Mariborski teden« bo kot stalna institucija k temu gotovo mnogo pripomogel. Tako vidimo, da so prireditve »Mariborskih tednov« za nas prvo izhodišče iz sedanje krize. Naš Maribor je ubral pravo pot in treba je samo, da vztraja na njej tako dolgo, da bo iz lastne sile ustvaril tisto, kar si vsi želimo, namreč to, da bo imel v svetu tisti pomen in ugled, ki mu pritiče kot središču bogato oblagodarje-ne slovenske zemlje ob Dravi in Muri. Kar ni mogel biti takrat, ko so v njem nasilno vladali tujci, to naj postane sedaj, ko je res naš slovenski in jugoslovanski! Dollfuss pojde znova v Rim ^NCELARJA JE POVABIL k SEBI MUSSOLINI. — ČAS IN NAMEN POTOVANJA ŠE NISTA ZNANA. U^P^AJ, 7. avgusta. Zvezni kance-1 avstrijskega posojila. Pogajanja so bi' no D°lKuss bo odpotoval na izreč- la kaj naglo končana, ker se je n-v^ussolinijevo željo v najbližji bo- doč. n°.Stl v Rim zaradi političnih po-in r------------'— !k>to ^arja razgovorov. 7. avgusta. O skorajšnjem \3nju avstrijskega zveznega kan dr. Dollfussa v Rim piše v fc?lps*« da odhaja tokrat Dollfuss bUo i na vabi,° Mussolinija. Ker je Jenft nlesovo prejšnje potovanje stor-VaH.Zaradi sklenitve konkordata med Dro-m3"0"1 in Avstrijo, je sedaj na-SyeH Mussolini dr. Dollfussa, da po-ciainnST?* sadeči obisk v Rimu spe-Doiif„ ital‘ianski vladi. Kancelar dr. itaij)„ Ss. bo to povabilo predsednika cleliift v,atle> čim mu bode ofi-Spreiei DLetbo2en°. brez nadaljnjega doj0£ ‘^enkrat bi bilo še prezgodaj lovama , datl|m Dollfussovega poosebila fe sedal kancelarjeva r0lh na nav?°čnost na Dunaju z ozi-tfebna n,ed,nar°dni položaj nujno po- DUnat resp0ll(> ’’ '• avgusta. »Polltische Kor Planik z<<_d°znava, da je avstrijski ,D.°dpisai V 17---------------“ «a« Dimu dr. Egger-MollwaId guvernerjem »Banca d’Ita- DOffnrfiT tri,l-r'em »oanca aita-0 dede italijanske tranše predsednik vlade Mussolini živo vzel za njihov popoln uspeh. sam za- Boj Irske s fašizmom LONDON, 7. avgusta. V Dublinu je položaj zelo napet. Vlada je odredila policiji, da prepreči vsak poskus zbiranja ljudi na ulicah. Dejansko je v Dublinu uvedeno obsedno stanje. Tl ukrepi so bili potrebni zaradi akcije voditelja irskih fašistov generala O Duffyja, ki je nameraval s svojimi »plavosrajčniki«, vsaj tako se zatrjuje, napasti irski parlament. Irski fašisti so za včeraj napovedali v Dublinu veliko zborovanje, ki ga je policija že prejšnji dan prepovedala in ga tudi povsem onemogočila. Policija se je ob tej priliki prvič pojavila na dublinskih cestah in ulicah oborožena s samokresi in puškami. KRUH V OSIJEKU ŠE CENEJŠI. OSIJEK, 7. avgusta. Cene kruha v Osijeku so zopet padle za nadaljnih 50 par pri kilogramu- Tako se prodaja beli kruh po 3.50, polbeli in rženi po 3 in črni po 2.50 Din kilogram. III MALI HARMONIKARJI I. SSK. MARIBORA POD VODSTVOM GE. RAVN1KOVE IN G. ŠUŠTERŠIČA PRI KRALJICI MARIJI IN PRINCIH NA BLEDU. VEČERNJI KONCERT. BLED, 7. avgusta. Blejski letoviščarji, katerih je to naše prekrasno le tovišče skoraj prepolno, so doživeli v soboto in nedeljo izreden užitek, kakor si ga bodo še dolgo zaman želeli. Na Bled je namreč prispel mladinski zbor harmonikarjev mariborskega I. SSK. Maribora, da napravi velik koncert v dvorani »Zdraviliškega doma«. Malčki, stari 4 do 10 let, ki jih je organizirala ga. Zora Ravnikova in jih je izvežbal g. Vilko Šušteršič, so vzbudili s svojim pojavom v pestrih narodnih nošah na vsem Bledu veliko zanimanje in res prijetno presenečenje. Vse je občudovalo njihovo zunanjost, še bolj pa njihovo vzorno skupno igranje in discipliniranost, pri kate remi bi se mogel marsičesa naučiti tudi marsikak starejši harmonikar. Otroci so v soboto poskrbeli za prav originalno in nad vse uspešno reklamo. Posedli so v čolne in obkrožili vse jezero. Ustavili so se pred vsa kim hotelom, kavarno in restavracijo, vilo in sploh pred vsakim poslopjem, zaigrali kako milo narodno pesem in povabili domače in tuje goste k večernemu koncertu. Marsikje so morali izstopiti in so jih očarani gostje navdušeno jemali k svojim mizam ter jih pogostili s sladkarijami. Nato so od šli malčki v dvorec »Suvobor« pod vodstvom ge. Ravnikove, Pregljeve in Tavčarjeve ter g. Šušteršiča. Tamkaj jih je predstavil Nj. Vel. kraljici pred- sednik prireditvenega odbora senator g. dr. Ploj, nakar je pozdravila Nj. Vel. kraljico voditeljica mladih harmonikarjev ga. Ravnikova, ki je tudi pojasnila, da je dohodek koncerta namenjen Rdečemuir križu. Nato je sle dil pred Nj. Vel. kraljico, vsemi tremi princi, med katerimi je najmlajši Andrej pokrovitelj vse prireditve, ter pred vsem spremstvom koncert naših malih umetnikov, ki so izzvali pri Nj. Vel. kraljici s svojim dovršenim izvajanjem prelepih narodnih pesmi resnične solze ginjenja. Nj. Vel. kraljica se je prisrčno zahvalila za pozdrav in koncert ter povabila naše mlade harmonikarje k zakuski, k čemur se mali umetniki niso dali dvakrat prositi. Izredno vesel je bil mali pokrovitelj princ Andrej, ko so mu mali umetniki poklonili v dar in spomin prekrasno harmoniko, izdelek mariborske tvrdke Gomza iz Jezdarske ulice. Na harmoniki so vrezana v srebrni plošči imena vseh 28 malih umetnikov. Nj. Vel. kraljica je prijazno ogovorila prav vsakega otro ka in se zanimala za njegove domače razmere. Nad njeno dobrotljivostjo in ljudomilos ::o sc b*li naši mali reprezentanti silno navdušeni in očarani. Zvečer ob 18. uri je bil v nabito polni dvorani drugi koncert, ki je žel pri zbranem kopališkem občinstvu silen uspeh in glasno priznanje. Panameriška konferenca v Montevideu DNE 2. SEPTEMBRA SE BO SESTALA V MONTEVIDEU VSEAMERIŠKA GO-» SPODARSKA KONFERENCA. NEW YORK, 7. avgusta. Državni tajnik Hull je takoj, ko se je vrnil iz Londona, obiskal predsednika Roosevelta, od katerega je dobil nalogo, da vse bodoče delo. vanje