l/im bnaJllam to, bnoltm ^tai&ukeaa 1 j ~> poiiuhilam to, paliuialcm Radia Ptuj 1m (haÍoiMm, pañtk&tfm zekm pnijétm to, insa/uy m/v M www.tednik.si www. Podravje Družinsko nasilje • Ženo vklenil z verigami v hlev, a se je vrnila k njemu O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 13. decembra 2016 letnik LXIX • št. 98 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si Bi i Stajerskitednik . Stajerskitednik Ljudje in dogodki Isaac Palma in David Matiči pred finalnim nastopom O Stran 15 Naše prireditve Kdo se poteguje za naslov Osebnost leta Radia Ptuj O Stran 17 Kronika Slovenija • Letos rekordno število obolelih s HIV O Stran 24 Šport Nogomet • Končno! V zadnjem krogu kanček sreče tudi za Aluminij O Stran 11 MMfflfiM M H') 6VJ Podravje • Veni vidi vino mlado 2016 Mlada vina navdušila Qcenter je decembra že tretje leto zapored gostil predstavitev in degustacijo mladih vin Veni vidi vino mlado, na kateri se predstavljajo številni vinogradniki in vinarji štajerske regije z vini letnika 2016. Dogodek so počastile tudi vinske kraljice. Več na straneh 2 in 3. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-pt-uj.si Aktualno • Poti in stranpoti namakanja Podravja O Strani 2 in 3 Kidričevo • Kako dolgo še subvencionirane cene komunalnih storitev Turizem • Kam največkrat potujemo v prazničnem decembru O Strani 4 in 5 V središču • O Strani 8 in 9 NAROČITE STAJERSKI TEDNIK Destrniški svetniki želijo IN PRIDOBITE NAGRADO razrešitev Ratajčeve Niste naročnik Štajerskega tednika, MfflMIlMBl a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. L Štajerski TEDNIK % RADIOPTUJ B9,8»ae,Z>l04;3 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 13. decembra 2016 Podravje • Poti in stranpoti Konzorcija za namakanje Podravja Revizija iz leta 2015 razkriva nepra Nad Konzorcijem za namakanje Podravja (KNP), v katerega so bile ob ustanovitvi vključene številne podravske neizgradnje namakalnih sistemov Rakičan in Nemščak ter posledično izgube dohodka, ki da bi lahko bil višji, če Med ustanovitelji KNP sta bila tudi Perutnina Ptuj in njeno hčerinsko podjetje PP Agro. »Obe družbi sta za delovanje Konzorcija plačevali letno članarino, ki je za posamezno podjetje znašala 400 evrov. Pripravljali so se načrti in projekti za izgradnjo namakalnih sistemov za Starše in Turnišče, kar pa nikoli ni bilo dokončano. Tako sta Perutnina Ptuj, kakor tudi PP Agro, iz konzorcija že odstopili. Tožba Panvite je bila neutemeljena, saj je bil pravdni postopek zoper Perutnino ustavljen, kar je potrdilo tudi višje sodišče. Tožeči stranki je bilo naloženo, da nam povrne pravdne stroške,« so povedali v Perutnini Ptuj. KNP so člani ustanovili leta 1994 v obliki gospodarsko interesnega združenja (GIZ). Čeprav je v bazi Ajpes, ki zajema podatke iz poslovnega registra, še vedno vpisanih 26 ustanoviteljev, so številni iz konzorcija že izstopili. »Drži, da so nekateri člani KNP prenehali obstajati, posamezni člani so v letih 2015 in 2016 podali izstopne izjave. Trenutno v konzorciju deluje deset članov, torej takih, ki niso podali izstopnih izjav in si še naprej prizadevajo za nadzorovan zaključek poslov in prenehanje konzorcija. To so občine Kidričevo, Hajdina, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Ptuj, Slovenska Bistrica in Duplek, Vodnogospodarski biro (VGB) Maribor in Vodnogospodarsko Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskrtednik Stajerskrtednik podjetje (VGP) Drava Ptuj,« je pojasnila direktorica KNP Mojca Meško, ki je zaposlena v upravi občine Kidričevo. Na 190 ha zgradili 36 namakalnih sistemov Konzorcij je v času svojega delovanja v širši regiji zgradil šest velikih namakalnih sistemov na skupni površini 1.740 ha ter 30 malih namakalnih sistemov na skupni površini 160 ha. »Zadnje projekte izgradnje namakalnih sistemov smo končali v letu 2013, zaradi česar si člani KNP od tedaj naprej prizadevajo za njegovo zaprtje. V okviru tega je ena od možnosti izstop iz konzorcija, vendar menimo, da je v večjem interesu članov, če pri članstvu vztrajajo do konca vseh poslov konzorcija, saj lahko le tako ohranijo ustrezen odločevalski vpliv, ki ga sicer z izstopom izgubijo. V zvezi s tem dodajamo, da so se posamezni člani v preteklosti v-' J*'. -.-'V ; -r^v- s thK- >\< » ^ • •• • i.' ; v m H mmmmmmim m&SBK. g|j|| l --"i:".-■■■ '■" J'K'-—c-v-^j mm. rS.-r.ti- IšisOftaLi» j '(i - 1 y . — * .--.s. ' Ministrstvo za kmetijstvo je delovanje KNP po letu 2003 financiralo nje stroškov upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov, plačilo stroškov storitev in izobraževanja ter pritožbenega postopka, na kmetijskem ministrstvu. Uvodnik Študentska (ne)naivnost Študentje so bojda naša svetla točka. Elita, ki bo čez leta krojila našo prihodnost. A „nenaivnost" številnih me vedno bolj straši. Po mnogih pogovorih s študenti na nekaterih vodilnih položajih, tudi v državi, se vedno bolj sprašujem, kam gre ta svet. Medtem ko sem se v času svojih študentskih let bolj ali manj šele zavedla dejanskega pomena politike, me obremenjenost posameznih študentov s to pravzaprav skrbi in preseneča. Ptujčani, verjeli ali ne, imamo pri krojenju nacionalne študentske politike zelo pomembno vlogo. Lovke „ptujske" hobotnice sežejo zelo daleč, v sam vrh študentskega dogajanja, kije vse prej kot nedolžno. Ustanavljanje lastnih podjetij, preko katerih izčrpavajo študentski denar, je »javna tajna«, s katero pa se nihče ne ukvarja. Visoke plače nekaterih študentskih funkcionarjev prav tako bodejo v oči. Da imamo Ptujčani tam velik vpliv, kaže tudi dejstvo, da so v samem vrhu študentskih organizacij „naši" ljudje. Ki so tja prišli preko politike. Tisti, ki naj jih kot intelektualce politika sploh ne bi obremenjevala. Vedno bolj se kaže tudi, da so (stran)poti študentskega denarja zelo čudne. Študentske organizacije se ukvarjajo z mnogimi rečmi, njihovi računi pa niso vedno jasni in tran-sparentni. To se je ničkolikokrat pokazalo tudi v primeru Kluba ptujskih študentov. Kdo bo morda razlog težav iskal v neizkušenosti, mladosti, naivnosti, sama pa sem prepričana diametralno nasprotno. Žalostno je le to, da študentski denar povečini sploh ne pristane tam, kjer bi moral. Da ga porabljajo „študentske" elite, med katerimi so večni študentje, ki so študirali še v času mojega študija. Pa so, kot kaže, ugotovili, da je bolje vajeti vzeti v svoje roke, se pridružiti čredi ovac in lepo živeti. A še pred tem so se seveda morali pridružiti pravi stranki. Tisti, ki kot kaže, kroji številne zgodbe, med drugim tudi študentsko. In celotno ptujsko. Še je sploh treba kaj dodati, vedoč, da stroški plač direktorja Kampusa ŠOUz našega območja terprokurista znesejo več kot vsa sredstva za pomoč socialno šibkim študentom? Dženana Kmetec Ptuj, Podravje • Veni vidi vino mlado 2016 Mlada vina navdušila Qcenter je 8. decembra že tretje leto zapored gostil predstavitev in degustacijo mladih vin Veni vidi vino mlado, na kateri se predstavljajo vinogradniki in vinarji štajerske regije z vini letnika 2016, ki je povezala KGZS Zavod Ptuj, Društvo VTC 13, Qcenter, Radio-Tednik Ptuj, MO Ptuj, ŠOU Ljubljana, Qlandio, Ptujsko klet in Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje. Dogodek so počastile tudi vinske kraljice: Urška Repič, 6. ptujska vinska kraljica, Anja Kocjan, 5. kogovska kraljica, Monika