Š o I s k a I e t i n a, Kad se vdeležujem šolskih spraševanj, ker to je sploh učitelju koristno; večkrat se kaj lepega naučim in zgledujem nad pridnostjo svojih šolskib. tovaršev, včasih pa Boga zahvalim, pa vendar ne tako iz ošabnosti, kakor evangeljski farizej; prav nerad pa od teh očitno govorim. Presojevati kakošno je bilo spraševanje tu ali tam, to gre preč. g. g. šolskim prednikom. Ker pa vendar »Tovarš« vsako leto nekoliko omeni šolskih spraševanj, stori pa to iz tega namena, ker M rad dobri reči ali tako ali tako koristil, spominjaje se besed Modrega: »Hvali pravičnega, sedemkrat bo boljši; bvali nespametnega, sedemkrat bo slabejši.« Ker tedaj »Tovarš« v tej reči svoje stajalisče očitno naznanja, naj spregovori Se nekoliko o tem. — V Polhovem Gradcu je bilo očitno šolsko spraševanje 28. preteč. m. Vseh skupaj je bilo otrok 133. Nekaj iz med njih doma iz daljnih vasi, je v šolo hodilo le po dvakrat na teden. Dasiravno pa otroci niso prav pridno v šolo hodili, je bilo spraševanje v vsakem oziru izverstno. G. učitelj ima lep dar od Boga, ter ume prav z lepo in prijetno besedo podučevati in spraševati. Če je že bilo spraševanje vse izverstno, naj bolj dopadali so mi pa lepi spisi. Razun listov za poskušnjo vidili smo teke, kakor jih je preč. knezoškofijstvo priporočevalo in tudi druge vaje v pisanji n. p. opravilne spise vse tako lepo in snažno, da se iz tega lahko posname, da je bil učitelj nevtrudljiv v spolnovanji svojih dolžuost. Tudi iz sadjoreje so otroci dobro odgovarjali, svoje umetnosti pa nam vendar djansko niso pokazali, in poslednjič so ene pesmice zažvergoleli. Razun druzih visokočastitih gospodov duhovnov bila je tudi pričujoča blagorodna žlahtna gospoda iz grajsčine, ter se veselila nad dobrimi odgovori mladine in pridniin otrokom darila delila. Visoka aristokracija je ponižna; prevzetni so le veternjaki. Dasiravno pa sedaj, kakor pravijo, Gradčani niso za šolo vneti, vendar ne more drugače priti, da bodo v nekterih letih šoli vdani. Spoštovanje in ljubezen se počasi, počasi pridobiva, pa hitro zgublja. Tako neobčutljiv in vnemaren pa vendar ni naš kmet, da bi ne spoznal, kaj je njemu in njegovim otrokom na korist. Le pametno in previdno naprej, vse se bo sčasoma zboljšalo. V Cerkuici je bilo šolsko spraševanje 30. preteč. m. Učencev je bilo v vsakdanji in nedeljski šoli 348. Učenci niso prav pridno šole obiskovali, pa sej ste tudi šolski izbi veliko premajhne za tolikošno število otrok. Otroci pa so vendar pokazall, da so bili dobro podučevani. Nad nevtrudljivim gospodom uadučiteJjem ima sleherni učitelj lep zgled v posnemauje in spodbudo. Otroci v njegovi šoli so brali lepoglasno in umevno; kar so brali, so lepo razlagovali. Učitelj pa vprašanje tako določno in točno zastavlja, da otrok ne more drugače, kakor prav odgovoriti. Čez vse je pa učitelj pokazal svojo didaktično izurjenost pri številjenji. Otroci so naloge po več načinih izdelovali in pokazali, da so se prav temeljito naučili iz glave in s številkami številiti. Kakor rečeno, ste šolski izbi veliko pretesni, in Cerknjani so postavili v sredi terga novo šolsko poslopje, dosti prostorno za šolo! le škoda, da so pri zidanji tega poslopja čisto