državnega departementa, ki mu je poverjen, usmeri na sklepanje obojestranskih pogodb s takimi državami, ki bi mogle priti v poštev glede konkurence z Združenimi državami. Na Rooseveltovo vspodbudo bo odpotoval Hull v Montevideo na panameriško konferenco, ki se bo sestala 2. septembra in bo velikega pome- na za bodoče gospodarske odnošaje med Južno in Severno Ameriko. Priprave za to konferenco so se pravkar pričele. Roosevelt stoji na stališču, da mora biti na tej konferenci popolnoma izključena vsaka politična razprava in da se smejo na njej razpravljati le gospodarska vprašanja ter vprašanja depresije na obeh delih ame riškega kontinenta. Vsa zadevna vprašanja bo konferenca temeljito proučila, prav tako pa tudi vse možnosti za odstranitev sedanje krize, Narodni socializem evropska nevarnost PARIŠ, 7. avgusta. Nacionalistični »Echo de Pariš« piše, da je Nemčija že sedmi dan, ko je stopil pakt štirih velesil v veljavo, prekršila njegova določila in njegov duh. Napadi na Avstrijo predstavljajo neoprostljiv afront proti interesom te suverene države. List pravi, da Italija ne bi smela ostati mirno ob strani, ker se zdi, da so bili tangirani tudi njeni interesi. Njen korak je bil storjen sicer že v samen začetku najbolj prijateljskem tonu, kljub temu pa nemška vlada o stališču Rima ni ostala na nejasnem. »Figaro« piše, da ograža narodni so cializem evropski mir prav na enak način, kakor ga je ogražala pred 200 leti armada sultana Solimana pred vrati Dunaja. RIM RATIFICIRAL PAKT ŠTIRIH. RIM, 7. avgusta. Uradni list objavlja kraljevi dekret o ratifikaciji pakta štirih velesil. TROPICNA VROČINA V LONDONU LONDON, 7. avgusta. Včeraj je preplavil vso Anglijo v smeri od zahoda proti vzhodu silen val vročine, ki je pognal večino prebivalstva v hladne valove Temze in obmorskih kopališč. V senci je kazal toplomer 33 stopinj Celzija. Vsa kopališča so bila prenapolnjena, da je zabeležila policijska kronika okrog 100 težjih nesreč, med njimi 17 utoplenj. Močno narasli avtomobilski promet je zahteval 19 smrtnih žrtev- Asfalt na londonskih cestah se je raztopil zaradi tropične vročine. Velik del cest je moral biti z ozirom na to za vsak promet zaprt. JAPONSKA NI PROTESTIRALA. Pariz, 7. avgusta. Iz Washingtona se poroča, da vlada Združenih držav kategprično demantira vest, da bi bila Japonska vložila v Washingtonu protest v zvezi z novim pomorskim načrtom Združenih držav Severne Amerike. "?lran 2 Dnevne vesti 'Mariborski »VEČERNIK« Jutra —*«——u m m ii ii i mm V Mariboru, rine ' 7, VIH. 1933 aagiHBMisaipgBat—a—amrag—ma m i HŠŠtm Mariborski teden PRIREDITVE IN RAZSTAVE TEDNA. POLOVIČNA VOŽNJA za Mariborski teden velja za prihod do 15. avgusta, za vrnitev pa od 5. do 18. avgusta. Pri odhodu z domače postaje kupite celo vozovnico, ki je pri prihodu v Maribor ne oddajte, ker velja potrjena o obisku Mariborskega tedna za brezplačno vrnitev. ZA DREVI napovedane velike sokolske akademije na Trgu svobode ne bo. Preložena je na poznejše dneve iz tehničnih razlogov. KAJ BO JUTRI? V mestnem parku bo ob 20. uri velik koncert. Na veseličnem prostoru pa bo ob 20. uri koncert in večer narodnih pesmi. VELIKO ZABAVIŠČE med Prešer novo in Cankarjevo ulico je odprto do 2. ure zjutraj. Razstave so odprte vsak dan od 7.30 do 19. ure. Vstopnina znaša 5 Din, za otroke 2 Din, stalne vstopnice pa so po 20 Din. Vstopnina na veselični prostor po 19. uri je 3 Din. OBIŠČITE tujsko-prometno razstavo, veliko sokolsko razstavo, veliko lovsko razstavo, razstavo narodnih noš in vezenin, vrtnarsko razstavo, razstavo kuncev in kožuhovine, poskušnjo najboljših štajerskih vin, higiensko razstavo, oglejte si paviljon »Jadranske straže«, paviljon športnih trofej mariborskih društev, paviljon mariborskih mestnih podjetij in razstavo mariborske industrije, trgovine in obrti v obliki prispevkov za veliko reprezentančno efektno loterijo. Podban dr. Pirkmajer »Mariborskemu tednu" Ob otvoritvi »Mariborskega tedna«, ki je potekla v navzočnosti mnogoštevilnih odličnih gostov in predstavnikov javnega življenja na izredno svečan način, je imel na zbrane predstavnike mariborske javnosti zastopnik bana, njegov pomočnik podban g. dr. Otmar Pirkmajer naslednji nagovor: »Spoštovana gospoda! Današnja doba je obeležena po dveh znakih: na eni strani materialistično u-smerjena miselnost, ki jo pospešuje gospodarska depresija, ki sili v ospredje brezštevilna pereča gospodarska vprašanja ter prinaša na dan težke socialne probleme, na drugi strani pa je razrva-nost duha ter neuravnovešena notranjost, neorientiranost ter zato tudi malodušnost in pomanjkanje samozavesti ter smisla za prave, globoko občutene etične podvige. Pri vsem teimi se ne zavedamo, kako nadvladujeta gmota in stremljenje po posvetnih dobrinah duhovno usmerjenost. Pozabljamo, da je treba iskati vzroke današnjih težkih splošnih razmer ne le v posebnih pojavih, ki gredo na rovaš svetovne gospodarske krize, temveč mnogokrat tudi v nas samih ter v naši lastni miselnosti. Dokler ne bomo prišli do tega spoznanja, ne bomo mogli najti zdravila za ozdravljenje današnjih razmer in vsi napo ri, ki ne bi bili usmerjeni v tej smeri, ne bodo mogli prinesti izboljšanja. Predvsem moramo dvigniti našega človeka iz vsak danjosti in mu pokazati pot, po kateri bo našel zadovoljstvo, samozavest, notranji mir, smisel za etične dobrine in pa pre pričanje, da bodo njegovi napori blagoslovljeni z uspehi, ki bodo zadostili njegovim vsakdanjim potrebam. Dokler bo mislil človek le na samega sebe in na svoje lastne koristi, nikakor ne morejo nastopiti boljši časi, ker egoizem ne daje duševnega zadovoljstva niti ne etičnega podviga ter ne more trajno ustvarjati dobrin. človek se mora zavedati danes bolj kakor kdajkoli prej, da ni ustvarjen samo zaradi