Majer, cerkvenjaška vinska kraljica, Daša Horn, malonedeljska vinska kraljica, Jana Štajdohar, kraljica metliške črnine, in Anja Mrhar, cvičkova princesa. Prišli so tudi vinski vitezi. V KGZS Zavodu Ptuj so veseli, da je festival Veni vidi vino mlado postal tradicionalna prireditev na Ptuju. „Idejo o takšni prireditvi smo prinesli iz sosednje Avstrije, da bi promovirali mlada štajerska sveža vina. Vinarji so jo posvojili, v njej prepoznali svojo priložnost in potrebo, da se skupaj predstavljajo na takšnem dogodku. To nas izjemno veseli. Letos smo jo obogatili z novim dogodkom, predstavitvijo vin za gostince z vodeno degustacijo v povezavi s kulinariko. Letos je sodelovalo več kot 35 vinarjev, ki so se predstavili z več kot 80 vzorci vin. Obiskovalci so lah- ko pokusili vse sorte vin, ki jih pridelujejo na Štajerskem. Vina so izjemno lepa v cvetici, lepo sortno prepoznavna. Zadovoljni smo, da se je tretji festival Veni vidi vino mlado povezal tudi z drugimi vinskimi dogodki, festivalom Pubec, Salonom trami-nec, Salonom sovinjon ter tudi največjim festivalom domačih dobrot v Sloveniji, Dobrotami slovenskih kmetij. Naša želja je, da bi se vsi ti vinarji, ki resno tržijo, povezali in skupaj nastopali na vinskih dogodkih pod enotno celostno podobo," je povedal Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavoda Ptuj, enega od glavnih organizatorjev letošnjega decembrskega vinskega dogajanja, ki je našlo svoj stalni prostor v Qcentru na Ptuju. Na Veni vidi vino mlado na Ptuju že od vsega začetka sodeluje Robert Pungračič (Vino -turizem Pungračič), iz Drenov-ca. Gre za priložnost, da vinarji predstavijo vina letnika, ki se Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 13. decembra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 vilnosti nekdanjega poslovodstva občine, danes jih je članic samo še osem, visi 1,6 milijona evrov težka tožba. Vložila jo je pomurska Panvita zaradi bi zemljo namakali. —>* < Foto: Črtomir Goznik v višini 2,4 milijona evrov. »Sredstva so bila namenjena za pokriva-vzpostavitev informacijskega centra in izvajanje strokovne pomoči, pokrivali so se tudi stroški namakalnega centra v SV Sloveniji,« pravijo odločili za izstop, potem ko so se izjalovili poskusi za nadzorovano prenehanje konzorcija zaradi odprtih obveznosti in pravnih postopkov, ki so nastali kot posledica napačnih in škodljivih poslovnih odločitev in zavlačevanja nekdanjega poslovodstva,« navaja direktorica Meškova. Od nekdanjega poslovodstva terjajo povrnitev škode »Konzorcij je v letu 2015 opravil izredno revizijo poslovanja. Ta je o delu nekdanjega poslovodstva pokazala številne nepravilnosti, zaradi katerih je konzorciju nastala premoženjska škoda. Zaradi zaščite interesov konzorcija in njegovih članov je KNP od nekdanjega poslovodstva zahteval povrnitev škode v ustreznih pravdnih postopkih. Trenutno je v zvezi z zahtevo po povrnitvi škode v teku še en postopek, ki je v začetni fazi in ga ne moremo komentirati, medtem ko sta se v drugem postopku pravdni stranki poravnali, pri čemer sta se dogovorili, da je vsebina poravnave zaupna in je ne moremo podrobneje razkriti« pravi Meškova. O 1,6 milijona evrov težki odškodninski tožbi Panvite pa meni, da je neutemeljena: »Pravdni postopek je v teku pred sodiščem prve stopnje in je v fazi dokazovanja, zaradi česar ga v tej fazi ne želimo podrobneje komentirati. Ocenjujemo, da ima konzorcij prepričljive argumente za svoja stališča, s katerimi tožbeni zahtevek zavrača kot neutemeljen.« O vlogi Vodnogospodarskega biroja Med ustanovitelji konzorcija je bil (in je še vedno) Vodnogospodarski biro (VGB) Maribor. Direktor Smiljan Juvan je za naš časopis povedal: »Bili smo med pobudniki ustanovitve in ustanovitelji. Cilj formiranja konzorcija je bil skupni nastop zainteresiranih subjektov za razvoj namakanja v Podravju - kmetijskih podjetij, lokalnih skupnosti, strokovnih institucij (kmetijska fakulteta), kmetijskih zavodov in vodnega gospodarstva (VGP Drava Ptuj in VGB Maribor). V fazi ustanavljanja je VGB Maribor vložil predvsem delo, po ustanovitvi smo kot član prispevali sorazmerno članarino - v letih, ko prihodki konzorcija niso zadoščali za pokrivanje stroškov delovanja. VGB Maribor je v vseh letih delovanja KNP prejemal le plačila za opravljeno delo pri izdelavi projektov, kar so posebej ovrednotili in plačali investitorji namakalnih sistemov. Moje osebno mnenje je, da je bila ideja o povezovanju pri aktivnostih za izgradnjo namakalnih sistemov dobra. Rezultat tega je, da je bilo v zadnjih 20 letih največ namakalnih sistemov v Sloveniji izgraje- nih prav v Podravju. Glede na potencial, ki ga ima Podravje predvsem glede zagotavljanja vodnih virov za namakanje v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji, je smiselno aktivnosti pri razvoju namakanja v Podravju nadaljevati.« O tožbi Panvite Juvan pravi naslednje: »Za investitorja Panvita, d. d., je VGB po pogodbi s KNP izdelal projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za namakalna sistema Nemščak-Beltinci in Rakičan-Muzge. Projektov v prvotno določenem pogodbenem roku zaradi različnih vzrokov ni bilo možno dokončati (neskladnost občinskih prostorskih načrtov, nepridobljene služnosti na posameznih zemljiščih), zato je bil pogodbeni rok sporazumno podaljšan. V podaljšanem pogodbenem roku so bili projekti predani naročniku. Zaradi očitkov o zamudi pri izdelavi projektov je KNP sprožil odškodninsko tožbo proti VGB, ki ni bila uspešna.« Mojca Zemljarič šele rojeva, in ga približajo kupcem, pove. Letošnji letnik je bil v vinogradu izredno pester, presenečenj čez celo leto ni manjkalo, udarili sta tudi pozeba in toča. V kleti se obnaša zelo dobro. Kot letnik je bolj saden od prejšnjih letnikov in tudi zelo piten. Na kmetiji Pungračič s prodajo vina, znani so po pridelavi 10 najbolj znanih sort, nimajo težav. Kot pove Robert Pungračič, je vsak letnik pisan na kožo eni sorti, vsako leto se izoblikuje eno vino, ki ima v sebi nekaj posebnega, in je najbolj iskrivo, igrivo. Trenutno so v trendu kuveji. „Vsak, ki danes želi biti uspešen v kmetijstvu, se mora spogledovati z obrtništvom, podjetništvom. Moraš uspešno tržiti. Imeti moraš svoj končni izdelek, ki ga sam tržiš, potem imaš neke možnosti, da uspeš. S polizdelki ali zgolj Foto: Črtomir Goznik Tretji festival Veni vidi vino mlado je povezal vinske dogodke širšega okolja. Letos se je predstavilo več kot 35 vinarjev z 80 vzorci najžlah-tnejših štajerskih vin. pridelki je veliko težje pisati uspešno zgodbo. Že tradicionalno je naš največji trg Hrvaška, prodajamo pa tudi v Avstrijo in Nemčijo," je še povedal Robert Pungračič. Po besedah Marka Toplaka iz Vinogradništva Toplak je ptujski festival mladih vin priložnost za manjše in mlajše vinarje, da lahko svoja vina oz. kakovost svojih izdelkov predstavijo na lokalnem trgu in si skušajo zagotoviti prodajo. Vinogradništvo Toplak ima že dolgoletno tradicijo, ponašajo se tudi s 100-letno tradicijo tr-sničarstva, so tudi eni največjih trsničarjev v Sloveniji. Za kakovostno kapljico v zadnjih dveh, treh letih ni težko najti kupca. Sami polovico svoje letne proizvodnje, ki so jo v zadnjem času razširili, prodajo doma, polovico pa na tuje. Zaradi trsničarstva, ker potrebujejo cepiče za nadaljnje razmnoževanje, v njihovih vinogradih