GLAS ODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. S-fce-^7-- 38. iisto \a/ 13. maja 1899. Leto VII- Razvoj vojaške države. V Zjed, državah je prehod v vojaško državo težaven. Navade življenje prebivalstva so bile dos^daj take, da vojaštvo ni igralo nikake vloge. Od redne vojske v obče prebivalstvo ni dosti videlo; kar se milice tiče, se zamore nanjoozir jemati še le poslednja leta in sicer odkar so jo pričeli rabiti vsled vedno p o m u o ž u j očeg a kapitalizma proti ,,delavskimi izgredi", ta je igrala vlogo najetih oboroženih hlapcev (kakor nekdaj ni grajski landsknechti), ter so varovali bos-ee, opravljali posel pinkertoncev in druzih krvnikov. Celo v poslednjej meščanskej vojni in nje nasledki nikakor niso za-mogli vojaške uprave v Zjed. državah trajno v odspredjo siliti. Popolni poraz juga, kteri je zgubil vse upanje na kako zop« tno vstajo, je pripomogel do velikanskega igro-kaza, da je skoraj pol milijona vojakov, kteri so se borili v bitkah za osvobojenje sužnjev, dva dni di-filiralo v Washingtonu mimo predsednika velike ljudovlad«, potem pa lepo orožje odložili in šli za poslom, kter^ga so g"jili v mirnih časih. Z izjemo Indijancev, kteri so v daljnem zapadli še petindvajset let po meščanskej vojni zahtevali vzdrževanje redne vojne moči, ni bilo nikakega notranjega sovražnika, da bi ee proti njemu borili; ,,vnanje-gau Bovražnika pa tudi ni biio. Vae to se je spremenilo v poslednjem desetletju. „Notranji" sovražnik, kteri se je početkom sedemdesetih let pri kazal, potem zopet 1. 1SSG v Chieagi in potem skoraj vsako leto vedoč za svoj smoter, al: pa tudi še v temi tavajoč po robu postavili poskusom ožemanja in zatiranja, ali bolje: svoje kože braneči proletariat je tukaj in pod kapitalistično vlado se ne bode več odpravil. Ako so preje zadostovale krajevne milice, so v izjemnih slučajih, kakor po predsedniku Clevelandu proti čikaškim štrajkarjem uporabili redno vojno, tako se vedno kažejo meščanskej vojni podobne spletke med delavci in ,,avtoritetami", tako da od sedaj nadalje nemarno več računati na notranji mir. Ako še v časih pročvitanja, v kterih se baje s^daj razveseljujemo, kaj tace-ga pripeti kar se ravno sedaj na zapadu godi, — kaj se še le utegne pripetiti, ako pričenja vse zopet uezadovati in se glasi gospodarska kriza, kt«*ra nas preje ali kasneje zopet obišče v tej deželi? ! Iv temu pa je še vpoštevati — in to je glavno — da imamo sedaj in bodemo tudi veuno imeli ,,vna- Narod vlada svojega kneza. Pod tem naslovom smo eita 1 i v nekem listu precej poučno zanimiv spis iu ga zato prevedemo in natisnemo pod črto v našem listu. K SOOletnej svečanosti kneževine L i c h t e u s t e i n tik ob avstrijskej meji in Švico se poročajo razvese-lilni in poučljivi odlomki iz zgodovine te države, i o sicer o razmerah med prebivalstvom BichtenBteina in njegovim knezom. Velikaši stolnega mesta (bolje vasi) Vaduz so leta 1816 izvolili deputacijo, da odide h knezu Janezu I. in ti so mu imeli kar odkrito povedati, da nemajo nič proti temu, da se puste vladati, tc<]a nočejo nič zato plačati, p >sebno ker je knez sam zelo bogat. Tudi bi ti raje petdeset mož in bobnarja — knez je bil obvezan toliko vojakov dati k zveznej armadi — raje doma obdržali, ker jih tam bolje potrebujejo pri delu, nego pri vojakih, kar denarje velja in ljudje nič ne delajo. njega" sovražnika. Z mirnim tekmovanjem z vsemi drugimi deželami v pridobljenje svetovnega trga smo stopili na prizorišče kjer orožje režija, kjer le surova moč odločuje. Kdor enkrat tukaj stoji, ta nema nič več zbirati: on mora z orožjem nadalje braniti, kar je z orožjem bilo pridobljeno. Prvi vojaški korak sili k drugim ; država, ktera je tak korak napravila, mora postati vojaška država : vojaška država v tem smislu, da vedno pomno-žujoči del pridelovalne moči naroda vedno žrtuje za vojno pripravo in ta se da lahko uporabiti proti ,,notranjemu4' sovražniku, proti delavci, ali pa tudi proti vnanjemn sovražniku. Sramožljivo zadrževanje, ktero dosedaj še McKinleva zadržuje, redno vojno povišati na polno število, v kar ga je sklep kongresa pooblastil, ne bode več dolgo trajalo. Vedno glasneje klici prostovoljce, kteri sedaj na Filipinah svobodoljubeče prebivalce zatirajo, in pri tem svoje življenje in zdravje v nevarnost razpostavljajo, ne bodo zamogli preslišati nedvomno proti-postavnost, ktero vrše s tem seveda le vsled sile, da jih puste tam proti njih volji in proti določbam pogodbe, ktero so sklenoii, ko jih je vlada sprejela v službo, to istino še bolj rezko poudarjajo — glejte v Colorado — kjer že sedaj poiitikarji s t^m strašijo, samo v lovenje glasov, to pa vlada tudi ne bode mogla v nemar puščati. Tudi ob času meščanske vojne so bile taka vstaje prostovoljcev. I* prav pri razvoju bitke v Bull Run, sta se dva newvorska polka klju-bu vsemu prigovarjanju in kazanjn na važnost obrnila in odšla, ker je njih čas najema že potekel. Takrat je bil vladi na razpolaganje bolj bojeviti elemet ljudi, h kteremu je uprav pripomoglo močno naseljevanje. Radi bi videli koliko prostovoljcev se bode oglasilo (ako bode vlada še kak razglas izdala), da bi bili pri volji iti v službo na Filipine? ! In tako ne ostane nič druzega, nego močno pomnožen je stalne vojne z vsemi njenimi nasledki. Nobeden delavec pa naj ne misli, da bode z svojim glasom, naj ga odda za kterokoli starih strank, na tem kaj spremenil, o tem ga bode kmalu podučila skušnja. Imperi-jalizem vendar ni nič druzega nego vreden spremljevalec kapitalizma. Kdor podpira imperijalizem, gotovo tudi podpira kapitalizem; vse čvekanje politikarjev obeh starih strank v tem pogledu ni nič druzega nego vaba za glasove in pripravljanje na prihodnje volitve, za kte-re se bode še dosti gradiva nabralo. »Njegova visokost in svitlost" je bila zelo begata, a poleg tega tudi dober mož: „Ljubi otroci, jaz ne potrebujem Vašega denarja in hočem zastonj vladati, tudi Vam hočem pustiti onih petdeset mož in bobnarja ter jih bodem iz mojega žepa plačal in najei za zvezno armado". Knez si je onih petdeset mož in bobnarja najel v Avstriji in jih' moral odškodovati, sam pa vladal brez odškodnine. Tako je ostalo mirno, prijateljsko in brez davkov do leta 1836, ko je knez Alojzij I nastopil prestol svojih očetov v glavnem in stolnem mestu Vaduz. Prebivalci Vaduza bo si ob tej priliki tudi napravili nekaj stroškov, zgradili so slavolok, razsvetlili mesto in za par goldinarjev umetalne-ga ognja požgali. Kmalu nato so se sešli modrijani Vaduza in stikali glave, ko so jih malo zmajali so pričeli med seboj govoriti: Naš vzvišen vladar nas vlada popolnoma brezplačno: to je res, toda videli ste otroci, da nas vedno le še Nove utvrdbe. Pariz, 10. maja. Iz Manile prihaja sledeča vest, ktero so po pismo-nosnih golobih v torek odposlali iz Balinaga. Najmočnnejša pozicija, ktero so do sedaj vstaši imeli je ta pred general Lawtonovimi četami v San Ildesonzi 9 milj severno od Balinaga. Močan ogledo-valni oddelek Amerikancev je naletel na to pozicijo. Mogočni nasipi se raztezajo miljo daleč od močvirja ob levi do vrste gričev pred mestom z jarki ob strani od koder je možno strahevati veliko planjavo z rižovim poljem. Ko so se v mala krdela razdeljeni Amerikanci približali, pričel je sovražnik hudo streljati na nje in morali so se umakniti. Major Diggle3 iz Minne-sote je bil ustreljen v glavo. Ako bode sovražnik držal to pozicijo nadejati se je hude bitke. Vse kaže nato, da o pomika iju proti San Izidoro na vsako miljo čaka Ameri-kance hud upor. Tisoče gladili h Filipincev dohaja k Amerikancem, ktere ti oskrbujejo iz velikih zalog riža, kterega so v Balinagu vstašem odvzeli. General Lawton je včeraj v Balingu osnoval prvo. iz domačinov obstoječo municipalno vlado na Filipinah. D >mačini so