sebe, temveč, da ima obveznosti tudi do svojega bližnjega, do svoje okolice. V tem smislu mora nastopiti preobrat. Nujno je potreben prerod naroda v tej r*!; r3. k°,znal podrejati svoije intere- hn /istim in Potrebam, da se bo zavedal, da rase njegova vrednost cdmo v skupnost, da mora gojiti vzajem nost m prava smisel za občestvo, skup- nost, narod, domovino in kralja. Tako bomo dvignili našega, človeka iz vsakdanjosti ter mu vlili novih moči, s katerih pomočjo bo prebredel težke čase in našel zadovoljnost ter notranje ravnovesje. Če gledamo s te perspektive na današnjo prireditev »Mariborskega tedna«, me navdaja posebna zadovoljnost, ker vidim, da so znali prireditelji požlahtiti to važno prireditev s tem, da so dodali gospodar skemu pomenu pravo etično vrednost s kulturnim delom, ki prevladuje na prireditvi. Prepričan sem, da je to prava pot in pravilen način delovanja za podkrepitev gospodarstva v Mariboru in njegovi okolici. čestitam mestu Mariboru k tej lepi zamisli, kakor tudi prirediteljem »Maribor skega tedna« z iskreno željo, da se ta usta nova ohrani kot trajna ter naj služi obenem tudi duhovnemu prerodu našega naroda. V želji, da bi prireditev kar najboljše uspela in da bi podkrepila nacionalno državno misel in zavest ob severni meji, vam sporočam pozdrave g. bana in proglašam razstavo za otvorjeno.« Maribor se klanja svojemu vladarju. O priliki svečane otvoritve »Mariborske ga tedna« je bila v soboto popoldne odposlana Nj. Vel. kralju Aleksandru I. na Bled naslednja vdanostna brzojavka: »Ko otvarjamo »Mariborski teden«, revijo gospodarskega, kulturnega in nacionalnega udejstvovanja severne meje, izra žarno Vašemu Veličanstvu svojo globoko ljubezen in neomajno zvestobo ter vda^ nost. Živelo Vaše Veličanstvo in živel Vaš Prevzvišeni Kraljevski Dom! Za »Ma riborski teden« župan dr. Lipold.« Ministra gg. dr. Kramer in Mohorič po zdravljata »Mariborski teden«. Uprava »Mariborskega tedna« je prejela v soboto dopoldne ob otvoritvi prireditve naslednji brzojavki, ki sta ju poslala ministra g. dr. Albert Kramer in bivši trgovinski minister g. Ivan Mohorič: »O priliki otvo ritve »Mariborskega tedna« sprejmite mo je iskrene čestitke z željo, da Vaša prireditev najboljše uspe. Dr. Kramer« in pa »Zahvaljujem se iskreno za Vašo pozor nost in poslano vabilo ter globoko obžalujem, da sem zaradi nujnih poslov za držan od udeležbe pri otvoritvi »Mariborskega tedna«. Čestitam prireditelju in želim polnega uspeha. Prireditev obiščem v teku tedna. Mohorič.« Promenadni koncert godbenega društva železniških uslužbencev in delavcev, ki bi moral biti jutri zvečer v mestnem parku, bo ob isti uri na razstavišču Mariborskega tedna v Prešernovi ulici pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Mariborski muze! bo v Mariborskem tednu odprt ves dan. Ob praznikih in nedeljah pa samo dopoldne. V muzeju je razstavljenih okrog 100 izkopin iz Koroščeve ulice, razstavljeni pa so tudi vsi bronasti predmeti, ki so jih izkopali te dni. Prijateljski sestanek zdravnikov. Ob priliki Mariborskega tedna 12. in 13. t. m. je sklicala zdravniška zbornica za dravsko banovino v Mariboru prijateljski^ sestanek in vabi vse zdravnike iz naše banovine, da se ga zanesljivo udeleže. Prijave za stanovanje naj pošljejo zdravniki Zdravniškemu društvu v Mariboru. Naši matičarji gredo k Sv. Lovrencu na Pohorju v nedeljo 13. t. m., kjer bo ve lik pevski koncert pod okriljem tamkajšnjega bralnega društva. Koncert bo v društveni dvorani in se bo pričel ob 15 uri. Matičarji. Pevska vaja mešanega zbora Glasbene Matice bo zaradi koncerta pri Sv. Lovrencu jutri ob 20. uri. Pevci, pridite vsi in točno! Opozorilo mariborskim pevskim zborom. Mariborski pevski zbori včlanjeni v Ipavčevi župi imajo skupno pevsko vajo v četrtek 10. t. m. ob 20. uri v pevski sobi Glasbene Matice. Arhivarji naj prinesejo s seboj note smislu dopisa župne uprave od 2. junija t. 1. Iz policijske službe. Za policijskega stražnika pripravnika pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije je imenovan France Toplak. Obiščite Dancing in restavracijo »Velike kavarne«. Popolnoma nov spored. Zadnja pot Franja Kolarja. V soboto popoldne, ko je solr.ee lilo svoj zlati čar z neba, se je na mariborskem pokopališču zbrala ogromna množica ljudstva, da spremi pokojnega poštnega uradnika tukajšnje kolodvorske pošte na zadnji poti. Špalir so delali vojaki, ob krsti je stala častna straža z odprtimi sabljami, da izkaže pokojniku kot rezervi mu oficirju zadnjo čast. Ob prihodu duhovščine je zaigrala v slovo vojaška godba. Po blagoslovitvi trupla pred hišo žalosti je zapel »Poštni rog«. Nato je sprevod krenil na frančiškansko pokopališče. Na čelu je nosil križ podčastnik? za tem je korakala vojaška godba, vod vojakov, po-štajerska godba, uniformirani poštarji. Za krsto je šla potrta rodbina pokojnika, zastopnik direkcije, upravniki mariborskih pošt, deputacija častnikov, pokojnikovi tovariši in mnogoštevilni prijatelji in znanci. Po obrednih molitvah je zaigrala vojaška in poštarska godba še enkrat v slovo, »Poštni rog« je zapel »Vigred..