Po katoliškem shodu. Državni poslanec profesor dr. Drtina je po dokončanih volitvah v državno zbornico pisal v HOeški reviji" *, da pride v novi zbornici, ki je bila voljena na podlagi obče volilne pravice, prejalislej do načelne ločitve poslancev v dve skupini. Eno skupino bodo tvorili poslanei svobodomiselnih idej, a v drugo skupino vstopijo vsi reakcijonarni poslanci. In preporno jabolko bo — š o 1 a. Prerokavanja dozorevajo! ZaSetek temu načelnemu razdvoju je iskati v ravnokar minulem avstrijskera katoliškem zborovanju, ki se je vršilo na Dunaju. Avstrijski krščanski socialisti, ki so prešli popolnoma v tabor mednarodnega klerikalizma in ki se senčijo v senci avstrijskih nadškofov, škofov, prelatov itd., so si bili tako svesti svoje moči, svojega uspeha, da so prezgodaj izdali svoje skrite namene. In zgodilo se je, da je na vseučiliškem sestanku katoliškega shoda kakor tudi na banketu, prirejenem po dunajskem občinskem zastopu temu shodu, kjer so si gasili svojo grmansko žejo — vstal sam dr. Lueger ter na vsa usta povedal, da želi avstrijski klerikalizem dobiti v svoje roke vse šolstvo, posebno pa avstrijska vseučilišča, zakaj le na teh se goji vse kaj drugega kakor pa to, kar želi internacijonalni klerikalizem. Ta izjava vodje nemških krščanskib. socialeev je zbudila glasen protest v vseh naprednih slojih mnogojezične Avstrije. Toda ostalo ni samo pri protestih. Kažejo se že vidne posledice te prezgodaj izrečene izjave. Takozvani nemški blok v parlamentu je šel v kosce; znana ^dvanajstorica" je bila. In prvo združitev vseh svobodomiselnih poslancev brez razlike narodnosti je zbudil Masarikov predlog na naučnega ministra zaradi omenjene izjave. Poudarjati ni potjeba, da so se vsi vseučiliški profesorji dvignili kakor en mož proti tej nakani nepremišljenih vodij avstrijskih klerikalcev. Seveda, možje, ki so mislili, da imajo že vso Avstrijo pod svojimi širokokrajnimi klobuki, so se zbali te solidarnosti in sedaj izkušajo na vse mogoče načine ublažiti vtisk govora blebetavega dr. Luegerja. Ne motimo se preveč, ako trdimo, da bo dr. Lueger škodil v tisti meri krščanskim socialistom, kakor jih je hitro spravil do veljave. * Na članek se prilieno ozremo. 0 p a z. p i s. Dejstvo je, da je minuli shod avstrijskih katoličanov zabil močno zagozdo med načela avstrijskega parlamenta ter razdvojil parlament in potem tudi avstrijske narode v dva tabora. Tu reakcija, tam svobodomiselnost! In s tem vidnim uspehom katoliškega shoda smo popolnoma zadovoljni. Druga točka minulega katoliškega shoda, ki mora zanimati vsakega ljudskošolskega učitelja — je bilo poročilo o ljudskem šolstvu in o ljudskošolskem učiteljstvu. Umljivo je, da mora taka poročila imeti na vsakem katoliškem shodu edini pravi zastopnik katoliških staršev — kak župnik ali dekan. Zakaj le-ti najbolje vedo, v kake staje morajo iti katoliške ovce, da se jih najlažje, a tudi najizdatnejše lahko ostriže. Eesolueije, ki jih je uteraeljeval na tem shodu državni poslanec, župnik v Mehrnbachu na Gor. Avstrijskem Josef Lang, in ki so bile tudi soglasno sprejete, se glase: 1. Katoliški shod smatra versko-nravno-patriotično vzgojo mladine kakor edino pravo podlago, na kateri se mora mladina vzgojiti v dobre državljane, v ljudi, ki bodo mogli živeti za večnost sposobno življenje. Katoliški shod obsoja najodločneje ona načela, po katerih vzgaja svobodomiselno učiteljstvo mladino v svobodomiselnih šolah, zakaj taka vzgoja vodi mladino v začasno in večno pogubljenje; nasprotno odobrava katoliški shod brezpogojno načela katoliških šolskih društev in katoliškega učiteljstva ter toplo priporoča, da se jih gmotno in duševno podpira. 2. Patriotična odgoja se pri nas ne sme omejiti le na negovanje zvestobe do vladajoče dinastije, temveč mladina se mora temeljito priučiti svoji materinščini,* poznati mora kulturo in zgodovino domovine in domačih, to je avstrijskih narodov, in sicer zato, da zna to prav ceniti pozneje v praktiCnem življenju. 3. Da se pa tudi mladina odgoja v istini po teh nazorih, se mora skrbeti, da se njih odgojevalce, to je učiteljstvo, pripravlja že v pripravnicah za tak poklic. 4. Da ostane učiteljstvo zvesto načelom versko-nravne vzgoje in da ta načela tudi dejansko uporablja in brani, zato priznava katoliški shod prednosti katoliške organizacije, ki naj deluje v * Kaj pa dunajski čehi?! Uredn. soglasju s centralno organizaeijo, priporoča najtopleje katoliško učiteljsko organizacijo, čestita katoliškemu učiteljstvu na njih dosedanjih uspehih in želi, da se ta organizacija razširi, posebno v nenemških pokrajinah. Jasno se kaže tendenca vseh teh resolucij. Iz njih se zrcalijo vse one zahteve, ki jih goji že od nekdaj internacijonalni klerikalizem napram šolstvu. Kakšna bi bila ljudska šola, ako bi se izročila na milost in nemilost kltirikalizmu, nam dovolj dokazujejo razne resolueije, ki jih predlagajo in sprejemajo na raznih katoliških shodih, kakor poldnevni pouk, šestletna šolska doba, več kmetijskega pouka v šole itd. Sola bi torej postala pravo torišče sistematiškega nazadovanja, zakaj tu bi se otroci pač naučili nebroj molitvic in sličnih stvarij, ki jim v poznejšem življenju ne hasnejo čisto nič, branju in pisanju bi se priučili le za silo, a kmetijstvo bi bilo pa oni nparadešimel", ki bi imelo nalogo, polagoma nadomestiti sedaj običajne realne predmete. No, in o odgoji značajev ne govorimo, ker ti ljudje sploh nimajo značajev! Da jim naša c. kr. učiteljišča še niso dovolj klerikalna, vemo dobro. Ti možakarji bodo šele tedaj zadovoljni, ko bodo na naših c. kr. učiteljiščih poučevali sami šolski bratje in same šolske sestre. Kako srečo bodo pa imeli klerikalci pri snovanju katoliških učiteljskih društev, pokaže prihodnjost. Do sedaj, lahko rečemo, so ti uspehi tako minimalni, tako žalostni, da se eelo merodajni klerikalni voditelji sraraujpjo teh neuspehov. In na tako značajnost Ijudskošolskega učiteljstva smo prav ponosni. Zgodovina organizacije katoliškega učiteljstva, posebno na Slovenskem, kaže, da je vsak trud, vsak napor klerikaleev tu zaman. — Da pa tudi najnovejše taktiške poteze, ki so jih pričeli delati klerikalci na svojih shodih (n. pr. Dobrava in Eadovljica) ne prinesejo uspebov, za to garantujemo! Kako rajsko veselje bomo pa ljudskošolski učitelji uživali, ko pridemo pod okrilje teh ljudskih osrečevalcev, pokažemo v kratkem na zgledih iz življenja.