raste deset sort. Vinogradništvo Toplak sodeluje tudi na festivalu Pubec, ki pa je izključno tržno usmerjen vinski dogodek za malo večje vinogradnike in skrbi tudi za skupno promocijo in večjo prepoznavnost vseh, ki so v tem projektu vključeni. V imenu Društva VTC 13 se je vsem vinogradnikom in vinarjem, letošnjim udeležencem in pripravljavcem prireditve Veni vidi vino mlado zahvalil tudi Simon Toplak. Zahvalil se je tudi vsem, ki so mlada, kakovostna štajerska vina pokušali in uživali v njihovi igrivosti in iskrivosti. Za veselo razpoloženje je skrbel ansambel Sorodniki. MG Občine plačujejo za izgubljene tožbe, večina jih podatke pred javnostjo prikriva Za podatke o delovanju in sofinanciranju KNP smo zaprosili občine ustanoviteljice - tiste, za katere aplikacija Erar izkazuje, da so v njegovo delovanje vložile največ sredstev. Razen Ormoža in Ptuja se občine na naša vprašanja niso odzvale - čeprav so za delovanje KNP trošile javni davkoplačevalski denar in z njim plačevale tudi sodne stroške in tožbene zahtevke. Na mestni občini (MO) Ptuj so povedali, da je lokalna skupnost od leta 2002 do leta 2011 za KNP plačevala le članarino v skupnem znesku 6.000 evrov. V letu 2016 je za obveznosti po pravnomočnih sodbah plačala 10.330 evrov. Na območju MO Ptuj se v času delovanja KNP ni zgradil noben namakalni sistem. V nasprotju s ptujsko občino, ki o izstopu iz konzorcija ne razmišlja, se je za ta korak lani konec leta odločila ormoška. »Občina Ormož je bila ena od 22 podpisnic ustanoviteljic KNP. V skladu s pogodbo o ustanovitvi je vsaka ustanoviteljica plačevala letni prispevek - članarino za pokrivanje stroškov delovanja. Občina Ormož je od ustanovitve do leta 2014 plačevala letno članarino v znesku 800 evrov. Kot ustanovitelji smo imeli dostop do vseh informacij, povezanih z delovanjem konzorcija, možnostih pridobitve sredstev, do načrtovanja, projektiranja, izgradnje in upravljanja namakalnih sistemov v Podravju. Občina Ormož je s KNP sklenila pogodbo in plačala izdelavo idejne, investicijske ter gradbeno-tehnične dokumentacije za izgradnjo namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja na površini 445 ha. Poleg tega smo v letih 2014 in 2015 zaradi izgubljenih tožb konzorcija kot ustanovitelji pokrili sorazmerni delež stroškov, ki je znašal 17.187 evrov,« so povedali v upravi občine Ormož, o tožbenem zahtevku Panvite pa dodali: »Panvita je vložila tožbo zaradi zamude pri izdelavi projektne dokumentacije in s tem posredno zamude pri prijavi in dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo ter izpad dohodka zaradi neuporabe namakalnega sistema za leti 2013 in 2014. Leto 2014 je bilo izrazito deževno, zato je škodni zahtevek iz tega naslova močno vprašljiv. Postavlja se tudi vprašanje, kdo je kriv, da je prišlo do zamud pri izdelavi omenjene projektne dokumentacije. Projektno dokumentacijo je izdelovalo podjetje VGB iz Maribora in oni so tudi pravi naslov za odgovor o upravičenosti tožbe Panvite do KNP.« Foto: Črtomir Goznik 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 13. decembra 2016 Destrnik • Razprava na seji občinskega sveta se je razvnela šele pod točko »razno« Svetniki predlagajo razrešitev Ratajčeve z Na koncu petkove 15. redne seje sveta občine Destrnik se je pošteno zaiskrilo. Svetnica SDS Urša Zver je v imenu osmih podpisanih članov torice občinske uprave Darinke Ratajc. V nadaljevanju, pod točko razno, ko je bil proračun že potrjen, se je med svetniki, ki so do nedavnega čunskih sredstev za investicije. Jasno je, da je v županovi osemčlanski koaliciji, ki jo sestavljajo svetniki Liste za Urban, SDS in SMC, prišlo do razhajanj. Nesoglasja so bila izražena že na seji v novembru, ko so nekateri koalicijski svetniki ostro dvignili glas proti več kot milijon evrov težki investiciji na pokopališču. Projekt ureditve pokopališča je iz proračuna umaknjen. S to odločitvijo se svetnica Liste za Urban Majda Kunčnik nikakor ne strinja. Svetnikom, s katerimi so včasih delili enaka razmišljanja o načrtovanem razvoju občine, je Kunčnikova očitala, da so sredstva v proračunu popolnoma razdrobili. Največ očitkov je bilo namenjenih SDS-ovima svetnicama Urši Zver in Elizabeti Fras. Slednji je zabrusila, da zganja populizem: »Ljudem napačno predstavljate, če se bo z vsake proračunske postavke pobralo po nekaj sto ali tisoč evrov, da bomo lahko zgradili kanalizacijo. Ne bomo je, ker je to finančno zelo zahteven projekt, velik zalogaj. Gradnja kanalizacije mora teči po zastavljenem načrtu. S cukanjem denarja iz drugih postavk Frasova tega ne bo uspela realizirati, pa četudi čez dve leti postane župa- nja. Ne v dveh, ne v treh letih ... Zaradi tega kupčkanja, cukanja in drapanja smo ostali brez ulične razsvetljave, ne bo ceste. Mi, ki smo skupaj sodelovali na volitvah, pa eni očitno niti ne veste, kaj smo imeli v programu, smo sedaj ostali na cedilu. Ureditev pokopališča smo izvzeli iz načrta razvojnih programov (NRP), pa čeprav je to potrebno - predvsem ureditev pobočja. Ne mi govoriti, da s projektom niste bili seznanjeni. Imeli smo ga zapisanega že v predvolilnem programu.« Frasova: »Od kod bi jaz imela takšno moč« Elizabeta Fras je na očitke odgovorila: »Majda, po tvojih besedah imam jaz takšno moč v občinskem svetu, da svetniki glasujejo tako, kot jaz rečem. Mar nimajo svojih možganov? Na sestanku v sredo sem bila prvič seznanjena z vrednostjo projekta ureditve pokopališča - 800.000 evrov. In še vedno menim, da mi na Destrniku ne moremo delati pokopališča oziroma brega navzgor za 800.000 Destrniški župan Vladimir Vindiš je bil na volitvah izvoljen kot kandidat stranke SDS. Člani svetniške skupine SDS so se podpisali pod predlog za odpoklic direktorice občinske uprave, ne strinjajo se tudi z milijonskim projektom ureditve pokopališča. Župana in direktorico iz koalicije podpirata le še podžupan Branko Horvat in svetnica Majda Kunčnik, oba Lista za Urban. Tretji svetnik te liste, Bojan Potrč, je glede načrtovanih investicij pritegnil s stališčem svetniške skupine SDS. evrov.« Kunčnikova ji je še enkrat navrgla očitek o populi-stičnem delovanju in da ni bila pripravljena poslušati županove obrazložitve. Kratek besedni pingpong med svetnicama je prekinil župan Vladimir Vindiš, tako da Frasova sploh več ni prišla do besede, da bi lahko še kaj pojasnila. V nadaljevanju se je oglasil podžupan Branko Horvat (Lista za Urban) in predsednik odbora za infrastrukturo: »Večina današnje debate je bila okrog infrastrukturnih projektov. Na odboru smo sprejeli stališče, da se infrastrukturni projekti, ki so bili predlagani v osnutku proračuna 2017 in NRP, iz proračuna ne brišejo. Odbor za plan in finance pod mentorstvom svetni- ce Frasove si je dovolil oblikovati proračun po svoje, ne oziraje se na delo drugih odborov. Verjetno si predstavljajo, da je izsiljevanje najnaprednejša pot priprave proračuna. Iz proračuna in NRP je bila umaknjena ureditev pokopališča, čeprav številni občani projekt pričakujejo, saj je urejeno pokopališče ogledalo občine. Veliko se je govorilo o ureditvi infrastrukture na Dr-stelji. Sedaj ste z amandmajem, s katerim ste 90.000 evrov pobrali na postavki pločnik in razsvetljava Podpršak, denar prerazporedili za ureditev Drstelje. Svetnica Frasova kot velika borka za kanalizacijo je skupaj s svetnikoma Bojanom Potrčem in Antonom Severjem brisala sofinancira- Bojan Potrč, Lista za Urban nje malih čistilnih naprav in kanalizacijskih priključkov za prihodnja leta. Iz proračuna ste izbrisali cesto v Vintarovcih proti Ljubečevim, cesto proti Lešniku v Jiršovcih, ne bo se delala cesta proti Lipovšku. Člani odbora za plan in finance, pojdite in povejte tem ljudem, da investicij v njihovem kraju ne bo. Kot zanimivost: je pa Frasova izsilila cesto v Placarju, ki prej ni bila predvidena. Ker pač to njej ustreza. Kot predsednik odbora za infrastrukturo sem ogorčen nad po mojem mnenju kupčka-nju gospe Frasove in nekaterih drugih svetnikov.