«. Ob odprtem grobu se je z ginljivimi besedami poslovil od pokojnika g. Edo Pič-man kot zastopnik poštne direkcije in kot tovariš. V imenu nižjih pošt. uslužbencev se je pa poslovil g. Kovačič. Sedaj snivaš, dragi Franjo — pod zelenim Pohorjem večne sanje! Končana je tvoja pot po zemlji, toda zapustil si lep spomin. Naj ti bo lahka zemljica! Manifestacijski izlet na severno mejo. V nedeljo zjutraj so pohitele velike mno žice mariborskega narodnega občinstva, kakor tudi preprostega podeželskega prebivalstva iz vse bližnje in daljnje okolice k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer je bila sklicana velika manifestacija vseh na rodnih in kulturnih društev. Zbrane goste je pozdravil najprej šolski upravitelj g. Josip Križnič, župan iz Gradišča g. Anton Štibler, predsednik tamkajšnje strelske- družine g. Franjo Krenčnik in predsednik tamkajšnje podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda g. Ivan Tacer. Za pozdravne besede se je zahvalil g. dr. Irgolič iz Maribora, ki je imel obenem tudi primeren govor o pomenu prireditve. Sledila je maša, med katero je pel kompletno zbrani pevski zbor društva »Jadran« iz Maribora. Po končanem cerkvenem opravilu je bilo slovesno otvorjeno novo strelišče tamkajšnje strelske družine. Pri tej slovesnosti je govoril najprej predsednik družine g. Franjo Krenčnik, za njim pa sta spregovorila kot zastopnika mariborskega strelskega okrožja podpolkovnik g, Gojko Jovanovič in upravnik g. Reja. Med zbranimi gosti, katerih je bilo precej nad 1.000, je bilo opaziti tudi ministra v dr. Kukovca, šolskega nadzornika g. lomažiča, šolskega upravitelja g. Hrena in druge. Vsa manifestacija je zapustila v duši zbranega ljudstva nepopisen vtis, pravcato ginjenje pa je izzvala prelepa jugoslovanska pesem iz girl vrlih Jadrana-šev tik ob državni meji. Delovanje mariborskega Slovenskega obrtnega društva. Slovensko obrtno društvo je imelo pod predsedstvom Ivana Sojča v zadnjem času štiri odborove seje in članski sestanek. Na članskem sestanku je sklenilo postaviti svojemu dolgolet nemu in prezaslužnemu umrlemu sodelavcu Joži Volčiču nagrobni spomenik. Posvetovalo se je o nacionalni vzgoji obrtniškega naraščaja, namerava pa tudi posvetiti veliko pažnjo zgodovini naših okoliških krajev. Prihodnje leto bo priredilo v korist za postavitev vajeniškega doma v Mariboru prvo veliko tombolo. Razpravljalo je tudi o proslavi desetega rojst nega dne našega prestolonaslednika, ki bo 6 septembra. V kratkem bo sklicalo poseben sestanek, na katerem bo razprav balo o novih davščinah za kritje izdatkov bednostnega fonda in o vplačevanju s hra nilnimi knjižicami. Sklep o nacionalni vzgoji obrtniškega naraščaja moramo kar najtopleje pozdraviti. Narodno slavje v Št. liju v Slov. gor. šentiljsko gasilno društvo ne opravlja samo humanitarnega dela, marveč posveča vso skrb tudi nacionalnemu in kulturnemu. Tako je priredilo včeraj lepo narodno prireditev, na katero je povabilo pevski zbor mariborske Glasbene Matice, ki se je njegovemu vabilu odzval. Ulasbena Matica je prepevala na včerajšnji prireditvi do pozne večerne ure lepe narodne pesmi in s tem povzdignila prireditev. Ob tej priliki so spregovorili gg. Bauman, tamkajšnji kaplan g. Ravš! in predsednik pevskega zbora matičarjev i Mb, ©dno gS@d@iif& Repertoar. Sreda, 9. avgusta ob pol 21. (pol 9.) uri: »Celjski grofje« na Rotovškem trgu. »Celjski grofje« na Rotovškem trgu. Prva predstava Kreftove zgodovinske drame »Celjski groije«, ki jo uprizore v okviru Mariborskega tedna na prostem, bo v sredo 9. t. m. ob pol 21. uri na Rotovškem trgu. Vstopnice za to najzanimivejšo upri zoritev tedna so že na razpolago pri glc-dališki dnevni blagajni. Naroče se lahko tudi telefonično (št. 2382) ali pa po dopisnici, naslovljeni na gledališko blagajno, Maribor, Slovenska ulica. Cene sedežem od Din 30 navzdol. Stojišča so po Din 8, za dijaštvo po Din 5. Dohod na predstavo bo za občinstvo s Slomškovega trga. Za to predstavo vlada splošno zanimanje. Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-koseenosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca 1® črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli * »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate' »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Arnuš. Če bi tej prireditvi hoteli dodati še kakšno pripombo, bi bila samo ta na mestu, da tudi druga gasilna društva v obmejnih krajih sledijo vzgled11 Sentiljčanov, kajti probuja naroda »a meji je več ko potrebna. Uspeh mariborske policije. Ob prffihj zadnjih cerkvenih svečanosti v Ljubijo111 je bilo tam izvršenih več drznih tatvin Žeparjem pa ljubljanska policija ni moS1*3 do živega. Za Mariborski teden so se preselili v Maribor in pričeli s svojim P°* slom. Včeraj so ukradli kar tri zlate ur« z verižicami, in sicer posestniku Franc11 Senekoviču, Francu Krištofu in Ferdinandu Kocmutu. Svoje žrtve so iska>> na veseličnem prostoru. In flagranti ie bil zasačen neki Djordje Stefanovič, breZ poselni trgovski potnik iz Vranje, bežečega pa so ujeli nekega brezposelnega šoferja Karla Vrhovskega iz Pregrade* Oba žeparja so danes dopoldne na policiji zasliševali, kjer pa odločno zanikata vsako krivdo. Brez matere ni mogel živeti. Redek primer prostovoljne smrti beleži današnja p° licijska kronika. Ko je šel sinoči po Aleksandrovi cesti železniški delavec Iya° Podkrižnik s svojim tovarišem, se ij13* je pridružil na Glavnem trgu železni^ sprevodnik Viktor Miklavžina, stanui05 no Pobrežju v Drevoredni ulici. SkuPn° je družba krenila proti državnemu ^ stu. Miklavžina je bil zelo potrt in je-Pr povedoval svojim znancem, da ne bo tt°‘ gel preboleti smrti svoje matere, ki P? je pred kratkim umrla. Dejal je celo, f ji bo v najkrajšem času sledil. Ko P* ■' družba dospela do sredine državnega ^ sta, je Miklavžina kriknil »'Sedaj pa 1. gom!