včeraj pri javnem zborovanju izvolili majorja, kteri ima oblast imenovati so vet. Manila, 10. maja. Filipinski general Mascardo je v ponedeljk večer napadel San Fernando. Vstaši so delali velik hrup in mnogo streljali; ne da bi napravili kake velike škode. Mascardo zaseda zu-najne utordbe pri Bacolari, zatočno od železnice. Pred njegovo pozicijo, v jarkih, ktere so napravili Fili-pinci nadejaje se napada, sta peš-polka iz Kansasa in Montane. V ponedeljk popoludne so videli generala Mascardo z velikim spremstvom častnikov jahati ob črti in svoje vojake navduševati. Ko se je zmračilo, napadel je oddelek Filipincev j)rednje straže montan-skega polka. Montanci so napad odbili. General Luna zbira svojo vojno iztočno od železnice, na kteri vlaki dovažnjo krdela Filipincev, kar kaže, da se še ne mislijo tako hitro podati. Paterno odklonil. M an i 1 a, 11. maja. 1'revožni paruik ,,Hancock" je danes dospel iz San Francisce z 21. pešpolkom in baterijo 1. topničarskega polka. Vojaki so se izkrcali in takoj odko- rakali pred sovražnika, ker je general McArthur prosil nujne pomoči, češ da so njegovi vojaki vsled naporne službe zelo utrujeni. Položaj je še zelo kritičen. Filipinski kongres zboruje v San Isider. Paternu so ponudili predsedništvo kabineta, toda odklonil je, dokler ga kongres ne pooblastil z Amerikanci obravnavati. Higgins, predsednik Dagupan železnice, se je ravnokar povrnil iz potovanja znotraj črte vstašev. Pravi, da bežeči domačini trpe pomanjkanje, in da je vstaška armada demoralizirana in da isto domačini nočejo podpirati, ker so vojaki njihove hiše plenili. Tudi Patemo-novo hišo v Mexiki so opienili in $20o0 v gotovosti ukradli. Higgins trdi, da je v San Fernando 14.000 Filipincev močno utrjenih, in da se mislijo trdovratno postaviti v bran. Si vedno se širi vest, akoravno ui še potrjena, da so Filipinci umorili francoskega barona du Ma-rais, kteri se je podal k njim radi španskih vjetnikov. Včeraj so vpljivni, v Manili stanujoči Filipinci zl orovali iu sklenili ustanoviti časopis, kterega bodo „La Democracia" imenovali. Isti bode deloval na to, da se sklene kmalu mir. Vstaši utrjujejo najvažnejše kraje v pokrajini Ca vi te. V Casuiz ob severnem obrežju otoka Panav, kakih 75 mil j od Iloilo oddaljeno, se je posrečilo izkrcati deset topov. Mabini, kteri je še sedaj na čelu filipinskega kabineta, pravi, da imajo vstaši mnogo upanja. V svojem uporu zato vstrajajo ker se nadejajo evropskega posredovanja. lepe groše velja. Postavili smo slavoloke, zažigali umetalni ogenj, v obče imamo pri vsakem obisku njegove svetlosti, pri lovih in druzih knežih zabavah ne male stroške, kteri nam niso prijetni, zgubimo pri tem tudi čas in Be škodujemo pri kupčiji in obrtniji! Toraj jo še vendar nemarno zastonj. Na vsak način mu pa dela zabavo nas vladati. To ima veliko veljavo za njega in on ima denarje. Naznanimo mu to zadevo". Zopet so sešli ,,purgarji" mesta Vaduz in izvolili najbolj modre in odlične meščane ter to deputacijo odposlali pred prestol. Na tem mestu so naznanili njih težečo pritožbo, da jim brezplačno vladanje kneza le še stroške napravlja, in da naj bi jim dal za njegovo zabavo vladanja odškodnino; to so mu znali tako lepo povedati, da je bil dobri vladar prav ginjen in jim obljubil odškodnino. Pogodili so se za letno svoto in mož jim je plačeval točno. S tem so ae prebivalci v Lichten- Lakota na Ruskem. Iz obširnega ruskega carstva dohajajo strašna poročila. Mnogo stotin je vasi, kjer prebivajo le še človeška okostja, ktera počasi umirajo, ker nemajo kaj jesti. Že vso zimo so dohajale od časa do časa posamezna poročila o lakoti v zatočno Evropo. Sedaj pa so se grozovito pomnožila celo uradna poročila o tej človeški bedi. Tukaj hočemo dvoje poročil zabeležiti, kakor se poroča nekemu časopisu iz Petrograda. Že več mesecev razsaja v notraj-nej Rusiji strahovito grozna lokota in se razširja po širnej državi. Ogromno število žrtev je že tirjala lakota in še ni moč videti, kdaj bode konec strahote. Governerji so opetovano poročali v stolno mesto na ministerstvo notrajnih zadev, ob jednem pa tudi priznali svojo onemoglost v očigled obstoječej bedi. steinu povzdignili v politiki, kte-rej jej ni iskati enakosti ne v preteklosti niti sedanjosti na svetu. Namesto, da bi svojo vlado plačali, so imeli isto ne le zastonj, temveč so bili še oškodovani, da so se vladati pustili. Dalje jo ne bi zamogli pritirati. Ali vendar! Kdor ima rumenkaste lase, bi te imel še rad kodraste, pravi pregovor. Knez Ivan II. Lichtenstein si je rekel necega lepega jutra sam pri sebi: „Ker ne dobivam nikake plače, temveč za moje delo mojim podanikom še celo odškodnino dajem, toraj smem vendar tako sloboden biti, da smem vsaj po mojem okusu živeti. To moje stolno mesto Vaduz je zelo dolgočasno. Denarja imam dosti in zato hočem živeti na cesarskem Dunaju." Knez Ivan II. se je podal na Dunaj, sezidal krasno palačo in živel prav gosposko. Vladanje in plačevanje odškodnine je preskrboval pismeno in po svojem ministru. Ali zopet so stikali purgarji Vaduza glave in ko so vse dobro premislili, so rekli: »Izvoliti si moramo deputacijo, isto Minister notrajnih zadev Goremv-kin, za svojo službo popolnoma nezmožen mož, je sicer odredil, da so potovali uradniki po gubernijah, v kterih razsaja lakota in delili denar, živela in obleko med ljudstvo. Toda pri tej priliki se je pokazala nepoštenost in lažnjivost ruskih uradnikov, kteri so ubogo ljudstvo goljufali za njemu namenjeno pomoč. V nobenem spisu se ni še uradno tako pretresljivo, brez pre-tiranja in prikrivanja slikala vsa beda v gubernijah kjer vlada lakota do obupnosti, nego v nekem pozivu, kterega je nedavno priobčil v Grodno izhajajoči uradni časopis v dosego dejanske pomoči. , ,Za Kristovo voljo odprite oči! *' — tako čitamo tam — „to niso temne sanjarske podobe, izviri fantazije, ktere vas gledajo iz mrzle temne noči. Ta živa okostja z steklenimi očmi, komaj še vstanu se v nezakurjenih kočah premikati, — so vaši bratje, kteri počasi že več mesecev hirajo. Nimamo opraviti morda z nepotrjenimi poročili, marveč grozovita istina je, ktera se ne da tajiti, na stotine ljudi umira vsled lakote in za legarjem. Nikake fantazije, ampak žive ljudi vidimo pred nami. Tisoče do kosti iu kože shujšanih s cunami pokritih otrok lazi po cestah med vasmi in prosjači za ostanke. V srce segajoči in plakajoči klici malih done na uho mimngredočih : „Mati samo košček kruha!" Toda oče in mati nista v stanu tako plakanje in jok utešiti; pokopi j eta svoje otroxe, kteri so pred njunimi očmi lakote umrli in pričakujeta potem mirno udana svoj konec4'. Poziv neče samo premožne in bogatine, ampak vse ljudstvo vzdramiti iz mlačnosti proti grozovite j bedi; od druge strani tudi ne pozabi omeniti, da so zdravniki, usmiljene sestre in mnogo druzih požrtovalno pomagali siromakom. ,,Toda beda je gorostastna, ter zahteva ogromnih stroškov, več nego udeležba nekterih premožnih prispevati zamore, zahteva osobno in materijalno udeležbo vseh onih, kteri častijo Boga. S tem ne mislimo, da bi morali darovati slednjo srajco — tega ne : v imenu Kristo-vem in vseh svetnikov in vsega višjega v kar ljudje verujejo, naj da vsak, kolikor vstrpeti zamore, naj se odpove, ako tudi začasno, v prid lakote umirajočim; školjkam šampanjcu, liazardnej igri, nepotrebnim prstanom na roki. Naj bi vsak, če tudi le za trenotek pozabil, da živi v obilici in si predstavljal, da jo obdan od plakajočili otroči-čfev, kteri stegujejo k njemu svoje suhe ročice . . . ." Ako že uradni poziv rabi take besede obupnosti, potem mora biti že velika sila. Toda žalibog v me-rodajnih krogih manjka povsem potrebne eneržije, ktera bi bedo olajšati pomagala. Bogataši se v svojej samopašnosti ne brigajo za siromake ; ruska pravoslavna cerkev je ogromno bogata, mogoče najbolj bogata od vseh, zakaj naj bi ta ne pomagala iz ljubezni do bližnjega, po čemu so v takem času zlate, srebrne slike, zakaj jih dičijo dragocena kamena, ko narod umira gladu? N a taka vprašanja biti rekli kaj to koga briga, nečimurno lepotičje je v višjo čast božjo, ako pa kar stotisoč nedolžnih ljudi od glada umrje je pa-- Razne vesti. poslati na Dunaj iu našemu svetlemu knezu izročiti pritožbo." Za necega lepega jutra, ko je knez komaj vstal, ae ježe kopica vaduških ,,purgarjeV' naznanila. Dvanajst je bilo možakov in ko so se dovolj spoštljivo in ponižno priklonili, je pričel najbolj modri govoriti: ,,Nič ne plačamo Vašej svetlosti za vladanje, nasprotr-o, Vaša visokost nam daje odškodnino, da se pustimo vladati. To je izvrstno. Toda Vaša svetlost ima neznauo veliko denarja, in ga pusti mnogo tukaj na Dunaju, in tako je nam lep zaslužek odvzet. Mi prosimo Vašo svetlost, da bi saj pol leta vsacega leta prebili v našem ljubem Vaduzu, akoravno py tem še zgubimo denarje, ali to ne vzamemo tako natanko v vpoštev. Blagovolite nam toraj podariti saj polovico Vaše sedanjosti in kako malo doklado, namreč ustavo." Kuez Ivan II. je tudi v to dovolil in jim dal ustavo, po kterej ima prebivalstvo Lichtensteina 15 poslancev, a tudi te mora plačati knez iz svojega žepa. Kako postopa vlada z mornarji. Kakih 200 mornarjev je vtorek dospelo v New York s prevožnjim parni kom ,,ButValo", kteri zagotavljajo, da jih je vlada prisilila se odreči pravici prosto prevožnje iz New Yorka v Ban Eraucisco. Večje število teh ljudi je podpisalo peticijo in izročilo mornarskemu oddelku. Ti se izjavljajo, da je vlada imela prednosti od njih brezupnega položaja v Manili iu so zahtevali svoje pravice. Ti ljudje so bili večinoma mornarji, kurilci itd. na azijatskem brodovju, ter so v San Francisci stopili v vojno in službo, in sklenoii pogodbo, da jih po končanej siužbi prosto zopet postavijo na isto mesto, odkoder so se vkrcali. Deset dni predno je „BulValo" odpljula, je dospel brzo-jaV, da morajo vsi možje, kteri se na parniku vračajo v domovino podpisati spis, o k tereni se odrekajo pre vožnji iz New Yorka v San Francisco. Pod takimi pogoji ni tem ljudem nič druzega kazalo nego podpisati, ker drugače bi jih še v Manili pustili na cedilu. Vlada si pa misli zamorec je svojo dolžnost storil, sedaj naj pa gr£! Trinajstletni ropar. Frederick Schietfer lBletni deček je bil te dni od Yorkville sodišča radi ropa postavljen pod $1500 poroštva in poslan v zapor dokler pride pred porotno sodišče. Gospa Annie E. Agilvie iz Bath Beacha je šla po Madison Ave., a Schietl'er skočil je, kteri je velik za svojo starost, k njej in jej iztrgal iz roke denarni mošnjiček z $6.50. Policaj Malloy je videl dogodek in kmalu beguna dohitel in od vedel v zapor. Razstrelba plina, ktera se je v sredo večer pripetila v New Yorku, je nastala vsled nepopolne zveze cevi, kakor se je kasneje pokazalo. Nepopolna zveza KRALJA •PIVE i © © o Superior Stock Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povsodi v sodče-kihi steklenicah. s o e BOSGb SHEWING CO., LAKE LINDEl^ • - MICH. Entered as second claB matter at tue New York, N. Y. Post office October 2. 1S93 „GLAS NARODA". I /tat slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ▼a pol leta...... ........$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ ,, „ pol leta . . . . „ 3.50, „ ,, ^ ftrt leta . . . „ 1.75. J Kvropo f>očiiijaUJJ hst skupno dve Številki , .ia.b iUfoaa" liiiaja vsako •>. i Jo in soboto. „GLAS NARODA" („ Voio; ok the Pf.opi.e") Win 1h* isU' J every W^dii'-sday a-id Saturday. Kubscru lion yearly S3. Advertiscmfiitg on sgwrnent. Za oglase do 10 vrstie se plača r^ntov. Dopisi Ithz jjitdpinH in osobnosti ne nat*suejo. l»e- ar naj s^ noigov« >n poslati po M<»n 'V Order. Pi spremembi kraja naročnikov —of mo, da se nam tudi pr< jšnj< uivhii&iu naznani, da hitreje najdemo nanl ivnika. O »pivijin in jim^i ljutvHtii iiarmiit*-1 unaiovom : „Glas Naruda", Greenwich St. New York City se je nahajala v kleti hiše št- 201 na Broome cesti, kar so zakrivili delavci od New Amsterdam Gae Co. Družba je napeljevala plin v tri hiše in delavci s . zvečer pustivši delo, zvezo satno s cunjami zamašili, rekši hišniku, da bode to že zadostovalo. Toda po noči je izpuhtelo v«like množine plina, kteri se je drugo jutro, ko so vrata odprli od luči vnel in razstrelil, na kar je bilo sedem osob poškodovanih. Strajk pri rezervaiju Od Italijanov, kteri so do sedaj delali pri rezervarju v Jerome parku se jih je zopet nekaj pridružilo štrajkarjem, da njihovo število sedaj znaša 4oo. Zjutraj je sklenilo 40 delavcev ko so šli na delo, da bodo štrajkali, ako jim kontraktor ne bode dal lopate zastonj. To pogodbo ni hotel izpolniti in ljudje so takoj pustili delo. Razni drugi oddelki bo štrajkali iz istega uzroka. Ker je popoludne pričelo deževati, počivalo je vse delo pri rezervarju. Ta čbb so štrajkarji vporabili in imeli razna zborovanja, ktera pa so policaji samovoljno razpršili. Delavci so kontraktorja obvestili, da so pripravjeni odjenjati od njihove zahteve glede plače, ako jim kontraktor bode dal lopate zastonj Ta je odklonil, češ da z svojimi delavci bolj liberalno ravna, nego drugi kontraktorji, in da več storiti ne more. Radi tega štrajk se vedno traja. Stird^snt policajev straži po noči, ker s« boje, da bi štrajkarji napravili kako škodo. Italijaui odnehali. Štrajk italijanskih delavcev pri rezervarju v Jerome parku v New Yorku je skoraj končan. Od 1200 mož, kteri so v ponedeljek izostali, je kakih 900 delavcev zopet prijelo za delo. Ljudje niso bili organizirani pa tudi odločnih in inteligent nib vodjev niso imeli. Policaje, kterih je bilo 150 pri rezervarju, so odpoklicali, ter pustili le os»>m mož na licu mesta. To je 300 ostalih štrajkarjev ojačilo, da so z nova poskusili svoje delajoče tovariše pregovoriti, da bi zopet šli na štrajk. Ker so se štrajkarji policajem, kteri ■o jih hoteli odpoditi, postavili v bran, telefonirali so po pomoč. Prihitelo 30 policajev, kteri so z gorjnCami pričeli u Irihati poštraj-karjih in jih razpršili. Samo pri jednem oddelku se je itrajkarjem posrečilo delavce pregovoriti, da je 75 moi zopet pustilo delo in odkorakalo t štrnjkarji. Isti pa »o »e kmalu skesali in šli zopet na delo. Kontraktorju pravijo, da ni treba mkakega posredovanja več, ker je fttrajk končan. Spal na železnični progi. Služabniki kolarnice ,,Brooklyn Heights" bružbe v Brooklynu so hoteli te dni potisniti nek voz na stransko progo. Naenkrat so za-čuli strašno kričanje, ter našli, da so preduja kolesa povozila nekega moža. Nesrečnika, kteremu ste bili obe nogi popolnoma zmečkani so izvlekli izpod voza. V St. Mary bolnišnici je ponesrečenec povedal, da mu je George Webe ime, da je 50 let star, in ker je bil brez strehe, se v kolarnici na tir vlegel h počitku in zaspal. Kmalu nato je umrl. Rus vsled glada umrl. Dva moža sta našla te dni v goj-^diftu pri Rev ob Long Island zali» u nekega moža, kteri je počasi lakote umiral. Ležal je med gromovjem v travi. Poklicali so zdravnika iD ubožeca prenesli v hišo Keelerjeve-vega kluba. Ko so tam bolnika uekoliko pokrepčali zapisal je ta je ta 6Voje ime, Julij Waskiesenski in nadaljeval: ,,Jaz sem Rus, pred štirjnajstimi dnevi sem se izkracal v New Yorku. Že teden dni nisem nič jedel." Možje drugi dan umrl. Koliko velja špansko-ameriška vojna. Po računu spretnih iinančnih umetnikov v državnem oddelku v NVashingtonu je vojna z Španijo dosedaj v gotovini veljala okroglih 275 milijonov dolarjev, to je z onimi milijoni, ktere dobe Spanci za Filipine. Izdanih je bilo 819G.OOU.OOO vojnemu oddelku, $5-1.0« «0.000 moruarničnemu - dseku, $20.OOO.00O za Filipine in 4,000.000 za višje stroške vsled vojne prouzročene pri zasobnej upravi. Skupni znesek ni ravno velik, ali potreba je misliti, da najboljše še pride. To bodo najbolj jasno kazale številke. Meseca aprila lanskega leta. ko se je oboroževanje najbolj marljivo vršilo je to zahtevalo tudi izvauredno visoke stroške. Kljubu temu bo bili letoB v aprilu, ueračunivši 20 milijonov dolarjev odžkodnine Španiji za Filipine, stroški višji za 81.700.000, — toraj okupacija Kube in Porto Rice in bojevanje na Filipinah prouzro-čuje več stroškov za $1.700.000, nego oboroževanje prednose je vojna pričela z Španijo. Ti stroški pa v bodoče gotovo ne bodo nič nižji, temveč vsled pomnožeuja gradenja ladij za mornarnico itd., še večji. To nam po jednej strani kaže koliko novcev velja koloni-jalna politika, ktere vse je potreba iztisniti iz delavnega ljudstva, koliko žrtev ljudi pa zahteva, o tem še ni mogoče natančno poročati. Nesreea na železniei. 