« Župan slišal nekaj, kar sploh ni bilo izrečeno Po Horvatu je besedo na seji dobil Bojan Potrč (Lista za Ur- Foto: MZ Cirkulane • Deveto Barbarno 2016 Cirkulane obiskala grof in grofica Sauer Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) je v sodelovanju z drugimi društvi iz Cirkulan in okolice na god farne zavetnice, svete Barbare, pripravilo deveto Barbarno. Grof Jurij Friderik Sauer in grofica Marija Barbara Sauer z borlske-ga gradu sta se v spremstvu častne garde s kočijo pripeljala k pozni sveti maši v Cirkulane. Vsako leto na barbarno nedeljo gostita še kakšnega plemiča; letos je ta čast pripadla princu Veganu Turniškemu, plemenitemu Thurnu, in Valsessi-ni s spremstvom. Sauerja sta nagovorila potomce svojih nekdanjih podložnikov, prejela darove belan- skih gospodinj in vinogradnikov ter se sprehodila med stojnicami s pestro semanjo ponudbo. Oživitev drobcev iz zgodovine borlskega gradu je bil eden prvih projektov članov DgB; zgodovinske osebnosti z Borla so oživili že leta 2008. Po nasvetu umetnostnega zgodovinarja Igorja Weigla so izbrali člana rodbine Sauer, ki je imela borlski grad v lasti v 17. in 18. stoletju. Predsednica Dgb So- nja Golc je o devetem Barbarnem povedala: »Vreme je bilo odlično, tudi z odzivom obiskovalcev smo bili zelo zadovoljni.« Dogajanje na prostem vedno sklenejo s strokovnim programom v večnamenski dvorani; letos so predstavili še po tiskarskem črnilu dišečo knjigo Belanski narečni govor. Najsmelejši projekt DgB doslej so predstavili predsednica DgB in člani uredniškega odbora; Petra Letonja, Petra Petek, Mira Petrovič in Martin Prašnički. Profesor dr. Bernard Rajh z mariborske Pedagoške fakultete je poudaril, da ga je »skupina zagnancev iz Cirkulan« tako z vztrajnostjo kot s končnim izdelkom prijetno presenetila: »Za svoj kraj in tudi za slovensko narečjeslovje oz. ohranjanje slovenske duhovne dediščine so opravili veliko dejanje!« Eva Milošič Foto: arhiv Društva za oživitev gradu Bori Grofica Marija Barbara Sauer in grof Jurij Friderik Sauer z Borla v spremstvu častne garde na trgu pred cerkvijo sv. Barbare v Cirkulanah Kidričevo • Z decembrske seje občinskega Subvencionirane Z novim letom Čisto mesto odvaža odpadke le še 12 bi lahko bila še nižja, če bi bilo ločevanje odpadkov »Veste, da je na položnici več postavk, med drugim tudi obdelava in odlaganje odpadkov. Bolj bomo ločevali, manj bo mešanih komunalnih odpadkov, nižja bo lahko cena na položnici. V zadnjih letih smo na tem veliko naredili, vendar je v črnih posodah še vedno vsaj 20 ali 30 % odpadkov, ki vanjo ne sodijo,« je poudaril. Svetnike pa je bolj kot samo ločevanje zanimalo, ali je mogoče večje smetnjake zamenjati za manjše, saj je višina zneska na položnici odvisna do prostornine zabojnika, in zakaj se odpadki ne tehtajo. »Pri tehtanju imamo pomislek, saj obstaja možnost, da se bodo smeti ponovno začele pojavljati v gozdovih, sicer pa smo o tej investiciji že razmišljali. Posodo pa je mogoče brezplačno menjati, vendar potem vrečk, ki so ob posodi, seveda ne pobiramo.« Za subvencije 400.000 evrov Svetniki so imeli na dnevnem redu tudi rebalans proračuna za prihodnje leto, ki smo ga v Štajerskem tedniku že predstavili, ter rebalans proračuna, s katerim so uskladili letošnje prihodke in odhodke. Namreč določene investicije, med drugim tudi izgradnja krožišča v Apačah, so se zamaknile v drugo leto. Ob tem je morala občina povišati postavko za subvencijo cen komunalnih storitev, in sicer s 300.000 evrov na 400.000 evrov. »Na tem področju torek • 13. decembra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 direktorskega mesta občinskega sveta župana Vladimirja Vindiša pozvala k razrešitvi direk-še skupaj sedeli v županovi koaliciji, vnela vroča debata o delitvi prora- Urša Zver, SDS ban). A podobno kot Frasova tudi Potrč ni smel dolgo govoriti, saj mu je župan Vindiš nekajkrat skočil v besedo, potem pa sejo iznenada končal. Potrč je želel pojasniti, zakaj so se odločili za umik projekta pokopališča iz proračuna in NRP. »V osnutku proračuna, ki smo ga obravnavali pred fazo javne obravnave, je bilo za pokopališče skupno za prihodnja leta predvidenih 1,1 milijon evrov,« je začel Potrč, župan ga je prekinil: »Pustimo vežico ...« »Ne, ne, moram pojasniti našo odločitev. V NRP smo za projekt vnesli znesek 1,1 milijona evrov, medtem ko se vrednost projekta ocenjuje na dobrih 800.000 evrov,« je vztrajal svetnik. Župan Vindiš mu je zabrusil, naj mu ne govori, da laže, saj da ga bo dal sodniku za prekrške: »Ne dovolim, da me žalite in ne dovolim, da govorite, da lažem. Ne dovolim .« Žu- pan je svetniku v grobem tonu odvzel besedo, čeprav, kot je razvidno iz zvočnega posnetka seje, svetnik županu laži sploh ni očital. Želel je samo pojasniti, zakaj so se odločili za umik projekta pokopališča iz proračuna: ker je ocenjen na 800.000 evrov, v proračunu pa so ga »napihnili« na 1,1 milijona evrov. Besed, da bi župan lagal, pa svetnik sploh ni izrekel . Dodajmo, da so destrniški svetniki na petkovi seji brez pripomb in posebnih vprašanj potrdili cene ravnanja s komunalnimi odpadki za prihodnje leto. Te ostajajo na ravni dosedanjih. Soglašali so tudi z rebalansom letošnjega proračuna, v katerem se prihodki znižujejo za 264.000 evrov, odhodki bodo nižji za dobrih 290.000 evrov. V skladu z rebalansom je vrednost letošnjega proračuna na prihodkovni strani 2,3 in na odhodkovni 2,9 milijona evrov. Po rebalansu je predvidena dodatna zadolžitev občine v višini 75.000 evrov. Proračun za leto 2017 je sprejet v višini 2,7 (prihodki) in 2,9 milijona evrov (odhodki). Za investicije bodo v prihodnjem letu namenili dober milijon evrov. Mojca Zemljarič M 1.1 Foto: MZ Zupan Vladimir Vindiš nima pomislekov o delu direktorice občinske uprave Darinke Ratajc. Svetniki dvomijo o delu direktorice, župan ji zaupa Osem članov občinskega sveta je županu Vladimirju Vindišu podalo pisni predlog za razrešitev direktorice občinske uprave Darinke Ratajc. Pod predlog so se podpisali: Urša Zver, Elizabeta Fras, Robert Arnuš, Silvester Horvat (vsi SDS), Bojan Potrč (Lista za Urban), Žiga Volgemut (SMC), Anton Sever (SLS) in Ivan Zorec (neodvisni). Razlog za predlog o odpoklicu Ratajčeve z delovnega mesta direktorice občinske uprave so nedavne kriminalistične preiskave in sumi domnevnih kaznivih dejanj v škodo proračuna nekaterih lokalnih skupnosti, v katere naj bi bila vpletena. »Podpisani svetniki in številni občani dvomimo o njenem delu, zato pričakujemo njen odstop. Če ne bo odstopila, vam predlagamo, da razmislite o njeni razrešitvi,« je pobudo osmih svetnikov predstavila Urša Zver. Župan je nato zahteval, naj Zverova predstavi še njegov odgovor, ki se po njegovih besedah opira na pravno mnenje. Svetnica je odvrnila, da pričakuje, da bo to storil župan. A je ta oporekal: »Ne, ne. Kar vi preberite. Tisto še preberite.