« in se bliskovito pognal čez ogf3!f v globino, kjer je našel smirt v valo^ Drave. Drava njegovega trupla ni več r. ročila in je bil zaman ves trud, da bi * rešili. Tragična smrt mladega moža * vzbudila pri vseh globoko sočuvstv podjetjem tudi še razne druge dajat-Ve> ki bi jih sicer morali plačevati konzu-1,1 ji sami. Dejstvo je, da so se podražile sirovine P‘%ke industrije pri nas v zadnjih 18 mescih za 68%, od česar odpade na kurzno .azliko le 28 in pol odstotka, ostalo na zvi in novo vpeljane javne dajatve. Če p hočejo ohraniti naše plinarne, vodarne a elektrarne pri življenju in se odpraviti ^anje abnormalne gospodarske razme-ki so v nenadomestljivo škodo občega, naroda in države, morata država in Vsakega udeleženca »Mariborskega ted na« čaka še prav posebna sreča, kar mar sikomu ni znano. Vsak obiskovalec, ki se pripelje v Maribor, ima pravico do sodelovanja pri veliki efektni loteriji na podlagi legitimacije o udeležbi na prireditvah. Seveda velja isto tudi za vse Mariborčane in okoličane, ki so v posesti stalne leš tmi. cijei, ki velja 20 Din in se dobi pri vseh blagajnah »Mariborskega tedna«. Dobitki te efethne loterije, ki jo prireja vodstvo »Mariborskega tedna«, so sami prvovrstni proizvodi mariborskih obrtniških ter industrijskih obratov, ki so jih darovali prirediteljem z namenom, da na ta nenavaden, pa mnogo bolj efekten in primeren način seznanijo najširše kroge prebivalstva s svojimi izdelki in jim obenem na cenen način pomagajo na njih. Dobitki so izredno mnogoštevilni in predstavlja že vsak posamezen v današnjih težkih časih precejšnjo prakt. vrednost. Šport Športne prireditve »Mariborskega tedna" Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi Na verandi pivovarne Union se je vršilo v soboto in nedeljo tekmovanje za pr venstvo dravske banovine v rokoborbi. Tekmovanje je organiziral SSK Maraton in je bila prva športna prireditev v okviru »Mariborskega tedna«. Nad vse zanimivo prireditev je otvoril v soboto zvečer s primernim nagovorom podžupan g. Golouh. Tekmovanja se je udeležilo skup no 29 atletov, in sicer 15 članov SK Ilirije in 14 članov SSK Maratona, dočim drugi klubi niso poslali svojih tekmovalcev. SK Ilirija je poslala v Maribor izredno dobro trenirano moštvo. Njeni atleti so sami mladi in ambiciozni borci, ki bodo ob večji rutini dosegli prav gotovo še lep še uspehe. Atletom SSK Maratona se je poznala večja rutina, s katero so tudi dominirali in dosegli pičlo zmago 17:15 nad Ljubljančani. Domačini so dosegli zmage večinoma s tušem, dočim so Ilirjani več zmag dosegli po točkah. Predtekmovanja v vseh kategorijah so se vršila v soboto, sinoči pa so bile ab-solvirane finalne borbe. Zmagovalci v posameznih kategorijah so naslednji: Bantam (do 56 kg): 1. Nered (Ilirija); 2. Ulsberger (Ilirija). Perolahka (do 61 kg): 1. De Batiste (Ilirija); 2. Gobec (Maraton). Lahka (do 66 kg): 1. Kramberger (Maraton); 2. Verbošt (Maraton); 3. Alubnar (Ilirija). Welter (do 72 kg); 1. Jevšenjak (Maraton); 2. Kunaver (Ilirija); 3. Vrečko (Ilirija). Srednja (do 79 kg): 1. Fišer (Maraton); 2. Vidic (Maraton); 3. Presetnik (Ilirija). Poltežka (do 87 kg): 1. Stare (Ilirija); 2. Pirher (Maraton); 3. Gorjanc (Ilirija). V tekmovanju moštev je dosegel SSK Maraton 17 točk in se tako plasiral. na prvo mesto, SK Ilirija pa si je priborila 15 točk. Zmagovitemu moštvu SSK Maratona je po končanem tekmovanju predal g. Aljančič krasen pokal, darilo »Mariborskega tedna« in lep kip, darilo tajnika težko-atletske zveze g. Richtarja. Tekme je vodil kot vrhovni sodnik g. Vilko Richter iz Zagreba, v razsodišču pa so bili podpredsednik težkoatletske zveze in SSK Maratona g. dr. Vatovec, Jo-jo Goleč, Smerdel, Aljančič in vodja ilir-janskega moštva g. Nered. Lahkoatletske tekme na Mariborskem otoku Včeraj popoldne so se na svečan način otvorile lahkoatletske naprave na Mariborskem otoku, ob kateri priliki je organiziral SSK Maraton lahkoatletske tekme, ki so sijajno uspele. Tekmovali so atleti vseh mariborskih klubov, ki so dosegli nadvse častne rezultate. Lahkoatletske naprave na mariborskem otoku so za res idealne in bodo sigurno mnogo pripomogle za nadaljnji razvoj Iahkoatletike v Mariboru. Za krasne naprave in skrb mariborske mestne občine za dvig športa v Mariboru se je zahvalil v imenu SSK Maratona g. Aljančič. Organizacija je bila brezhibna, za kar gre zasluga prof. Cestniku, Venutiju, Smer delu, Krambergerju, dr. Jettmarju in dr. Scheiblu. Rezultati so bili naslednji: Tek 3000 m: 1. Grmovšek (Maraton) v času 9:50.8; 2. Štrucl (Maraton) 9:59; 3. Štiglic (Rapid) 10:01. Skok v višino: 1. Fika (Maraton) 155 oni; 2. Gutmeier (ISSK M) 155 cm; 3. Jeglič (Rapid) 155 cm. Hoja 5 km: 1. Kebrič (Maraton) 28:11 (novi državni rekord). 2.Žebot F. (Maraton); 3. Tratenšek (ISSK Maribor). Met kroglje obojeročno: Rak (Železničar) 20.57. Novi mariborski rekord. Skoj v daljino: 1. Musnik (Rapid) 634 cm (novi mariborski rekord); 2. Fika (Maraton) 609 cm; 3. Gutmeier (ISSK Maribor) 593 cm. Štafeta 4 X 800 m: 1. SSK Maraton (v postavi Grmovšek, Štrucl, Stangl, Urat-nik) v času 9:19. Novi mariborski rekord. Tek 100 m: 1. Gutmeier (ISSK Maribor) 11.8; 2. Muhleisen (Rapid) 11.9; 3. Musnik (Rapid) 12. Skok ob palici: 1. Fika (Maraton) 300 cm; 2. Rak (Železničar) 270 cm; 3. Gutmeier (ISSK Maribor) 260 cm. Veslaške tekme na Dravi Ob ogromnem zanimanju občinstva je bila včeraj dopoldne na Dravi druga večja veslaška tekma v Mariboru. Tekmi je prisostvovalo izredno mnogo gledalcev, ki so bili postirani na obalah, državnem mostu in Kaferjevem kopališču, kjer so bili tudi zastopniki oblastev s podžupanom g. Golouhom na čelu. Tekmovalna proga je bila dolga 2340 metrov; start je bil pri mostu pri Mariborskem otoku, cilj pa v Kaferjevem kopališču. Organizacija je bila v rokah funkcionar jev Studenškega športnega kluba, ki je tudi tekme organiziral. Tekmovanja so se udeležili .vsi mariborski klubi. Posamezne tekme so bile zelo zanimive, najzanimivejša točka pa je bila vsekakor tekma »Dravskih piratov«. Rezultati so bili naslednji; 1. Juniorji, enosedežniki: f. Musnik (Ra pid) v času 8 minut; 2. Mlakar (Maraton). 3. Lešanc (Maraton). 2. Dame enosedežno; i. Štok (Maraton). 3. Seniorji, enosedežniki: 1. Musnik R (Rapid) 7:55; 2. Fišer (Maraton) 8.02; 3; Bretschneider 9:48. 