22 mrtvih, več kakor 50 ranjen i h. Reading, Pa., 12. maja. Danes večer kmalu po 10. uri sta na postaji Exeter, 6 milj od Readings trčila OBobna vlaka. Ekspresni vlak bi imel odpeljati ob 8. uri 30 min. proti Filadeltiji, ker je imel zamudo, je čakal v Exter na ukaz. Posebni vlak iz Harrisburga z iz letniki, kteri so bili navzoči pri odkritju spomenika, je Reading ostavil 20minutpoodhoduekspres nega vlaka in je pri Exeter % vs'» sil< v njega zadel. Več voz eks; r s v g;i vlaka je bilo razbitih in več; osob usmrtenih. Do časa ko list sklepamo smo le zvedeli, da je večina teh doma iz Morrietovvna. Doeodaj je bilo naznanjenih 25 mrtvih in 50 ranjenih. Do 1. ure po noči so zvekli izpod razvalin OBem trupel, kakih 20 jih je še poti razvalinami. Prebivalstvo mesta je zelo razburjeuo ; uradniki molče o nesreči. Delavci ponesrečili. Harris bur g, Pa., 12. maja V Pennsylvania Steel Works je veliko gonilno kolo delavcu L. Brin-serju glavo od telesa odtrgalo. A s h 1 a nd, Pa., 12. maja. Danes zjutraj več ogrskih delavcev ua 4«) čevljev visokem griču premog zbi ralo, se je grič hkrati udr, najbrž, ker je bil preveč spodkopan iu več delavcev je zasulo. Takoj so drugi pričeli kopati in našli štiri trupla, nekaj pa poškodovanih; pet mož še pogrefiajo. Dobro znamenje za delavce Pittsburg, 10. maja. Koncem tega meseca bodo zastopniki od Amalgamated Association of Steel & Iron Workers, s zastopniki tru-sta za železo in jeklo določili plačo za tekoče leto in mislijo, da pri tem ne bode prišlo do prepira. Tudi navadnega od 4 do 6 tednov trajajočega polletnega počivanja letos ne bode, ker je trust z naročili preobložen. Po vrat admirala Dewey a. Washington, 11. maja Tajnik Long je rekel danes zjutraj, da oddelek mornarice ue bode vpljival na admirala Deweya glede njegovega povrata v Zjed. države. Po nekem starem običaju, sme admiral, ako se vrača od ptuje mornarske postaje za vožujo rabiti svojo poveljniško ladijo. To bode Dewey tudi naj-brže storil, bodisi da se vrne v New-York ali San Francisco. Oddelek misli, da bode Dewey začetkom julija že tu, akoravno bode zamogel Minilo komaj preje ostataviti, nego da vsaj premirje nastane. Dewey je prosil danes tajnika Langa, da bi smel križarko ,.Boston pustiti še nekaj časa pri azijatskem brodovju. Prošnja bode brezdvom-uo dovoljena. Križarka ,,BoBtou" je imela povelje vrniti se na Mare Island. Dobro za gladue rudarje. W a s h i n g t o n, 9. maja. Držav ni odsek je sklenol zloglasni Roast Beef v kositaruatih škatljah poslati pomanjkanja trpečim zlatoiskal-cem v Ram port Citv v A laško. Ta sk'ep so storili oa podlagi brzojava, kterega je poslal višji komisar Mc Cain iz Vancoura, Wash., in rekel, da so rudarji v Rainpor in Circle City zahtevali 19.740 i'untov canned roast beaf. Poskusili so ga in jim dobro dišal. Novi odjemalH za nas premog. W ash i n g to n, 1<>. maja. Francoska vlada je vpeljala preiskavo glede kakovosti amerikaiiBkega premoga, ker namerava istega vpeljati v francosko mornarico. Poročnik de Faramond, mornarski attache pri tukajšnem francoskem poslanstvu je dobil povelje preiskati ame-rikanski premog, kakoršnega rabi naša mornarica, ter bode francoski admiraliteti ugodno poročal. Ome njeni častnik je preiskoval premog v Norfolku in Philadelphiji tudi dobil na o^led admiral Deweyove pisma, v kterih ta prednosti ame-rikauskega premoga proti angle škernu zelo hvali. Poročnik Faramond je sam prišel do zaključka, da se amerikauski premog sicer nekoliko bolj kadi, toda da manj pepela, nego mnogo hvulisani premog iz Cardilla. Ponarejenje živeža. Chicago, 111., 11. maja. Pred odborom zveznega senata so danes štirje znameniti zvedenci pričali o škodljivem vplivu, antiseptičnega maziljenja radi daljue ohranitve tekočih in gostih jeBtvin za potrpežljivi človeški želodec. Vsi so se izrekli za absolutno prepoved taci h ponarejauj, ali da se vsaj postavno zahteva, take ponarejene je9tvine z napisom značiti kot ponarejene. Pri-česo bile: uewyorški zdravnik Henry G.Pifard: Abbott C. Prescott, dekan višjega učelišča za farmacijo v Mi-chiganu; Viktor C. Vaughe, dekan zdravniške fakultete v Ann Ar boru in H. C. Adams, komisar za jest-vine v .WiBConsinu. Dr. Pitlard je posebno opozarjal na nevarno ponarejanje zdravil, h kteri m spada tudi ,Bromo Seltzer'. V Adamsovem slučaju se je pokazalo, da je bil v onem Bromo Seltzerju razun smrtnega strupa tudi ,,acetenilid". Jeden članov odbora je rekel, da so sklenili predlagati stroge 2akone proti pouare lanju jestvin. Delovanje odbora v Chicagu je dokončano. Kasneje i »ode pr.šlo pivo na vrsto. Vse vrste piva bodo vladini zvedenci kemično preiskali. Odbor je naknpil v Chicagu za poskušnje surovo maslo, poper, kavo in kouzerve, ktere bodo v Washington u še bolj natančno preiskali. Železnični voz vrglo iz tira. D u 1 u t h, Minn., 10. maja. Včeraj večer, je kakor pravijo, vsled razstrelbe di nam i ta vrglo železni?« ni voz West Dulnth črte iz tira in ga prekucnilo. V vozu je bilo deset osob, ktere so bile le lahko poškodovane. Sila razstrelbe je bila tolika, da je kolesa in prednji del voza odtrgalo in 30 čevljev daleč vrglo. Cestni tlak in proga je bila tudi hudo poškodovana. Nevihte na zatokn. Sioux City, Iowa, 11. maja. Nenavadno hudo deževanje je pro-uzročilo v Iowi in severni NebraBki veliko ško io na imetju posebno na farmah po nižavah. Chicago, St. Paul in več druzih železnic so v gotovih krajih, radi poškodovanja železnične proge vsled vode, ustavile vse vlake. V Ilomeru je po-vodenj pregnala mnogo družin iz stanovanj. Tudi mnogo živine je poginilo. Štrajki. Pittsburg, Kans., 10. maja. Pogajanje med podjetniki premo-gokopov v južno zatočnem delu Kansasa s zastopniki premogarske unije Be je prenehalo. Posledica temu bode bržkone velik štrajk 13.000 premogarjev v premogoko-pih Missouri Pacific, Kansas and Texas, Central Coal & Coke Co. in Southwestern Improvement Co. Mislijo, da se bode štrajk v petek pričel. Nor wi c h, Conn., 10. maja. Od štrajkujočih delavcev pri Ponetnah Cotton Mills v Tattville je že 100 mož zopet pričelo delati. Tudi ostalih 400 štrajkarjev bode, se kakor je videti, kmalu podalo, ker jih krajevna unija ne podpira. G loucester, Masa., 10. maja. Radi izgredov v Iiockportu bo zaprli kamenoseke: Jakob Kallio, John N. Matson, Patrick St. John, Frank Hendrickson in Viktor Bigley so bili danes krivim spoznani, toda za sedaj z suspendirano obsodbo odpuščeni. Nemara jo vee zanj. Salt Lake City, 10. maja. Bivšega glavnega mojstra od K. ol L. James R. Sovereigua so poslali premoga rji iz Wallace, Idaho kot delegata k tukajšnemu zborovanji Western Labor uuije. Na pripore Čilo preiskovalnega odbora manda tov ga niso pustili k sejam. Odbor pravi, da je Sovereign dvomljix značaj in je v preteklosti dokazal, da stvari delavcev nikakor ni zvesl in udan. Železnične vlake zaruhili. G u t h e r i e, Okla., 10. maja. V Normanu je včeraj šerif Newblock ustavil osebni in dva tovarno vlaka. Atchison, Topeka & Santa Fe že leznice. Šerif je imel seboj močan oddelek oboroženih deputijev in je priklenil lokomotive k tiru, da niso mogle naprej voziti. Vlake so zaru-bili radi $7000, ktere je družba 1. 