pozabili na učitelje, kajti poslopje nima ničesar druzega, kakor dve izbi za šolo. Prihodnje leto spomladi utegne se mladost preseliti v novo šolo; in potem bodo zanesljivo starši otroke bolj pridno v šolo pošiljali. Sej je vendar to nemogoče, da bi bili Cerknjani tako vnemarjeni za šolo, ker imajo tako skerbnega šolskega prednika in marljivega učitelja; vzrok slabega obiskovanja je le začasen. Pri novi šoli je tudi prostor za vertno šolo. Nadjamo se, da bo šola imela v prihodnje drevesno šolo in razširjala po cerkniški fari sadjorejo, kar bi bilo za ta kraj sila sila koristno in potrebno; homci okoli Cerknici so goličane, le sim ter tje raste kakošen lešjev germ. 31. p. m. je bilo šolsko spraševanje v Begnjah pri Cerknici. V šolo vpisanih otrok je bilo 109. Učitelj je otroke posebno v številjenji izuril. Otroci so se tudi vadili petja in sadjoreje. — Kakor se vidi, so otroci v teb krajih zelo brihtne glave in lepih dušnih darov. Šola v Begnjahje novo poslopje, ali viditi je, kakor da bi bila stara kakih 100 let. Kdor je to poslopje stavil, ni imel prav jasno v glavi, zato pa je pri šoli toliko oken napravil, da otrokom kar pogled jemlje, kedar se solnce od popoldanje strani v šolo upre. Iz Marlbora. 24. t. m. se bode tukaj obhajala alovesna beseda v spomin neumerlih zaslag Slomšekovih, pri kteri se bodo pele rajnkega mile pesnii. K tej besedi bodo gotovo hiteli vsi, kterinr je Slomšek v blagem spominn. Iz gorlike nadškoflje se ,,Tovar.šu" med drugim tudi to le piše: ,,,Sola v Komenu na Kiasu je čiato slovenaka; dva učitelja, oče in sin tam podačujeta. Mnogo hvalevrednega se pripoveduje od raladega učitelja; naj mn to zvišuje gorečnost v njegovem poklicu 1 Slovenci po Krasu se verlo poganjajo za šolsko omiko. Soseske so si šole pozidale, in radovoljne plačujejo svoje učenike, čeravno jih uboštvo tare. Kraški Slovenci so aploh prebrisane glave, in uinejo poljodelstvo in obertnost. Nekteri starši o poletinskem času ne pošiljajo otrok v šolo; vzrok temu je uboštvo in nevednost, ker jim ne morejo omisliti potrebnih knjig in šolskega orodja. Bil sem tudi v Škerbini in obiskal tam novo sozidano cerkev. Kaj Iepa je; stala je nad 8000 fl. Vaščani, dasiravno jih tereje hude letine, so z veseIjem vse dali in storili, česar je bilo treba, da se hiša božja postavi. Premilostljivi nadškof goriški so jo Ietos blagoslovili, in o tej priliki delili zakrament sv. birrae. Pri tej slovesnosti so 4 g. g. bogoslovci prav lepo in ganljivo peli slovenske pesmi Boga na east in na slavo matere božje". Iz Ospe v Istrll. *) — Malokdaj ali še cel6 nič ae v „116. Tovaršu* od naših učiteljev ne bere. Kaj more vzrok tega biti ? **) Izhaja v Terstu pedagogieni lefnik v laškem jeziku, kteri je prišel pretekli dve leti zaporedoma na svitlo. Bode morebiti kdo rekel, da v njega dopisujejo; ali kako bodo dopisovali, ker izhaja samo enkrat na leto, in letos ga šd ni na svitlo. Zapopadel je mnogo važnih šolskih rečf, in na koncu so mu bile pridjane šole vsega Primorja, z gospod duhovnirai, šolskimi ogleduiki in učitelji. — Šola v Ospi je bila osnovana v letu 1821., — v kteri se je podučevalo v nemškem in le malo v slovenskein jeziku. Pervi učitelj je bil tu g. Anton Paher, ki je učil do leta 1825.; do I. 1828. je učil g. Miha Tomšič; do 1. 