4. Juniorji, dvosedežno: 1. Visnovič-Zinthauer (Rapid) 7:20; 2. Gadler-Eašing (Studenški SK) 7:31. i 5. Seniorji, dvosedežniki: 1. Frs-Huber (Studenški SK) 7:30; 2. Pirc-Matela (Studenški SK) 8:43; 3. Matela-Iloš (Studenški SK) 8:59. 6. Mešani dvosedežniki: l1. Kumer-Fras (Studenški SK) 7:51; 2. Stok-Brezuik' (ISSK Maribor) 7:53. Tekma »Dravskih piratov« v ribiškil» čolnih se je končala z zanaša. Studenške-1 go, SK; 2. SK Železničar. ;; NOGOMETNE TEKME. < Zagreb: Jugoslavi j a češkoslovaška 2:L (0:0). .. • Čakovec: Čakovečki SKrHermes (LjuS Ijana) 2:2 (1:1). Prva tekma za vstop y. podzvezno ligo. i Beograd: BASK:Vojvodina 3rl (1:1). «j‘ ^ Aimari: Obisk (Konec) Potrkalo je. »Prosim!« — Marjan! Nje-jj°v® temne, čudno velike oči v nenavad-n(| belem obrazu, so me za trenutek ga-JJe» njegove stisnjene ustnice pa so iz-ale skrajno pozornost. »O — ti?! Iz- sedi!« — »Ne, hvala, ne bom sedel! ■jT*®hil sem — da ti — nekaj povem. — ■j,9*0 namreč — ne pojde — naprej — —« vgesoče se roke so se oprijele mizne plo-ti V presledkih, jecljaje mi je stavil ul-J^tum: a]j opustim svojo rezervo — ali ^ potegnil je samokres. Tako torej. Stoje sem ga bila poslušala; niti z naj-v ttišo kretnjo ga nisem bila prekinila — **W«u sem bila spoznala opasnost hočeSa b°'°žaja. Nisem verjela, da me zares ustreliti — ne; mala komedija ^ Bi bila le sredstvo v dosego smotra Uje7T Toda Marjan je bil nevrotik in Kj°Va Sapa zaudarjala po alkoholu. lja. e^a drobna misel v meni se je smeh-pjj .* v:iVtakni to igračko!« In potem sem ČUje^sk°vala svojim besedam, kakor da Žj £ tretjo osebo — tujko —, ki obrazlo-etrti osebi — tujou —: da je prišlo or je moralo priti, da v besedah 'tvah ni osebive žalitve, le nujna potreba, le logična posledica preobilice spoznanj--------------»Prepričana sem, da je tako bolje zate in zame in tega svojega prepričanja ne morem menjati.« Zopet tišina. Ni li to tišina vsemiirja? Solnca prepotujejo svoja daljnja pota, tiho in stalno — kaj je osebno usoda neznatnega prebivalca neznatnega planeta? Le dobro živi dalje od človeka, dalje od človeštva. — Bliskoma sem premerila svoje življenje in izročila sodbo in usodo višji, večni modrosti.... Le s polovico svoje pazljivosti sem se še udeležila nadaljnjega pogovora, ki je bil le še prazno besedičenje. Pričela se je zopet »igra« s samokresom; ali glas mi je ostal jasen: v meni je počival mir vesoljstva, ki ga nič, prav nič ne more motiti ... Ta in oni bi rekel, da sem si vse to le izmislila — zlasti ker je še v pravem trenutku nastopil »Deus ex maohina« v osebi predstojnice zavoda, ki je vljudno, toda odločno izjavila mojemu obisku: »Opro stite — pet minut je že poteklo —« Samokres in desnica sta že bila smuknila v žep — še nekaj poslovilnih fraz — in prisluškovala sem oddaljujočim se korakom, med tem ko sem odhajajoči predstojnici odgovorila nekaj zmedenih stavkov; končno sem je .bila sama Nisem več dospela do stola. Ob peči sem polagoma zdrsnila na tla — trepetala sem, da so mi šklopotali zobje — dotaknil se me je bil tudi mTaz vsemirja! Nisem bila brez zavesti, niti za trenutek ne, — toda v meni ni bilo niti ene misli več, le groza, neumljiva, nepremagljiva groza. Dolgo pozneje sem zmogla pot do postelje, in še mnogo pozneje pot v prvo nadstopje, kjer sem mimo nekaj zaprtih vrat končno le še našla ljubo tovarišico, ki me je sprejela s prestrašenim vzklikom: »Za božjo voljo, zakaj ste tako bledi?« Njena topla roka me je spremljala do solnčnega prostorčka ob oknu. Bližina dobrega, iskreno sočuvstvujočega človeka me je počasi, počasi umirila. O Marjanu skoraj nimam več kaj povedati. Posrečilo se mi je, da sem se mu za dobra dva tedna izognila. Med tem je bil menda spoznal, da ni ravnal prav. Ni se opravičil z besedo, ali njegovo mirno, skromno, morda celo potrto vedenje je govorilo jasno dovolj. Nekaj dni kesneje mi je poklonil krasen šopek vrtnic in nageljnov in mi molče poljubil rolco — poslovila sva se za vedno. Sence Marjanovega obiska so zatemnila vsa moja pota. Tako, kakor da se je vzpela črna cev samokresa do neba, da mi z zevajočo odprtino popije vso, prav. vso svetlobo kakor ogromen stolp gradil večne teme... Dva prijatelja sem sicer našla kesneje, ki sta se trudila, da mi pokažeta pof nazaj v vsakdanje življenje: eden je z odkritim ognjem svoje mladosti — drugi z vselej pozorno, pritajeno iskrenostjo in s skoraj filozofsko resnobo. Prvemu sem posvetila zbirko toplih pesmi — drugemu vračam mimo tovarištvo. Le nekoč, ko sem bila sama v garderobi, sem pritisnila svoj obraz na volneni rokav njegovega sivega raglana... ! Vi se mi smejete? Ne — prosim, razumite: dolga senca pada na vsa moja pota; ne vidim dobro in ne vem, kam na} krenem. Niti za čas ne vem. Ali je že večer, ki mu sledi neizprosna noč? — Ali se bo šele zdanilo? Saj res! Morda pa je le šele jutro, ritno jutro. Hitela bom naprej, jako hitda, da pridem čimprej iz območja usodne sence ------------ In ko srečam opoldne, kadar lije solnce na dehteče poljane, prijatelja, ki mu je jasno srce v očeh, ga prosim, naj me hitro odvede drugam. Jana, uboga Jana. Njeno življenj? ni imelo dneva. »Sanjača vsakega mi pribijte na križ...« 'Stran'4. Mariborski »VE ČER NI K« 'Jutra V Mariboru, dne 7. VIII. 1933. 50 OCEANOPOLIS »Torej mi dovolite, da se pogovorim z doktorjem Doljanom?« je vprašal Jafis svoje poslušalce. »Pooblaščamo te!« so vzkliknili vsi hikratu. Tako so Ibili ustvarjeni prvi temelji gibanja, ki naj bi bik) pripravilo Jafisu zaželjeno maščevanje. Njegove besede so postale evangelij, ki se je širil od ust do ust. Kjerkoli se je zbralo več ljudi, povsod so natihoma odkrivali svoje nezadovoljstvo in naveličanost življenja v despotič-no vladanem Oceanopolisu. Kakor da je vse to bilo že od nekdaj v ljudeh, tako je vstajalo iz vseh krajev in kotov ter se zlivalo v vedno močnejši tok. Obenem s tem se je vedno češče izrekalo tudi Do-Ijanovo ime. Množicam podmorskega ljudstva je postajal neka mistična osebnost, od katere so pričakovali izpolnitve vsega, kar so si zamišljale. »'Mar ne veste, da je Doljana poslala k nam božja previdnost, da nas izpelje iz jetništva?