189S na davkih dolžna ostala. Ta svota je namreč ostala na dolgu za šolske davke, o kterih družba trdi. da niso opravičeni in radi česar sedaj teče pravda. Najbrže bodf zadeva kmalu rešeua, toda do tedaj bode oviran ves proin t na južnem oddelku železnice. Zopet žrtve tornada. Houb ton, Tex., 12. maja Brzojav iz Kagle Pass, Texas poroča. Sem je danes dospelo poročilo iz Hondo, da je včeraj tam razsajal tako hud vihar, da je bilo 2'J osob usmrtenih, nad 100 pa ranjenih. Mnogo osob še pogrešajo in se najbrže nahajajo pod razvalinami. Toča je spremljala vihar in bilo zrnje tako debelo kakor orehi. Razbojnika preslepil. Santiago, 9. maja. Sedem razbojnikov, kteri so včeraj večpr napadli tri kubanske potnike in ne-cega Amerikana, ima sedaj čas v ječi premišljevati kako jih je Yauke na led speljal. Manrice Baldwin in krije Kubar.ci so potovali iz Man-zanillo v Santiago. Med vso potjo niBo na nič posebnega nalete'i, ko so v bližino Bayamo dešli, jih je hkrati napadlo sedem lopov in odločno zahtevali denarje in vse vrednostne stvari. Baldwin se jeobrnol in zaklical kakor bi bili vojaki blizo: „He, fantje, brxo pridite!" Komaj so roparji to čuli, so že bežali, ali Baldwin j m je zaklical v Španskem jezika, da naj takoj ob Btoje iu odvržejo svoje orožje, dru- gače bodo vsi postreljeni. Preplašeni roparji so ubogali, in še le ko so jih zvezane tirali proti Bayamo, so sprevideli kako so bili preslepe-ni. Jeden roparjev je hotel ubežati, a bil v nogo obstreljen. Pozneje se je dokazalo, da so bili ti ljudje preje v službi v Sautiagu pri upravi. Evropejsk* in drn^e vesti. Berlin, 10. maju. Vlada z najhujšo strogostjo postopa proti poljskem časopisju radi anti-nemške agitacije na Prusko-Poljskem. Proti ,,Gazeti Grudzradski", ktera v Grandencu izhaja se je uložilo 19 tožb, ker je vsacega otroka opo minjala naj izven šole poljsko govori in ženski ua srce polagala, postati zaščitnica narodnega Čutstva. Lnct-henijeve sokrivce iščejo. G e n f, 9. maja. Preiskovalni sodnik Lechet je Lucchenija, morilca avstrijske cesarice Elizabete zopet zasliševal, da bi zv del imena kakih sokrivcev. I/, raznih delov Italije, Švice in Avstrije poroča policija iz Genfa, da so zaprli anarhiste vslnd suranje sokrivde. Včeraj je bila genfska sodni a iz Zadra v Dalmaciji naprošena, da bi Lucche niju povedali in ga ob jednem zaslišali o gotovih izjavah, ktere je priznal v Zadru zaprti anarhistični rudar imenom Bracia. Ta Bracia se baha, da Lucchenija dobro pozna, in da sta se večkrat pogovarjala o načinu kak umoriti avstrijskega in italijanskega vladarja. Luecheni zagotavlja, da sta dva anarhista z revolverji oborožena bila na kolo dvoru na prežo postavljena, med tem ko je on Bam prtžal na izkrca-lišču in tako ni mogla cesarice uteči osodi. Luccheni se pa brani povedati imena sozarotnikov. Pet rog rad, 10. maja. Vsled odredbe carine sta se podala dva komisarja v pokrajine kjer razsaja lakota, da se poučita v tamošnjem položaju in se takoj poslužita sredstev za odpomoč. Carina je osobno dala 50.000 rubljev ($25.000) za pomoč po gladu prizadetim. B e r o 1 i n, 11. maja. Nepresta no deževanje od koncem aprila je prouzročilo v mnogih krajih povod nji posebno v iztočnih pi krajinah ob r«jki Oder. Pri Oderau v avstrij ski Šleziji je vsa okolica pod vodo Pri Draždanah je Elba višja nego kdaj p<.preje v minolih 20 letih \TBe reke, ktere se iztekajo v Elbo in Oder so izstopile iz bregov. V Bitterfeldu je vtonilo 11 osob, ko so poskušali prepeljati preko Mol-dave. Dežuje še vedno. L o n d o n, 11. maja. Prizivno sodišče je danes ovrglo priziv francoske „CompagnieGenerale Trans atlantique" proti razsodbi admira-litetnega sodišča. Isto je razsodilo, da je za trčenju „La Bourgogne" z britiškiin parnikom ,,Cromartshi-re'4 pri Sable Island meseca julija 1S9S, pri kterem se je ,,Bourgogne" potopila, edino ta bila odgovorna Dalje je prizivno sodišče povsem pritrdilo prvo razsodbo admirali-tetnega sodišča. Aden, 11. maja. Vstaja v pokrajini Yemen se vedno bolj Širi. Turški poveljnik Abdnullah paša se je moral umakuiti v Sano, glavno mesto pokrajine, ker je vsled ponočnih napadov Arabcev, pobe-ganja in lakote med vojaki imel veliko zgubo. Vsa turška vojna je popolno demoralizirana. Petrograd, 11. maja. Kakor poročajo „Nowosti1', bode prihodnjega julija car potoval v Sibirijo in pri tej priliki obiskal ječo izgnanih. Dunaj, 11. maja. Velik požar je daneB razdjal mestece Gurahu-mora v Bukovini. Plamen je vpe-pelil 200 poslopij, med temi farno cerkev, mestno hišo, iu vse dole. Mestece je štelo kakih 3000 prebivalcev, kteri so večinoma vsi brez strehe. T n siselsi. Madež na časti. (Dalje.) Rudeč vsled jeze je zakričal nad deklico: ,,Prepovedujem ti, kot mojej nevesti, da nikdar več ne spregovoriš besedico s tem ze^ucem, kteri bi lahko tam ostal od kodar je prišel, in ne bi svoje oči obračal na novce tvojega očeta. Tvojo ljubezen in nežnosrčnost imaš pa meni ohraniti in ne b takim vetrnjaškim junakom zapravljati! Razumela!" ,,Jaz bodem govorila s komur bodem hotela!" klicala je Lizika in srd jdj je svetel z oči. „\Veler v£ že dobro uro, da sem bila tebi ob-ljubena, drugače ne bi sam prišel. Kar se pa nežnosrčnosti tiče, se pa ta ne da prisiliti. Ona je vrelec onega, česar srce napolnuje; jaz pa ničesar zate ne čutim nego nejevoljo, ktera se od dno do dne zvišuje! Ker te ne ljubim in nikdar ljubila ne bodem, zato odrekam mojo zaroko in bodem gli*de t»'ga Še danes z očetom govorila." ,,Tako? Meniš? No, potem se precej motiš !k< jo je zasmehoval Jože. „Tvoj oče ti bode že pojasnil, da bodeš morala ljubkovanje z drugim opustiti, on že ve zakaj! Jaz ue odstop in in tvoj oče tudi ne, ker je to odvisno od njegove časti!" ,,Od njegove časti!" je zaupila Lizika zaničljivo, „to je moj oče tako vis<>ko čislal kakor vsak Brdavs." ,,To meniš ti in drugi", je sikal poln sr !a Jože. „No, potem čuj, da ima tvoj oče velik madež na časti že dalj, nego dve leti ! Ali ne vidiš krivdo — ?" ,,Le pojdi in vprašaj tvojega očeta, na koga je streljal pri volčjem grabnu, kdo tam skrit leži in zakaj je tih >tap3ki Tone od onega časa brez sledu zginol?" „Nesramen lažnjivec! Ti h >čuš namigniti, kakor da bi moj oc-.i izvršil — umor —" ,,Samo to ti povem", je zaničeval Jože. „Tvoja roka mi jo obljubljena kot cena za molčanje. Toda govoril bodem, ako se bodeš branila postati moja žena." ,,0, usmiljeni Bog!" je ihtela Lizika' ,,zato je oče tako žalosten 1 Zato v poslednili dveh letih in nikar več šel na lov. Zato je—" ,,Aha! Sedaj rizumeš ma'o, da moraš ti postati žrtev za njegov mir!" ,,Na časti Brdavsov ne sme biti nobenega madeža!" je mrmrala Lizik, roke stiskajoč. ,,No — potem se konečno razumeva!" seje srnijal Jože. ,,Upatn, da Be nežnosrčnost tudi zame najde, ako pomisliš, da tebi ua ljubo molčim, ko bi bila moja dcdžnost govoriti, da ne bi mogoče kak nedolžen — „Molčim in nikdar več no govoriš s zelencem!" Lizika je nemo namignila in brezvoljno trpela, da jo je Jože večkrat poljubil. „Uradni sel je bil uprav tukaj", rekel je Brdavs ko sta v sobo stopila. „V nekoliko dneh bode posvetovanje zaradi nove ceste, ktero bodo gradili skozi del mojega posestva in čez gojzd. Sem pride višji gojzdar in mene so tudi povabili, da pridem. Bolau sem na telesu in na duši in uemam nobenega veselja med ljudi iti"; je tožil mož, ,,tebi Jože, bodem dal pooblastilo, in ti me moraš zastopati." Najceneje vožnje Me iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Lizika je drugi dan okolu lazila kakor v sanjah Koiikorkrat je očeta pogledala je sama proti sebi rekla: ,,Tako ne izgleda nobeden dolžnik ! Ne, ne, nedolžen je, kteri po nedolžuem trpi. Nedolžen je in si le samo domišlja! Jože je ali lažnjivec, ali pretira!" Vedno bolj seje Liziki usiljevalo to prepričanje, in Bklenola je očeta vprašati. Lizika je počakala dopoludne, da bi zamogla uemotljena z očetom govoriti iu stopila pred njega. „Zakaj moram vzeti Jožeta?" je vprašala nekaj boječe. ,,Jaz ga ne ljubim ; slab človek je in jaz —jaz imam nekoga druzega rada, kterega Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefA os ič, Box 266; Podpredsednik: Geokg Kotck ; L tajnik : Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Pkeširn, Box 2S6; Jo8ip Mantei-; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: ,,GLAS NARODA"- Novo društvo sv. .