« Urša Zver je nato prebrala županov odgovor: »Preiskava ni bila povezana z občino Destrnik, njenim proračunom in ni bila usmerjena v delo, ki ga Darinka Ratajc opravlja na Občini Destrnik. Gre za predkazenski postopek in zgolj sum storitve kaznivega dejanja. Zoper Ratajčevo ni bila vložena obtožnica, prav tako zoper njo ne teče noben sodni postopek. Kot njen delodajalec po zakonu o javnih uslužbencih nimam pravne podlage, ki bi mi dopuščala razrešitev s položaja, prav tako nimam vpliva na osebne odločitve svojih zaposlenih. Direktorica do nadaljnjega ostaja na svojem delovnem mestu, saj uživa moje popolno zaupanje. V primeru nastopa novih okoliščin ali dejstev, ki lahko moje zaupanje omajajo, pa ste lahko prepričani, da bom ravnal v skladu z zakonskimi možnostmi in moralo,« se glasi odgovor župana Vladimirja Vindiša na pobudo o razrešitvi Ratajčeve s funkcije direktorice uprave občine Destrnik. Foto: MZ sveta cene komunalnih storitev - kako dolgo še? občinam (prej so delovali na območju 17 občin), a to cene odvoza in obdelave odpadkov ne bo spremenilo, predvidena je dvoodstotna pocenitev. A cena vestnejše, je prepričan Kristijan Lovrenčič iz Čistega mesta. bomo morali nekaj storiti. Ne zdi se mi prav in ne pošteno, da imamo vsi v enaki višini subvencionirano ceno. Zase vem, da sem sposoben plačati polno ceno, tistim, ki pa ne zmorejo, bi dodatno subvencionirali. Razmisliti bomo morali o tem, saj ta denar presneto potrebujemo za preostale projekte s področja pitne vode. Ob tem sem se pogovarjal z župani drugih občin. Neki župan iz Prekmurja mi je dejal, da za vodo, odvoz in obdelavo smeti ... plača 50 evrov, pri nas štiričlanska družina plača 32 evrov,« je opozoril župan An- ton Leskovar. Ob tem so svetniki ponovno načeli problematiko odseljevanja oziroma zmanjševanja števila občanov. »Približno 120 hiš imamo praznih, iščemo rešitve, in ko jih bomo izoblikovali, jih bomo tudi predstavili občinskemu svetu,« je povedal Leskovar. Foto: Mojca Vtič Gradijo v Kidričevem (ne) varne ceste? Po sprejetju proračuna so svetniki potrdili še letna programa športa (56.900 evrov) in kulture (93.773 evrov). Največji obseg sredstev zahteva sofinanciranje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, in sicer 59.073 evrov. Občinski svet je potrdil še idejno dokumentacijo za ureditev ceste Cirkovce-Dragonja vas-Mi-hovce (odsek od kapele Mihovce do gasilskega doma v Dragonji vasi) v dolžini 651 metrov. Odsek se bo preplastil, uredile se bodo bankine in odvodnjavanje. Ocenjena vrednost projekta je 147.556 evrov. Svetniki so ob tem opozorili na slabo izvedena dela pri rekonstrukciji ceste v Apačah. »Pristali smo, da se sanacija opravi spomladi, saj želimo, da se delo dobro opravi,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. »Nekdo mora odgovarjati za takšno izvedbo, nadzornik ali izvajalec. Namreč mi gradimo nevarne in ne varne ceste,« je opozoril Branko Valentan. Mojca Vtič Bitka z Duplekom se nadaljuje Na dnevnem redu je bila tudi idejna dokumentacija za športno-rekreacijski center Pleterje. »Zakaj šele zdaj obravnavamo idejno dokumentacijo? Razlog je v birokraciji, saj še zdaj nimamo vodnega soglasja. Iz dokumentacije je razvidno, da bo partner prejel koncesijo za obdobje 20 let, občina naj bi prispevala okrog 100.000 evrov, celotna vrednost investicije brez DDV naj bi bila 1,5 milijona evrov. To je projektantska cena, predvidevamo, da bo dejanski strošek mnogo nižji, še posebej če bi bil investitor iz gradbenega sektorja,« je dejal direktor občinske uprave Napast. Slavka Kranjca je zanimalo, ali ima občina zasebnega partnerja ali ne. »Gre za območje, ki ne premore dveh tovrstnih centrov. Moramo pohiteti, da prehitimo Duplek,« je povedal. Napast je pojasnil, da so uradno prejeli nezavezujočo ponudbo le enega podjetnika, sicer pa je bilo interesentov več. »Interes je torej bil izkazan. Glede dokumentacije pa je tako, da so v Dupleku našemu županu dejali, da tovrstnih dokumentov, kot jih moramo mi zagotoviti, oni ne potrebujejo. Vendar po gradbeni zakonodaji moraš imeti za vlečnico, ki se razteza na več kot hektarju, gradbeno dovoljenje.« Župan Anton Leskovar je dodal: »Mi smo se odločili za legalno pot, kako bodo oni to zgradili, ne vem. Sicer pa sedaj ARSO obravnava našo vlogo, je pa to institucija, ki je država v državi.« 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 13. decembra 2016 Podravje, Ptuj • Statistika družinskega nasilja: nad državnim povprečjem Ženo vklenil z verigami v hlev, a se Grozljivi primeri družinskega nasilja se medsebojno bistveno razlikujejo, pa vendar imajo vsi nekaj skupnih točk. Žrtve nem pa se bojijo odziva storilcev po prijavi tovrstnih primerov. Je sploh možno odgovoriti enoznačno na vprašanje, zakaj njemu? Zakaj je vedno več primerov, ko starše zlorabljajo njihovi lastni otroci? Preveč, bistveno preveč je še vedno družinskega nasilja, ki ostaja skrito za štirimi stenami, je bila ena izmed ugotovitev okrogle mize, ki je v četrtek potekala na Centru za socialno delo Ptuj. Kljub ničelni toleranci do nasilja in odzivnosti pristojnih institucij v teh primerih še vedno ugotavljajo, da žrtve svojo stisko nemalokrat zaradi sramu in občutka krivde zamolčijo. Storilci pa tako ostanejo nekaznovani. Število primerov nasilja v družini, s katerimi se ukvarja CSD Ptuj Leto Število povzročiteljev Razmerje povzročitelja do žrtve; število primerov 2010 75 44: partner 15: bivši partner 22: oče, mati 6: otrok, pastorek 2015 95 45: partner 16: bivši partner 28: oče, mati 24: otrok, pastorek 2016 125 60: partner 20: bivši partner 46: oče, mati 29: otrok, pastorek Vir: CSD Ptuj Več primerov, ko je povzročitelj nasilja otrok, več spolnega nasilja ... Tudi podatki CSD Ptuj potrjujejo navedbe višje državne tožilke Diane Še-ruga Sagadin, da je vedno več primerov nasilja otrok nad starši. Recimo: leta 2010 so obravnavali na CSD Ptuj 6 takšnih primerov nasilja, lani 24, letos pa že 29 primerov. V veliki večini primerov gre za fizično nasilje. Tudi diametralno nasprotnih primerov beležijo več: leta 2010 je bilo 22 primerov, ko je bil povzročitelj nasilja oče ali mati, leta 2016 pa kar 46 primerov. Po podatkih CSD Ptuj pa je vedno več prijavljenega tudi spolnega nasilja: leta 2010 so obravnavali le en primer, leta 2014 šest primerov, lani pet in letos osem primerov spolnega nasilja. Zanimiv je tudi podatek o starosti povzročiteljev in žrtev. Če pogledamo letošnje: od 196 žrtev jih je bila večina starih med 27 in 45 let, enake starosti so bili tudi povzročitelji nasilja v družini. Je pa še vedno preveč tudi otrok in mladostnikov med žrtvami nasilja: do 6 let jih je bilo letos kar 17, skupaj pa je na CSD Ptuj obravnavanih 53 primerov, v katerih so žrtev nasilja mladoletne osebe. Obarvajmo svet oranžno 25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Aktivnosti trajajo do 10. decembra, ko obeležujemo dan človekovih pravic. V tem času poteka tudi kampanja Obarvajmo svet oranžno. Stanje na tem področju na državnem nivoju je slabo, na ptujskem še bistveno slabše. Po podatkih, ki jih je predstavil komandir Policijske postaje Ptuj Boris Železnik, smo precej nad državnim