« so šepetali drug drugemu. »Baje ima nenavadno moč in se ga boji tudi vlada,« so pripominjali drugi. »In princesa Intela ga ljubi,« so dostavljali tretji. Tako je postal Doljan naenkrat osred je vsega, dasi sam niti slutil ni, kaj se vse pripravlja. Skrbela ga je bolj kakor vse drugo njegova lastna usoda njegove in Inteline ljubezni. V svoji svetil prikriti sreči sta našla izpolnitve vseh hrepenenj svojih mladih src, toda vedela sta prav dobro, da bo nekoč napočil dan, ko se bo treba za nadaljnjo srečo boriti z vsem pogumom in neuklonljivo voljo. Intela je skrbno zasledovala Morajino delovanje in je vedela, da kuje dalje svoje načrte. Vedela je, da bo že v najkrajšem času izvedela vlada za njeno ljubezen in da bo izvedel tako tudi njen oče Semiš Ramis. Pripravljala se je zato na obrambo, dasi ji sami še ni bilo jasno, kakšno orodje naj bi uporabila, da bi dosegla zaželjeni smoter: priznanje pravice do ljubezni, ki si jo je bila sama svobodno izbrala. »Srečna sva, neskončno srečna,« je dejala nekoč Doljanu, »toda bojim se vsako uro, da bo vstala temna senca in zakrila solnce moje sreče.« »Ne boj se in bodi pogumna!« jo je tolažil Doljan. »Čas, ki sva ga pridobila, ni bil izgubljen zaman. Razmere se spreminjajo, marsikaj je drugače kakor je bilo takrat, ko sva si prvič zrla iz oči v oči.« Doljan je govoril te besede kar tako, ne da bi mislil konkretno. Nekako podzavestno je čutil, da se spreminja ozrač- je Oceanopolisa, in to mu je dajalo novega poguma in nove vere. »Naj bi se zgodilo po tvojem, moj najdražji!« je rekla princesa, se ga oklenila in ga vroče poljubila. Ko je Doljan odhajal od nje, je pa postal popolnoma mračen. Namah je izginila njegova prejšnja vedrina, prevzele so ga temne misli, kakor, da je slutil tisto, kar se je pripravljalo na eni strani proti njemu, na drugi strani pa zanj. Saj je s svojim prihodom do dna razburkal podmorsko ljudstvo, postal os, okoli katere so se vrteli pripravljajoči se dogodki. XXIX. Kljub njegovi iskreni želji Doljana niso zaposlili v nobenem uradu, zaradi tega je uporabljal svoj čas za študiranje. Največ ur je preživel v osrednji knjižnici, kjer je zbiral razne podatke in proučeval podrobnejše razprave o najrazličnejših zgodovinskih in drugih predmetih. Jezik pod-morjanov je govoril že popolnoma in tako je razumel vse slovstvo. Soralifis in Astis sta mu bila še vedno najdražja prijatelja in zaupnika, toda drugega je kmalu izgubil in je njegovo odsotnost potem težko pogrešal. Bilo je nekega dne popoldne, ko je prišel Astis v osrednjo knjižnico k Doljanu in mu sporočil nepričakovano novico, da ga pošilja vlada v neki važni zadevi na površino zemlje. »V Rusijo potujem,« je vzkliknil ves vesel. »Zopet bom na površini zemlje; videl bom nove kraje in nove ljudi ter se otresel enoličnosti življenja pod morjem.« »V Rusijo odpotuješ?« se je začudil Doljan. »Kdaj in za kako dolgo?« »Odpotovati moram že v dveh dneh,« je odgovoril Astis. »Kako dolgo bom ostal na površini zemlje in v Rusiji, zaenkrat še ne vem, ker ie vse to odvisno od najrazličnejših okolnosti. Morda bom ostal gori tri mesece, morda pa tudi pol l®43 ali še več.« »Blagor tebi,« je dejal Doljan. »Ko hi mogel tudi jaz odpotovati s teboj. Ves čas svojega življenja pri vas nisem nikoli čutil takega domotožja, kakor ta trenutek, ko vem, da boš mogel ti svobodno oditi kamorkoli boš hotel. Če bi bil tako svoboden kakor si ti, bi takoj odpotoval s teboj, da bi vsaj še enkrat videl svojo domovino, zelene trate, gozdove, planin® in solnce nad njimi. Potem bi se sam vrnil v podmorje, brez katerega sploh ne ®’ mogel več živeti. Ne bi mi mogel izP0* slovati dovoljenja, da bi odšel s teboj?« »To je popolnoma nemogoče.« »Poskusil bi pa vendar lahko.« »Škoda vsake misli in vsake besed*’ Vlada ti nikoli ne bo zaupala tako P o P0*' noma,- da se nič več ne bi bala tvoje?3 izdajstva. Dobro veš, da je vsa skrb vi*' de posvečena pažnji, da nihče in nik®*1 ne bi na površini zemlje izvedel za eks1' stenco Oceanopolisa. Tudi nas, ki nas P0" šiljajo na površino, zasledujejo neprest3' no, ker nam ne zaupajo in se nepreneh^ ma bojijo, da bi izdali svojo skrivtK>s Tudi v Rusiji ne bom sam. Pirav goWvfl bodo poslali z menoj detektiva, ki bo P3' z*l na vsak moj korak. Mimo tega pa ^ do še s posebnimi aparati nadzirali ob3'* Kam sega ženska maščevalnost Kitajka s strupenimi kačami. V neki vasi blizu Pekinga so postali v zadnjem času zelo pogosti smrtni primeri, ki so jih povzročile s svojim pikom strune kače, katerih pa kljub najvestnejšemu iskanju niso mogli v vasi nikjer najti. Le nekega večera se je posrečilo vaščanom ubiti neko tako kačo, ki so jo nato poslali v Peking, da bi tamkaj znanstveniki ugotovili, kakšna kača je to prav za prav. In ugotovilo se je, da gre v tem primeru za neko zelo redko vrsto plazilcev, ki žive sicer samo v južni Aziji. Čeprav so se vaščani v omenjeni vasi vrgli z vso vnemo na lov za temi nevarnimi kačami, niso mogli prav nobene več izslediti. Vršile so se velike verske ceremonije in procesije, da bi se potolažila jeza bogov, toda zaman... Vse prebivalstvo je živelo v ne prestanem strahu, ker je bil v vasi vsak teden najmanj po en mrtvec, ki je podle- gel smrtonosnemu piku tajinstvenih kač. Tedaj so zaprosili vaščani od pekinških oblasti pomoč, naj se jim pošlje kak zoolog in znan kačar, ki je res tudi prišel. Nastavil se je na koncu vasi in je že prvo noč vjel v svoji sobi tako kačo. Ugotovil je, da je našel eksemplar zelo redke kače, ki se je