Štefana štev. 1 J, Omaha, Nebr., želi pristopiti k Ju-goslov. kat. .lednuti. Ldjo so: J ob i p Bahorič, Jurij Rosanc, Janez CvetaS, Jurij Cvetaš, Josip Cepuran Marko ('arvag, Jurij Lire-gorič, Jurij Miroslavec, Josip IVz-dirc. Janez Radovič, Nikolaj Rašič, Štefan Spelič, Jakob Spelič, Janez Šutnj, J a mhz Težek. Društvo šteje 15 udov. V Jugoslov. kat. Jednoto ■prejeto dne 5. maja 1^99. Ivan Govže, I. tajnik. tudi Vi ode visoko čislate. Pokličite Vašo obljubo! Jaz nečem vzeti Jožeta !" ,,Slutil sem, da drugače misliš Lizika !4t rekel je Brdavs skrbno, „toda vdati k.' moraš, k«*r moram mojo besedo držati, kakor nerad to storim." f,Nerad, pravite oče? Kdo Vas sili? Saj gre vendar za srečo edine hčere: ali m<»ra hiti žrtvovana, zaradi madeža, na Vaš.-j »-asti?" y šepetala Lizika. ,,Kaj govoriš? Kaj klapetaš?" je mrmral Lridavs zadet. „Od Jožeta, vse mi je povedal—*' Brdavs je prebledel. ,,Kaj veš?" vprašal je bojazljivo. ,,Vem, da se je n«-kaj pripetilo pri volčjem grabnu, in da se je tihotapski Tone pot' m brez sledu Zgubi 1 ,(Lopov ! Brezznačajn»-ž I Tako si držal tvojo prisego!kričal je Brdavs kakor be^en, „mojo hčer si napravil za s ikrivo. o ti malopridnež !" ,,0 moj Bogi" je ihtela Lizika obupajoča, „toraj je res, da je na tvojej časti neizbrisljiv madež vsled kaznovanja zaradi umora?*' Brdavs je obstal in se glasno smijal kakor kak blazen. „t"mor! Umor! Morilec sem!" „Oče, ljubi oče, <»hrabrite se!u je prosila Lizika, „vem, da je bil nesrečen slučaj, v k te rem si zadel lovskega tatu, da ti to v tvojej vesti spoznaš in te morejo le ljudje obsoditi! Vzela bodem Jožeta, rada vzela — ker velja za tvoj mir! Kot tvoj zet bode molčal —" Uboga stvar !" rekel je Brdavs mehko, ,,tako mlada si in že tako skušnje delaš!" „Toda pomiri se, dete! Izdajstvo Jožeta me je vzdramilo in sedaj bodem postapak po mojem prepričanju! Napravil sem napako, toda no z namenom! Lop(»v je gojil hudo domišljijo, moj prestopek hi za m« gel :u«.jej Časti škodovati in vdal sem njegovim predlogom, — prav si storila, Lizika, da si me vprašala in lažnjive spletke Jožeta odkrila. Popoludue ima komisija sejo „pri Kroni". Sam pojdem tja in moj slučaj predložil v razum-trivanje." Lizika je vzdignila roke. „Oče, za božjo voljo, ki vendar ne bode sami rekli, da ste —" ,,Le utolaži se dete! Poglej mi v oči in čitaj o njih, ako se imam dosti bati. Samo senca je na mo-jej časti, ne pa madež!" Na vrtnih vratih je nekdo po tresel in kmalu nato je vstopil Jož« v sobo Jože ošaben kakor po navadi. ,,Napiši brzo povblastilo Brdavsi44 rekel je, „toda obsežno, kakor se spodobi za bodočega posestnika Brda. Mislim , da boš dal Tiuetu, kteri bi rad pri vojakih ostal, samo gotovo svolo, meni pa Brdo. Tako hočem imeti 1" „Ali misliš to resno?" vprašal je Brdavs z bleščečimi očmi, ,,jaz naj mojega lastnega sina prikrajšam zaradi tebe?" ,,Se veda to hočem in ako si rekel ,,a*' morač še „b" reči! Zakaj — zato! Saj veš?" ,,To si bodem to pot premislil", rek^l je ponosno se vzravna joč Iirdavs, ,.mojo zadevo bodem daneB sam zastop il! Pojdi le naprej, mene bode Lizika spremila". „No, potem jo lahko danes predstaviš kot mojo nevesto. Jaz itak dalj čakati nečem! To sem ti tudi danes hotel povedati". ,,To si bodem tudi premislil!" rekel je Brdavs s težkim zadržkom. ,,No, saj vendar nemaš važnih vzrokov proti temu in enkrat je treba konec napraviti!" ,,Da! Konec napravim!" je rekel Brdavs, „toda drugačnega nego si misliš". (Konec prihodnjič.) Drobnosti. O I) C i n s k e v o 1 i t v e v Ljubljani so bile zelo živahne in zrna-g;ila je narodna stranka v vseh treh razredih. Ta stranka se županom Ivan Hribarjem je v istini Lju b Ijauo prerod i 1 a po osodepoIn em potresu in napravila, kar se spodobi s"daj večjim mestom. Ljubljansko mestno prebivalstvo Bi sme časti tati, da obdrži na krmilu delavne ljudi, kteri korakajo s čaBom naprej; ako bi pa izvolili v mestni zastop eksaltirane poulične iu gosti lničarske čvekače, bi pa gotovo nazadovala, saj oni ljudje nobenega pojma nemajo o napredku, samo da se klanjajo gospodi, ktera, je na Kranjskem malo preveč oblaBtua ter pričela obrtnikom, trgovcem in drugim kruli odjedati. * * * K o n s u m nodruštvovZe-1 e z n i k i h. Politična oblast je zaprla pivnico kousumnega društva v Ž leznikih. Ta pivnica je bila navadna gostilna, kjer seje točilo VBa-kemu, kdor je prišel, in ktera se je >d druzih g >stiln razločevala samo po tem, da so v njej zbrani katoličani najraje mej božjo službo prepevali in razgrajali. Politična oblast je to dolgo prezirala, a energični uastop poslanca dr. Tavčarja v deželnem zboru in sijajna manifestacija dne <>. aprila zbranih trgovcev in obrtnikov sta uzrok, da je vlada vsaj nekoliko se začela zanimati za konsumna društva, in da je sedaj zaprla pivnico tacega društva v Železnikih. * * * Sapo zaprli. Dolenjski po-hajkovalec piše ,Sl.Nar.*: V kočevskem okraju nekje imajo konsumno društvo alias kmetsko zadrugo, ki je že zdaj za par tisoč pasivno. Ko vpraša oni dan tuj potnik nekega ponosnega „delničarja" imenovanega društva, kaj bo z dolgovi, če bode društvo v pasivih tako raslo, se odreže kmetič osorno : , ,Z) plačat smo pa mi tukaj !" * * # Goriški deželni zbor. Na prvo sejo goriškega deželnega zbora ni bilo slovenskih poslancev, (jač pa je prišel nadškof Jakob Missia ter s svojo navzočnostjo omogočil sklepčnost dež. zbora. Novi glavar Pajerje prečital pismo, s katerim so slovenski poslanci naznanili, da se ne vrnejo v dež. zbor, dokler s** njihovim zahtevam ne ugodi. Pajer je rekel, da hoče delati na sporazumIjenje ž njimi, a da Lahi od svojega stališča ne bodo odnehali. * * * Tele s 6 nogami. Na trgu v Gorici je kupil neki posestnik iz Idrije pri Bači kravo s teletom, ktero ima 6 nog. Štiri noge stoje kakor navadno, dve pa ima tele zgorej na prvem delu života, in ena izmej teh dveh je večja kakor druga. Tele je zdravo in čvrsto, kakor druga uormalao zraščeua teleta. To t^le je pripeljal na trg kmetovalec Franc Sorli iz podmelške fare. * * * Petijotar pobegnil v Ameriko. „Vinski" veletržec Joahim Šofer v Tolzcui pa Ogrskem je pobegnil s svojo družino v Ameriko. Šofer je zginil, ne da bi se bil kje poslovil. V veliki kleti so našli polne sode kemikalij, veliko kame- nico in vodovod, ki jo je polnil. Ljudje so se vedno čudili, da bo se odvažali dan na dan sodi ,,vina", a nikdar ne dovažali. Sedaj je skrivnost jasna. * * - * Sejeden! Iz Gorice pišejo : Razen predsednika društva „Lega della gioventu Friulana" Coderma-za je bil aretovan tudi bančni uradnik Brunatti in to radi veleizdaj-stva, storjenega pri izletu imenovanega društva v Cervinjan. * * * Premembe posestva. Iz Sevnice se ,,Slov. Nar." poroča, da sta grajščaka gg. Fruu Hren in Matija Hočevar kupila lepo velepose-stvo dr. Kautschitscha v Sevnici z vsem kakor leži in stoji in sicer za ceno blizo 70.000 gld. * # * Volov