povprečjem po številu primerov nasilja v družini. „Dejstvo je, da je zgodb še veliko več, kot kaže naša statistika. Mi dobimo prijavo, ko gre za akutno stanje," je med drugim pojasnil Železnik. In ravno dejstvo, da izjemno veliko primerov ostaja neprijavljenih, je zelo skrb vzbujajoče. Sosedje, sorodniki, vsi na eno oko zamižijo, s čimer pravzaprav tolerirajo nasilje, velikokrat pa spregovorijo, ko je že prepozno, ko se zgodi tragičen dogodek. Da si okolica velikokrat zastavlja dve vprašanji, na kateri ni možno enoznačno odgovoriti, pa je poudarila strokovna delavka Centra za socialno delo Jelka Ljubec. Poudarila je, da žrtve nemalokrat zlorabe sploh ne dojemajo kot tako in da je krog nasilja izjemno težko presekati tudi zaradi nevarnosti, ki lahko sledi po prijavi nasilja pristojnim institucijam. Razlogov za molk je zelo veliko, med njimi pa so tudi neugoden finančni položaj žrtve, otroci, skrb za lastno prihodnost ... „2 žrtvami nasilja na Centru delamo na slehernem pomisleku, vprašanju, ki je ovira, da zapustijo nasilneža. Ključno je, da žrtvam najprej pomagamo pri prepoznavanju nasilja, saj velikokrat šele, ko se zaupajo strokovni delavki in preberejo na listu svojo zgodbo, dojamejo, da se vse to dogaja njim. Najpomembneje pa je vsekakor prekiniti molk," pravi Ljubčeva. Skupaj z žrtvijo naredijo oceno tveganja, ki je osnova za načrtovanje pomoči, v večini primerov pa ravno z delavkami centra za socialno delo prvič spregovorijo o svojih težavah. „Nasilje se v odnos priplazi, preden zaznajo, za kaj gre," še poudarja Ljubčeva. Okrogla miza o nasilju v družini je odprla številna pomembna vprašanja o tej temi. Varna hiša kot možnost za ustvarjanje novega življenja V primerih, ko strokovne delavke ocenijo, da obstaja veliko tveganje nevarnosti za ponovitev nasilnega dejanja, ženske napotijo v Varno hišo. Na Ptuju ta deluje že 12 let, na dveh lokacijah. Ženske lahko tam bivajo leto dni, k njim pa pridejo po navadi izčrpane, nemirne, zaznamovane. Po izkušnjah Meli-te Topolovec, vodje Varne hiše Ptuj, so v večini primerov te ženske brezposelne, zato je njihov položaj toliko težji. Poskušajo jim pomagati na različne načine, tudi s pogovorom. Strokovna delavka CSD Ptuj Nataša Ličen vodi Foto: CG Ljutomer • Kam po osnovni šoli? Tržnica srednjih šol V osnovnih šolah se sistematično izvaja karierna orientacija, ki se namenja odkrivanju poklicnih ciljev in možnostim nadaljnjega šolanja. Je osnova za čim boljše spoznavanje samega sebe in odločitev pri izbiri poklica, pridobivanje informacij o možnostih vpisa, štipendijah ter novostih in stanju prijav v srednjih šolah. Zato svetovalne delavke osnovnih šol v Prlekiji že vrsto let prirejajo tržnico srednjih šol, na katerih si učenci zaključnih razredov OŠ pridobijo informacije, ki jih nujno potrebujejo pri izbiri srednje šole, kamor se želijo vpisati. Tokratne tržnice so se udeležili učenci 9. razredov OŠ Veržej, Križevci, Razkrižje, Ljutomer, Mala Nedelja, Cezanjevci in Stročja vas. Na tržnici so svoje izobraževalne procese predstavljale srednje šole pomurske in podra-vske regije (med drugimi gimnazije iz Ljutomera, Ormoža in Ptuja, Šolski center Ptuj ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci) kakor tudi dijaški domovi Pomurja in Podravja (Dijaški dom Ptuj). (NŠ) Foto: NS Majšperk • Občina po meri invalidov »Vsi vsega ne vemo, skupaj pa vemo veliko« Občina Majšperk je v decembru postala 26. slovenska občina, ki je prejela listino Občina po meri invalidov. Ta projekt je po besedah predsednika zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) Draga Novaka primer dobre prakse, kako naj bi se načela in dolžnosti, povezana z invalidi, uresničevala v lokalnih skupnostih. Dodal je, da s tem projektom lokalna skupnost prepozna potrebe svoje največje manjšine, sprejme konkretne ukrepe in strategije za izboljšanje stanja. S tem lokalna skupnost postane dostopna in vključujoča. »Občina Majšperk se danes uvršča med občine, ki so prepoznale, da je pomembna kakovost življenja vseh občanov, tudi invalidov. S svojim delovanjem je prispevala k izenačevanju pravic invalidov,« je obrazložitev, zakaj je majšperška občina pridobila to listino, začel Rajko Žagar, predsednik projektnega sveta ZDIS za projekt Občina po meri invalidov. V nadaljevanju je izpostavil še aktivnosti, ki jih je udejanjila občina - vzpostavitev mreže defibrilatorjev, redno obveščanje o problematiki invalidov in tudi dostopnost objektov v občini. Občina je k projektu pristopila na pobudo domačega društva delovnih invalidov Majšperk in Kidričevo. Predsednik društva Jožef Rober se je občini zahvalil, da je sprejela ta izziv. »To priznanje je priznanje za narejeno delo in spodbuda za naprej. Ne gre namreč le za odpravo ovir za invalide, temveč za vse občane.« Da pridobitev listine ni projekt, ki bi bil običajen, je pouda- Foto: Mojca Vtič rila županja Darinka Fakin. Saj ne gre za projekt, v katerega bi investirali sredstva in nato pridobili neko materialno korist, je pojasnila in nadaljevala: »To priznanje pomeni veliko več. Ponosna sem, da smo spoznali, da lahko naredimo nekaj dobrega tudi na tem področju. Čeprav smo ves čas investicije prilagajali ljudem s posebnimi oziroma drugačnimi potrebami, smo morali veliko stvari še urediti, nekatere nam še vedno manjkajo. Zavedamo se, da je vse to proces. Tudi podelitev listine ni zaključek projekta, temveč obveza za nadaljnje delo. Upam, da bomo s skupnimi močmi nadaljevali pot prilagajanja. Vabim vse k sodelovanju. Vsi vsega ne vidimo in ne vemo, vsi skupaj pa vemo veliko. Če bomo znali delati skupaj, sem prepričana, da bomo še uspešnejši.« Mojca Vtič torek • 13. decembra 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 7 je vrnila k njemu zlorab velikokrat sploh ne prepoznajo, da gre za nasilje, obese je ženska, ki jo je partner z verigo zapenjal v hlev, vrnila k skupino za samopomoč žrtvam. V tej ženske spregovorijo o svojih izkušnjah, si prisluhnejo, se otresejo občutka krivde. Zanimivo: večina žrtev ima izkušnjo z nasiljem že iz primarne družine. „Problem pa je tudi v tem, da je okolje še vedno preveč tolerantno do nasilja," poudarja Ličnova. Z žrtvami dela tudi Nina Ko-štomaj iz društva Kapljica. Gre za nevladni program, ki deluje v sklopu društva Ars vitae. In medtem ko gre v primerih Varne hiše Ptuj za materialno zelo slabo stoječe ženske, izkušnja Ko-štomajeve kaže, da se k njim po pomoč (gre za nenastanitveno obliko pomoči) obračajo tudi tiste, ki so materialno neodvisne. V tem letu delovanja naj bi zelo veliko obravnavali primerov spolnega nasilja. Varna hiša Ptuj v zadnjih petih letih: 2012 - 16 žensk in 12 otrok - skupaj 28 uporabnikov (77% zasedenost) 2013 - 23 žensk in 22 otrok - skupaj 45 uporabnikov (60% zasedenost) 2014 - 13 žensk in 12 otrok - skupaj 25 uporabnikov (80% zasedenost) 2015 - 17 žensk in 19 otrok - skupaj 36 uporabnikov (76% zasedenost) Do decembra 2016 - 12 žensk in 10 otrok - skupaj 22 uporabnikov (86% zasedenost) „Podatki se letno razlikujejo, predvsem zaradi zasedenosti programa, tako smo imeli v letu 2016 manjše število uporabnikov, ki že dalj časa vztrajajo v programu, v nekaterih preteklih letih pa je bilo uporabnikov več zaradi kratkotrajne vključitve v program," poudarja vodja Varne hiše Ptuj Melita Topolovec. Foto: Črtomir Goznik k