1832. g. Jože Martinak; do I. 1833. g. Ivan Jenčič; do 1. 1837. g. Janez Cesar; do I. 1843. g. Janez Božič; do 1850. zopet g. Janez Cesar. Od leta 1850. do 1. 1863. so bili postavljeni g. duhovni učitelji. Vzrok, da so se učitelji tako pogostoma veratili je, ker večina tislibje v bližnje itiesta ali pa v teržaško okolico prišla. V letu 1821. je šolo obiskovalo 40 učencev in 1 učenka; sedaj hodi v vsakdanjo šolo 48 učencev in 53 učenk, v nedeljsko pa 18 dečkov in 30 deklic. Učenci 80 (kakor se v marsikteiem imenika vidi) od začetka zmiraj neredno in nemarno v šolo hodili; taka so tadi sedaj godf. Pozimi ne morejo učenci pridno hoditi zavoljo alabega vremena, spomladi in poleti jih pa starši doma za delo prideržujejo. Plača tukajHiijiin učiteljem je povsod 300 gold., vender se pa vsi pritožujejo, da komaj shajajo, ker je živež in obleka draga. Novih šol se po Istri dokaj snuje, da bi si ljudstvo potrebno omiko dobiralo. Naj Bog blagoslovi to početje! #*#) G. Grossmann. Iz LJublJane. Razpis preč. Ijubljaiiskega knezoškof. konzistorija 4. t. m. pod št. U2G/i79 naznanja, da bo 36. in 27. t. m. koiizistorno sprasevanje za nastopne učitelje, kleri naj dobro izurjeni v vseh učiteljskib rečeh poprej pri okrajnem šolskem •) Zakasnjeno. **) nTovars" vedno terka dopisnikom na vrata, pa, žalibog! le malo kdo ga hoče slišati. Šola, učitelj in njih ,,Tovarš" imajo enako osodo. **•) Prosimo, pišite nam še kterikrat kaj iz vaaih krajev. Vredo ogledništvu opravijo postavnu spraševanje in potem 26. t. m. zjutraj ob 8 uri pridejo v konzistorno pisarnico v Ljubljano. •— Tisto novico, ki jo je ,,Tovars* v 15. 1. t. 1. posnel po ,,Oesterr. Schulbote", in povedal, koliko učencev je hodilo leta 1864. v vse Ijudske šole na Kranjakem, — daiies po gotovem viru tako le popravimo: leta 1864. je v glavne šole hodilo 5.109, v male šole pa 33.450, tedaj vkup 28.559 otrok, pa ne po ,,Schulb." 23.450, kjer so učenci glavnih sol po zmoti izpuačeni. Iz tega se še ložeje razvidi, kaj in koliko je imela tista mubasta novica v ,,I.aibacherici" o rekrutih v sebi. — G. Fr. Peterlin-Sreboški naznanja, da misli v Vel. Laščah na Dolenskem z noviin letom vsake dva mesca v vezkih dajati na svitlo lepoznanako podučno knjigo pod imenom ,,Doinačin". Naročnina (za 6 vezkov 2 gold., posainn. pa 40 kr.) uaj se pošilja gosp. pisatelju vsaj do konca tega meaca. —¦ Vodatvo inestne glavne šole pri ev. Jakopu v Ljubljani je dobilo te dni od slavnc mestne županije slovensko pohvalo, kakor je bila 14. avg. t. I. v seji meatnega odbora izrečena mestiii glavni šoli. — Kdaj ee začnejo gimn., realk. in norm. šole, še ni določeno. V mcstni glavni šoli pri sv. Jakopu pa so začne šolsko leto po navadi 2. oktobra t. 1. — 26. t. m. sc je naincnilo nekoliko Dunajčanov priti v rojstni kraj barona Jurja Vega v Zagorice, v moravaki fari na GorenNkem, ker ta dan, t. j. 26. sept. 1802, je bil učeni Vega, naš slavni rojak, utopljen v Donavi. To inilo obletnico hočejo častitelji Vegovi tako obhajati, da uapravijo spominek na njegovi rojstni hiši, in da opravijo zanj zadušnice v tainošnji cerkvi sv. Križa. Slava!