ska kri v vinu. Leonard Sangiorgio prodajal je v svoji krčmi v Vel. Varaždinu črno vino po izredno nizki ceni. Tamalacetia je imela povod, da je policija preiskovala njegovo hišo, kjer je našla množino volovske krvi. * * * Atentat na metropolita. Iz C^ernovic se poroča naslednje: Dne lš. aprila napadel je rumunski dijak Sluzanski na kolodvoru metropolita Czuperkowicza, ki je bil namenjen odpotovati na Dunaj. Vzrok atentatu j« baje ta, ker je dotični metropolit nasprotnik iu-munske šovinistiške stranke, kteri je pripadal dijak Sluzanski. Napadalca so prijeli. * * * Kakšen je papež. ,,Agr. Tagbl." se poroča iz Rima o svečanosti maši dne 16. aprila. Opazoval sem papeža v bližini in tudi dlje časa, smem ti^di reči, da so vse papeževe slike, tudi najboljše, zelo slabe. Glava in uvelorumeni obraz, ki je prav brez mesa, se zdita večja kakor na slikah. Kosti in nos mu stoje iz obraza. Oči so močno odprte, nemirne, usta resna, nežna brez tistega smehljaja, s katerim je spačena njegova slika. Papež jako težko sope. * * * Vojvodi n j a, prodajalka cvetlic. V svečanu t. 1. je izginila iz Rima vojvodinja Costanca Capece Minutolo dei duchi disan Valentino; lepa, 35Ietna goBpa. O gospej se je izrekalo vsakovrstno mnenje, ali nijeden ni vedel o njej natančnejšega- Na mostu „Listo" so našli ljudje njeno obleko, iz česar so sklepali, da je skočila v vodo. Le jedna oBeba ni hotelo o tem ničesar verjeti, to je njena sestra, Antonieta, ki jo je vedno še iskala. Iu res, našla jo je mej llorentinski-mi cvetličaricami. Bila je popolnoma zdrava in vesela. Sestra je bila jako zadovoljna, da je zopet našla svojo Constanco. Vprašala jo je, zakaj je zapustila svojo palačo in svoje bogastvo, na kar je vojvodinja odgovorila: „Kot vojvodinja sem doživela toliko žalosti, da sem se odločila utopiti se v Tiberi. Od tega me je odvrnila neka kmetica, kteri sem povedala bvoj'o povest, na kar me je ona pomilovala in menjala Bvojo obleko z mojo. Obetala mi je tudi, da puBti klobuk in ogrinjalo na mostu, kar bi dalo povod misli, da sem se utopila. Med vaščankami in prodajalkami cvetlic doživela sem najsrečnejše duove v svojem življenju." Vojvodinjo hočejo poslati v neki zavod za zdravljenje živčnih boleatij. * * * Kralj Milan, dedič. Nedavno tega je umrl v Bukareštu državnik Laskar Katargiu, ki je bil zelo bogat človek, in je določil svojim dedičem kralja Milana, pri kojem je bil večkrat gost, ko je bil Milan še kralj ; a še po odpoved bi Milana ga je Katargiu obiskal po-gostoma v belograjskem in niškem konaku. Milan dobi 3 milijone dinarjev. Pariške baletke plešejo baje že nekaj dni j vedno kankan ! * * * Nemoralnost v Ban a tu. Mej rumunskim prebivalstvom te-meškega komitata vladajo čudne razmere. Kakor poroča ,,Budapest! Hirlap", živi v občini Hintthiyae 97, v Rakovici pa 109 parov v divjem zakonu. Tudi v drugih občinah -j. niso bolje razmere. Še otroci 13 do 14 let se potepajo s starejšimi deklinami. Dogodi se tudi, da menjajo zakonski možje svoje žene. Buci-jansko društvo občinskih notarjev se je že obrnilo zaradi zboljšanja teh nemoralnih razmer na državni zbor. Notarji zahtevajo, da morajo biti stariši, kojih sinovi pod 18. leti v divjem zakonu žive, strogo kaznovani. * * * O svet a na smrtni postelji. Iz Na polj a se javlja dogodljaj, ki karakteristično razsvetljujo silno oBvetljivost italijanskega naroda. Mlada perica Guiseppiua Napodani je ležala na smrtni postelji. ,,Predno umrjem", je dejala okoli nje stoječim ljudem, ,,bi se rada zmirila in spravila s sosedo Concetto Vaio". Ko je soseda vsa žalostna prišla, jo je bolnica objela in ji najedenkrat odgriznila p ;>1 — nosu. Le s težka so iztrgali nesrečno Concetto iz rok besni umirajoči, ki je hotela menda razgristi vse lice sovražne sosede. ,,Sedaj sem zadovoljna!", je rekla nato Napodani in malo ur potem umrla. Vaio pa leži v bolnici. * * * Konkurent zlata. Na Francoskem so znašli kovinsko zmes, ki je po barvi jako podobna zlatu. Ta zmes se more kovati in likati ter jo razne kisline ne spremene. Zmes obstoji iz 9Gf/t bakra in 4'/, autimona. Zmes je jako cena. kilogram velja namreč le 4 franke. Bržčas se začno delati iz te zmesi nakiti in razne lepe stvari. Smesnice. Dob ro vprašanje. Predsednik : ,,To je nečuveno, da nam z Vašimi lažmi toliko dela napravite !" — Zatoženec : „Gospod predsednik, ali tudi Vi neradi delate?" Snubitev. Mlad kavalir se zabava z svojim bodočim tastom, bogatašem Diamanteuglanz o doti : ,,Toraj bi se že skoraj pogodila, ali vendar ne še popolnoma ; Vi hočete Vašej hčeri dati 75.000 dolarjev, med tem ko jaz SO.000 na vsak način hočem". — Bogataš: ,,In ostane pri tem kar sem rekel". — Snubi-lec: ,,Jeli to Vaša poslednja beseda?"— Bogataš: ,,Poslednja, in moja častna beseda na to". — Snu-bilec: „Potem pa Vam dam tudi jaz mojo častno besedo, da gospico Selmo ne vzamem. Jaz si ne pustim nič odbarantati. Z Bogom gospod Diamantenglanz". — Selma (ktera je za vratmi prisluškovala, je hkrati priskočila) : ,,Ne pusti ga oditi oče, dodaj še pet tisoč dolarjev in potem naj ga vrag vzame!" Smola n a lovu. A.: „ Kako pa je danes kaj na lovu bilo gospod Štupar, ali ste dosti zajcev ustrelili?" — Štupar: ,,Ustrelil dosti, ali ti kerlci so mi po vsakem strelu iz bojazni ubežali". Skrajna baharija. ,,Zakaj se pa nisi zahvalil za pozdrav?" — „Pešcem nikdar ne odzdravljam, to je moje načelo" — „Toda gospodu Feitelesu, kteri te je iz voza pozdravil, se tudi nisi zahvalil!" — „Ta se vozi brez gumastih koles!" Iz zagovora. „Gospodje porotniki ! Nič se iz tega ne storiti, ako tudi je zatoženec vse priznal, za danes ga oprostite, saj bode kmalu zopet tu sedel!" Zagouetka. GoBt: „He, natakar, koliko kozarcev vina imam še od včeraj plačati?" — Natakar: ,,Osem kozarcev vina, pet kozarcev pa brez vina". Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za •40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljacev registrirana. ' Liuva. lini'a na IZLE kterega priredi slovensko podporno društvo „Slovenija" štev. 44, C. S. B. P. J., v n edelj o , dne 18. junija t. 1. v CASINO GROVE pa 90. nlici in Ewning Avenue v South Chicagi, 111. Kje je! ANTON OBLAK, doma iz Poljan nad Skofjo Loko, pred enim letom je bival v Gibson, N. Mex. Rojak« prosim, kterim je znaa njegov naslov, da £?a blagovolijo naznaniti: Blaž Cheferin, Box 4, North Kem-merer, Wyo. (10 mj.) V\ Izvrstna zabava se pomija vsakemu obiskovalcu. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Druge slov. knjige: Veliki katekizem 16 ct. Sveta Notburga IS ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ot. Sveta G eno ve ta, nova 16 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleisveis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino SO ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in lil. zvezek po 30 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Hoier, nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 2U ct. Majer : Pravljice 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Hedvika, i anditova nevesta 20 ct. Fun tek zbrane pesmi :*»0 ct, II u bad pripovedke L, II., in III. zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct. Hitri raeunar 40 ct. Angleško-slovenska slovnica (Je-ram) $1. Odhod iz Cliicage Centre Avenue in lt». ulice točno ob 10. uri dopo-ludne. K obilnej udeležbi vabi ODBOR NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestiiiii. poiiiuili in šaljivih krasno vezanih luolitvellikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s k ri n je za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je ! vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žuuom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila S6, a sedaj jo dam za $4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povest-nih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet. 111. |JT FR. S A K SER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o do m o-v i 11 o Slovencem in Hrvatom, za gold, avstr. veljave treba dati $10 90. Slovencem smo že odposlali blizo 3 miljoue gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor dragot pošt^. fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim ! Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i sloven-s k i Otroško vprašanje. Mali Korliček: ,,Kaj ne mati, kadar do-rastem tudi meni ne bode potreba se zobmi v ustih spati iti?" Nek dijak je šel oblečen za japonsko deklico na maškaredni ples, kjer bi je v tej obleki dopadel, ostal je ves večer tako preoblečen. Med plesom zašepeče mu nekdo na uho, in ko se ta ogleda, uzre mladega gospoda, kteri seje jako zaljubljeno obnašal. Aha si misli dijak, tega bom pa na led speljal in ga dobro oskubil. Z mislijo, da ga do dobra osnaži. obesi se mu, ga zaljubljeno pogleda in vpraša ljubček, ali Be ti dopadem? ,,Zelo", odgovori gospo-dič. Ko sta se po dvorani sprehajala reče dijak: ,,Oh zelo sem lačna in bi rada kaj jedla, —" temu se že odpomore, reče gospodič in gresta k mizi. Jela in pila sta dovolj in ravno ko se je pričel ljubki pogovor pride natakar z računom. GoBpodič pogleda povrhno račun, vstane in na dijaka kazaje reče: „Bo že ta gospod plačal" — kaj praviš zazija deklica — dijak? ,,No, da gospod plača, saj tako je vendar navada — kajti jaz sem po navadi mojškra in sedaj le v moško preoblečena. Kaj je hotel dijak? — plačati — za ponesrečeno vlogo. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1324 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p rej š n jej c eni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali ,,Glas Nahodu" v New York. Slovenska babica 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim \v h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride iu ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo 11a novo urejeni SJlLOON, kterega odprem dne 1. januarja 1^99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prc-dajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAK BAY, MICH. v calumetu, michigan. Francoska parobrodoa dražba Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot sknšena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci iu ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro. (S. jI.) Marija Starasinic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. Po znizanej ceni! Gozdovnik, Povest iz ameriškega življenja. Dva zvezka za 50 centov poštnine proste. Samo da. jih ne bode potreba vračati v Kvropo. Povest je zanimiva iu kratkočas-na; oba zvezka obeezata 348 strani v osmerki. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto oh 10. uri dopoludne iz priBtanifiča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne „ 20. maja. La Touraine „ 27. ,, junija. »» julija. 2' La Oasgogne „ 3. La Champagne „ 10. La Bretagne ,, 17. La Touraine „ 24. La Gasgogne „ 1. La Normaudie „ 8. La Champagne ,, 15. „ La Bretagne „ 22. „ Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. držav* in Canado : 3 BOWLING GREEN NEW YORK. • ...V- . Viem roiakom priporočam moj 'SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče, S pozdravom iii odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi y staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na iikljačno edino slovenske podjetje FR. SAKSER, m GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kuka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižic*1 v roke. Pri nas je kurz n a j c e n j i kader mi damo za $40.70 za 1O0 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj 841 ali 841 50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko KM) (ireenwieh Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropja in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. r-flliiiiiiiBfnrtiilih ■— - 1 Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici Be toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^BAiVXA^) CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. IGN? TANCFG™ slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vs^m Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakega. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehee za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z Blikami, kar je lelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIPJE VT (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz staro domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Va^ih ljubih doma, in vs • skupaj dene m na eno sliko, ravno tako kakor bi bili ohjedn-jm slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN G. M ART!NI na 5. cesti v Red Jacketu, IVIich., je očprl WB&mm& in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNISKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. THE RilMCE LINE navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz ZEsTo-^7- ~3To:r\kza -\7~ G-ona_o~vo -i -n ISTeapol „Spartan Trince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,.Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljnbljano $27.75, Karlov«; $28.50, Inšpi uk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, ---NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možko, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^salcon^ 400 Elin Str., Lead vi lie, (olo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam Hue SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. Ustanovljena 1884! THE CARMIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali t,Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „GlaB Naroda". Moj naslov je: OFFICE: 132 F. A. DUSCHEK 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni auntie «« spremo proti ugodnim pobojem ............^.....^'""Hfl"...........mi..... HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližin' tiskarne „Glas Naroda"). V našem h telu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih resah. upi -yr- T»T nj|jm Ifl.' ipujTIJFT KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Isposlnje in izterjnje zapuščine in dol^cve. John Golob, izdelovalec umetnih orgel] se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim oglasnim od $25 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrste od $45 do ,^ S100. Pri naročilih od §50 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala: Matija Bezek i main že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen 2 njimi, |er so še sedaj dobre; igrani zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da l>i bili prevarani: harmonike so lahke za igranje. i/delane iu dovolj po ceni. To potrdim. Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vi j ak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razp ^iljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, S9. E. MADISON STREET, CHLCAOO, ILL Podpi&im imam harmonilceod g. boljSe kakor one iz stare dežele, ktere stanej« Marko Težak imam harmonike že pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one, ktere so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa 2e_pet let. M. Teschak. »loba Je šest let, za nje sem dal S40 in so sesedaj najviSjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba Uvrstno delo, jaz ie na nje igram 4 leta, dal sem za nje S25 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30. M,ke Klobučar, Joliet, 111. Mat. hrankovšč potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil njega harmonike pred 4 leti in dal za nje S45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše "u stare dežele; dosedaj še niso potre I jo vale poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich. - Sib si, r Stramet/, ravnatelj mestne g