dobi samo še v indijskih močvirjih in kakršnih se poslužujejo indijski fakirji pri svojih produkcijah, ko jim seveda poprej populijo strupene zobe. Učenjak je začel zadevo temeljito raziskovati in je pri tem naletel v bližnjem gozdu na majhno kolibo, katere vrata so bila samo priprta. Ko se je neslišno približal vratom in pokukal noter, se mu je nudil strašen prizor. Sredi sobe je Sedela neka straka, ki je piskala na piščalki neke pretresljive indijske melodije. Okrog nje se je plazilo več takih strupenih kač, od katerih se je, kakor da so dresirane, ločilo nekaj eksemplarjev in se odplazilo po cesti proti vasi. Učenjak je odhitel za njimi in jih po vrsti pobil. Nato se je vrnil h kolibi, v kateri je starka še vedno ne- prestano piskala in prepevala. Izvlekel je samokres in starko na mestu ubil. Nato je uničil tudi še vse ostale kače. O svojem dejanju in strašnem odkritju je takoj potem obvestil policijo, ki je v preiskavi ugotovila, da je starka dresirala te kače in jih potemi pošiljala v vas — iz maščevanja. Njen mož je bil namreč poglavar neke razbojniške tolpe in je bil že pred leti od vaščanov o priliki nekega nočnega ropa ubit. Polnih 20 let se je starka pripravljala na svoje strašno, zločinsko maščevanje in 'brez učenjakove intervencije nedvomno pogubila vso vas. Kdo je član gangsterjev v Chicagu? V borbi proti ameriškim gangsterjem in drugim razbojnikom, ki velja ameriške občine vsako leto okrog 200 milijonov dolarjev, so bili končno doseženi zelo u-spešni rezultati. V okolici Chicaga je bilo aretiranih 23 oseb, ki so bile obtožene zaradi nedovoljenih terorističnih akcij. Med temi 23 osebami so tudi d13® pravniki, industrije} in pa seveda Pr°’, fesionalni gangsterji. »Odlično ime« _ Caponeja, kralja ohicaških racketeeri®v' dela častno družbo znanemu newyoršk®* mu odvetniku Aaronu Sapiru. Poleg I,-"‘ ju je tudi dr. Benjamin Squires, profes® in lektor na vseučilišču v Chicagu ter ” več drugih znanih osebnosti. Proslava stoletnice Puškinov® smrti Puškinovo društvo v sovjetski Unijise je že sedaj pričelo živahno pripravljati & proslavo stoletnice Puškinove smrti, j3 pade na leto 1937. Sestavljen je že na2n znanstvenih in poljudnih del o Puškin3 in njegovih umotvorih. Obenem bodo stavrirani vsi Puškinovi spomeniki, Pr^ vsem pa spomenik na kraju Puškinov®" ga dvoboja ob Črni reki. Mimo tega ^ omenjeno društvo organiziralo mno?°" številne izlete v razne kraje, ki spon11' njajo na pesnikovo življenje. Obiščite veliko sokolsko razstavo ki prikazuje uspehe in razvoj Sokolstva na bivšem Spod. Štajerskem zadnjih 20 let. (Cankarjeva šola I. nadstr., odprta od 7.30 do 19T'e! Mali o Razno VA2NO OPOZORILO občinstvu v Mariboru in okolici! Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od 3S.000 Din naprej. Vsak interesent si lahko ogleda hišico že v naravi pri meni, kjer so na razpolago tudi vsi načrti in proračuni. Izvršujem tudi vsakovrstne nove zidane hiše, kakor tudi vs? tovrstna popravila stavb v te sarskl In zidarski stroki točno, dobro, solidno in po najnižji ceni. Zglasiti se je pri podjetju Franjo Spe s in sin, Tržaška cesta - Linhartova ulica 18., blizu vojaške bolnišnice, Maribor. 2065 SPREJME SE PERILO J? **?• Poceni. Vprašati v trgovini čevljev. Aleksandrova cesta 26. 2869 ZASTOPNIKA za prodajo premoga proti proviziji za Maribor in okolico sprejme trgovina drv in premoga Maribor, Prešernova 19. Vprašati tam od 2.-4, ure popoldne! 3003 JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah. Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddlam takoj ali s 15. avgustom. Mesečno Din 120.—. Naslov v upravi lista. 2887 Kupujta svoje po* trebiCIno pri nallh Inserentih! Kupim 5 DO 6 METERSKO LESTVO kramp in lopato kupim. Beograjska ulica 44. 2884 Prodam PRODAM MOŠKO KOLO. Betnavska cesta 1. 2886 Sobo iiie SOBO IN KUHINJO iščeta dve osebi, večinoma od šotni, s 1. oktobrom v centru Točen plačnik. Naslov pustiti v upravi »Večernika«. 2839 Stanovanle LEPO TRISOBNO STANOVANJE in soba za služkinjo, v bližini parka in kolodvora, oddam boljši stabilni stranki. Vprašati Prešernova ulica 18, I., vrata 6, od 9. do 12. in od 2. do 5. ure. 2883 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. septembrom. Studenci. Slomškova ulica 9. 2888 STANOVANJE na deželi, dve sobi, kuhinja in pritikline, primerno za upokojenca ali kakšnega obrtnika oddam za Din 200.—. Naslov v upravi lista. 5881 IŠČEM STANOVANJE (3 sobe, kabinet in kopalnica), solnčno, po možnosti s koščkom vrta in bližini parka. Ponudbe pod »Solnce in zrak« na upravo »Večernika«. 3000 Službo dobi PRAKTIKANTINJO z znanjem slovenskega in nemškega jezika in lepo pisavo. spreime špedicijska tvrdka »Adrija, Pivljakovič & Co.«, Maribor, Aleksan- drova cesta 35, II. Pismene oferte predati osebno v pi- sarni tvrdke dnevno od 16.— 18. ure. 2834 Službo išče GOSPODIČNA zmožna slovenskega jez!L strojepisja, nemškega i®zl v ter stenografije, išče služb®, pisarni ali trgovini. Ceni- JU nudbe pod »Maribor« na vo lista. Oglašuite! Zahvala Ob smrti naše Vere smo od vseh znancev, prijateljev in dobrih ljudi sprejeli toliko resničnega sočustvovanja in sožalja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. — Vsem iskrena zahvala tako za njihove dobre in tolažilne besede, za izrečena sožalja, za spremstvo ob priliki pogreba, za krasne vence in mnogobrojno cvetje, s katerim so pokrili krsto predrage rajnice. Nikdar pa ne bomo mogli pozabiti dobrote ir. pripomoči tekom bolezni veleč. gg. zdravnikom, velečastiti du-hovčini, nadalje gospej Deklevovi, Derenčir.ovi in Tscharrejevi. VMariboru, dne 7. avgusta 1933. 2882 Žalujoča rodbina Hvalenc. Izdaia.konzorcij »Jutra« .v Ljubjjani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna 8, h predstavnik STANKO DETELA v Maribor*