Ptujsko območje nad državnim povprečjem Leta 2015 je bilo v RS izrečenih 830 policijskih prepovedi približevanja. Od tega je bilo kar 48 teh ukrepov izrečenih na PP Ptuj. Leta 2011 je bila ta številka še bistveno višja: na 1000 prebivalcev je bilo v povprečju v RS 0,63 žrtev nasilja, na PP Ptuj pa so obravnavali 1,67 primera. Starostna struktura kaže, da so žrtve večinoma stare med 34 in 44 let. Pa še: v 830 izrečenih primerih prepovedi približevanja je bilo kar 1333 žrtev, saj je po navadi storilec ustrahoval več oseb hkrati, po navadi gre za ženske in otroke. / Kaj pa, ko žrtev nasilje prijavi še policiji? Zgodbe, ki smo jih slišali od policistov, so srhljive. Razlogi, zakaj do njih pride, pa se velikokrat skrivajo tudi v alkoholizmu, drogah, slabem materialnem stanju, psihičnih težavah ... „Žrtve, ki so bolje situirane, po mojih izkušnjah težje prijavijo nasilje, kar ne pomeni, da se to ne dogaja," je med drugim povedal Boštjan Hliš iz Policijske postaje Podlehnik. Žrtve naj bi bile po večini starejše ženske, vedno več pa opažajo nasilja mladostnikov do staršev. Prepričan je, da nasilja ni manj, kot to kaže statistika, le da ga v določenih primerih ženske več ne prijavi- jo. Zakaj, se sprašuje tudi sam. Predstavil je primer, ko je mož žensko priklepal v hlev z verigami, policija je ukrepala, nastanili so jo v Varno hišo, a se je kasneje vrnila k možu. „Verjamem, da je še vedno žrtev nasilja, ampak če sama tega ne prizna in ne prijavi, imamo mi roke zvezane," še poudarja Hliš. Pri zbiranju informacij o tovrstnih dogodkih policija velikokrat naleti na zaprta vrata, sosedje in sorodniki nemalokrat spregovorijo šele po kakšnem tragičnem dogodku. Da je tudi zato ugotavljanje okoliščin v takšnih primerih zahtevno, je poudaril tudi predstavnik Policijske postaje Gorišnica Igor Belšak. Težava pa ostajajo tudi primeri, ko ženska prijavi nasilje, nato pa si premisli - bodisi na prigovarjanje partnerja bodisi zaradi strahu - in ne želi sodelovati v nadaljnjih postopkih. To naj bi se po izkušnjah Diane Šeruga Sa-gadin, višje državne tožilke, vodje ODT Ptuj, zgodilo velikokrat. „Če na sodišču ne povedo vsega, smo mi tožilci, kljub zapisnikom policije, zavezanih rok," poudarja Šeruga Sagadinova. Prepričana je, da je teh primerov preveč, da bi žrtve morale vztrajati pri svojem, tudi v poduk drugim. Na tožilstvu pa opažajo še en skrb vzbujajoč podatek, in sicer da se v zadnjih letih povečuje število primerov nasilja otrok nad starši. A tudi tu se velikokrat pojavi težava, da mati ne želi pričati proti svojemu otroku. Ki pa jo je - kljub temu da mu je mati -pretepel ... In tako se naprej vrti začarani krog nasilja. Dženana Kmetec Ptuj • O problematiki vodotokov Ponavljajoča se opozorila pristojnih ne ganejo Na pobudo Agencije RS za okolje in prostor (ARSO) ter Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) je pred tednom dni v gasilskem domu na Ptuju potekal sestanek, na katerem so govorili o možnostih za izboljšavo zgodnjega opozarjanja v primeru poplav. ARSO si prizadeva pridobiti nove in obnoviti starejše podatke o obsegu poplavljanja v širši okolici vodomernih postaj pri določenih vodostajih. Pridobljeni podatki bi jim koristili pri nadaljnjem delu - pri izdajanju opozoril pred nevarnostmi, v smislu, da bi znali precej točno napovedati, do kod bo v naravi segal vodostaj ob določenem pretoku reke ali potoka: katere površine in objekti so ob določenem pretoku v nevarnosti, da jih lahko doseže poplavna voda. Na ta način bodo na Oddelku za hidrološke prognoze lahko natančneje izdajali opozorila v tekstovni in grafični obliki ter nadgradili opozorilne vrednosti v barvni kodi. V primeru izrednega dogodka oziroma povečane stopnje ogroženosti zaradi razlivanja vodotokov oz. hidrološke progno-ze bo iz pridobljenih podatkov in informacij lokacijsko določenega Predsednik podravske regije gasilcev in poveljnik enot civilne zaščite mestne občine Ptuj Janez Mere poudarja: »Hrvati iz Drave črpajo gramoz, mi pa gojimo ptice in plavamo...« območja možno izvesti boljšo pripravljenost, odzivnost in opozarjanje na nevarnosti razlivanja vodotokov. Sestanka, ki sta ga sklicala ARSO in URSZR, so se na Ptuju udeležili predstavniki koncesionarja za upravljanje z vodami v porečju reke Drave (VGP Drava Ptuj), predstavniki lokalnih skupnosti ter služb zaščite in reševanja iz območja Spodnjega Podravja. Slednji so ponovno izpostavili problematiko (ne)vzdrževanja rečnih strug: da so struge zaraščene in posledično manj pretočne, da v njih ostaja gramoz, ki ga tok odnaša na Hrvaško, tam pa ga zajemajo iz reke. Predstavniki iz Središča ob Dravi so celo na glas razmišljali, ali ne bi bilo morebiti boljše, če bi se zaradi nesmislov v slovenski zakonodaji raje priključili sosedom na južni strani meje ... Mojca Zemljarič Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 13. decembra 2016 Ljutomer • Sodelovanje Slovenije in Gradiščanske Za skupni turizem, trženje in vinogradništvo Ljutomer in avstrijski Rust bosta izmenjavala izkušnje na urbanističnem področju, predvsem za potrebe turizma, trženja in vinogradništva. Ljutomerska županja Olga Karba je v Rustu, ob prisotnosti gospodarskega ministra Zdravka Po-čivalška (tretji z desne) in številnih visokih političnih predstavnikov zvezne dežele Gradiščanske, podpisala pismo o nameri za sodelovanje z Rustom. V Rustu na Gradiščanskem (Burgenland) v sosednji Avstriji je ob 25-letnici samostojne Slovenije in 95-letnici zvezne dežele Burgerland potekala prireditev pod sloganom »Slovenija in Gradiščanska - na novo odkrita soseščina«. Slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in ljutomerska županja Olga Karba z delegacijama. V uvodu slovesnosti, v sklopu katere so visoke predstavnike politike in gospodarstva obeh držav z vrhunskimi vini razvajali prleški vinogradniki, je prisotne nagovoril gostitelj, župan Rusta Gerold Stagl. Dejal je, da se veseli sodelovanja s sosednjo Slovenijo, predvsem pa izrazil navdušenje za pripravljenost Ljutomera, da si bodo v prihodnje s pr-leško prestolnico delili primere dobrih praks, zlasti na področju turizma in vinogradništva. Ob tej priložnosti sta Rust in Ljutomer podpisala pismo o nameri. V prihodnje bo prišlo med Rustom in Ljutomerom do izmenjave izkušenj na urbanističnem področju, predvsem za potrebe turizma, trženja in vinogradništva. »Na srečanju z županom Rusta Staglom je v nekaj minutah po- stalo jasno, da naši lokalni skupnosti povezuje veliko skupnih točk. Skupno si tudi prizadevamo za prihodnost, v smeri iskrenosti, topline in iznajdljivosti,« je po podpisu pisma o nameri povedala ljutomerska županja in sklenila: »Že vrsto let v Ljutomeru trdo delamo na kakovosti turizma in kulinarike, seveda tudi na izboljšanju kakovosti vin. Prepričana sem, da lahko skupaj ustvarimo še več. Skozi novo sodelovanje, kot prijatelji in zavezniki, ki se med seboj dopolnjujemo. Za dobro naših dveh lokalnih skupnosti in držav.« Niko Šoštarič Podravje, Slovenija • Kam najraje v veselem decembru Na predbožične izle Decembrski čas mnogi izkoristijo za potep po večjih evropskih mestih zanimivi in kje vse bodo Slovenci preživeli najdaljšo noč v letu. Praznične stojnice z božičnimi dobrotami, vonj po kuhanem vinu, sprehodi skozi praznično razsvetljena mesta; to je le nekaj razlogov, da se decembra ogromno Slovencev odpravi na predbožične izlete. V Turistični agenciji Sajko opažajo, da je v predbožičnem času največje povpraševanje po enodnevnih izletih. Ob vedno dobro obiskanih krajih, kot so Dunaj, Bratislava, Budimpešta, Salzburg ipd., vse bolj zanimiva postajajo krajša potovanja: »Poleg enodnevnih izletov prodajamo tudi veliko križarjenj od 7 do 15 dni, ne smemo pa pozabiti, da so se začele rezervacije že za naslednje leto 2017, in to za eno- in večdnevna potovanja. Trenutno je tudi zelo aktualno potovanje v Avstralijo in Novo Zelandijo, ki smo ju tudi že zagotovili.« V času novoletnih praznikov bodo svoje potnike popeljali po vsem svetu. »V naši agenciji potniki najbolj povprašujejo po naših organiziranih potovanjih v sosednje in bližnje države (Italija - Apulija, Madžarska - Heviz in Buk, Hrvaška - Biograd, Zadar, Vodice in Srbija - Beograd). Seveda so zelo aktualna tudi potovanja, kot so novoletni New York, novoletna Vietnam in Kambodža, novoletna Malezija. Medtem pa se ljudje izogibajo Egipta, Tunizije, Turčije in seveda vseh krajev, kjer se je dogodil kakšen izgred - napad in kjer je možnost, da se gibljejo begunci.« Čas za tople kraje, več zanimanja tudi za Egipt Turistična agencija Sonček bo v času božično-novoletnih praznikov potnike poleg v vedno dobro obiskane sosednje evropske prestolnice in mesta popeljala tudi v tople kraje. »December se začne s povečanim številom potovanj v tople kraje, saj je prav to čas, ko so (vse do božičnih praznikov) ta najcenejša. Karibi, Maldivi, Indonezija, Mauritius so tisti, ki so med najbolj iskanimi. Od bližnjih destinacij so to Kanarski otoki, ponovno je postavljen carter iz Ljubljane za Egipt. Sicer pa Slovenska Bistrica • Vrata odpira novo socialno podjetje Recosi Bo ideja z Irske - obnova računalnikov in računalniške opreme - uspela tudi pri nas? Obnova računalnikov in računalniške opreme je poslovna ideja mednarodnega socialnega podjetja Recosi, ki z novim letom odpira svoje prostore tudi v Sloveniji, natančneje v Slovenski Bistrici. Slovensko podjetje je nekakšna franšiza irskega socialnega podjetja Recosi, katerega soustanoviteljica je Oplotničanka Katja Zajko. »Trenutno smo prisotni na Irskem, v ZDA in v Sloveniji. Zanimanje prihaja tudi iz Avstralije in Nove Zelandije. Delujemo na področju obnove računalniške opreme, pri tem pa zaposlujemo težje za-posljive osebe.« Njihova ideja in cilj sta zagotavljanje kakovostno obnovljene računalniške opreme neprofitnim organizacijam, šolam, podjetjem in drugim posameznikom, ki želijo prihraniti pri nakupu ali si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti. Ob tem pa zagotavljajo delo dolgotrajno brezposelnim in mladim, ki so prvi iskalci zaposlitve, je poudarila Zajkova. Podjetje trenutno zaposluje 17 oseb, v Sloveniji pa prve zaposlitve načrtujejo na začetku prihodnjega leta. Zajko: »To socialno podjetje ima prihodnost« In zakaj so se odločili svojo dejavnost razširiti tudi v Slovenijo? »Živim na Irskem, kjer sem se tudi srečala s socialnim podjetništvom, sicer pa sem Slovenka, in ker takšnega modela socialnega podjetništva na področju profesionalne obnove računalniške opreme pri nas, smo tukaj videli priložnost. Ob tem je Slovenija odlična lokacija tudi iz logističnega vidika za centralno Evropo, saj se že dogovarjamo za posel z Italijo in Romunijo.« Na vprašanje, zakaj se selijo ravno v Slovensko Bistrico, pa je Zajkova odgovorila, da prihaja iz okolice (Oplotnica je sosednja občina Slovenske Bistrice) ter da je iskala podporo lokalnega okolja in logistično strateško točko. »Pri županu Ivanu Žagarju sem takoj prejela izjemno podporo, na voljo so bili prazni občinski prostori, ki so primerni za našo dejavnost. Župan se je takoj angažiral in občina je obnovila prostore, tako da imamo sedaj približno 280 m2 prostorov (pisarna in proizvodnja). Namen je namreč, da se začnejo računalniki obnavljati v Sloveniji, 19. januarja bo tudi uradno odprtje. Ob tem bomo uredili neke vrste razstavni salon, kjer bo možno tudi videti naše izdelke in jih kupiti.« Zajkova je prepričana, da ima to socialno podjetje prihodnost, da ni eno izmed tistih, ki po izte- ku državne podpore zaprejo svoja vrata. »Naš poslovni model je naravnan tržno, saj je edino takšen pristop samovzdržen s to razliko, da obratujemo pod pogoji socialnega podjetja. Tako delujejo socialna podjetja v tujini predvsem v ZDA in na Irskem. Seveda je v tujini samoumevno, da država ta-kšnirn podjetjem pomaga, in sicer s sofinanciranjem zaposlitev težje zaposljivih oseb.« Slovenska Bistrica - center socialnega podjetništva? Socialno podjetništvo je področje, o katerem se v Slovenski Bistrici veliko govori, da se kažejo tudi rezultati, pa je prepričan slo-venjebistriški župan Ivan Žagar. »Pred leti smo izvedli natečaj, s katerim smo spodbudili razmi- šljanje v smeri socialnega podjetništva. Na razpis je prispelo 20 idej, preverili smo jih skozi poslovne načrte, približno polovica je bilo uresničljivih. Uredili smo del prostorov v nekdanjem Cro-uzetu in tako zagotovili osnovno infrastrukturo,« je spomnil župan. A ključe prostorov je obdržalo le še eno podjetje, preostale iniciative so zamrle. »Nikakor tega ne jemljem negativno, saj so se ti Foto: Mojca Vtič Socialno podjetje Recosi naj bi 19. januarja tudi uradno odprlo vrata v prostorih nekdanjega Crou-zeta. ljudje nekje drugje zaposlili, torej so ostali aktivni. Ob tem smo sedaj našli skupno besedo z gospo Zajko in še dodatno obnovili en del teh prostorov, saj so se pojavile še druge iniciative. Tako bomo ponovno naredili poziv, skušali pritegniti še druge podjetnike, ki bodo preživeli na daljši rok, tudi po izteku subvencij. S tem pa bo stavba, ki postaja nekakšen center socialnega podjetništva na Bistriškem in širše, dobila tudi novo zgodbo,« je sklenil slovenjebistri-ški župan Ivan Žagar. Trenutno je v Sloveniji, po podatkih spletne strani gospodarskega ministrstva, registriranih 160 socialnih podjetij. Od tega deluje na Ptuju zadruga Mozaik generacij, na območju Ormoža delujejo Zavod 100 % Naravno Botanik Center ponovne uporabe in Agro pomoč - pomoč na kmetijah, Vinarska zadruga Haloze ima sedež v Vidmu, Društvo Ankh na Pra-gerskem, Kulturno izobraževalno društvo keramikov in lončarjev Podravja - Majolika v Slovenski Bistrici, Kmetijstvo Prančberger pa v občini Sveta Ana v Slovenskih Goricah. Mojca Vtič Foto: NS torek • 13. decembra 2016 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 9 te po Evropi, za silvestrovo tudi dlje in prestolnicah, ki zasijejo v prazničnem lišpu. Zato smo pri nekaterih organizatorjih potovanj preverili, kateri predbožični izleti so najbolj je december tudi čas adven-tnih avtobusnih izletov. Ljudje vedno znova obiskujejo Dunaj, Salzburg, Zagreb in mnoga druga mesta s to tradicijo. Imamo tudi kar nekaj daljših izletov, večinoma v evropske prestolnice, pa tudi do Božička na La-ponsko. Priljubljeni so tudi naši City Break izleti, programi, kjer uredimo letalski prevoz in hotel, ljudje pa se nato samostojno potepajo po svetovnih prestolnicah,« so sporočili in še dodali, da so v času praznikov daleč najbolj obiskane terme in hoteli z bazeni ob morju: »Ker gre za šolske počitnice, pogosto iščejo hotele z animacijo za otroke in takšne, ki imajo tudi tobogane. Sonček odlično sodeluje prav z vsemi slovenskimi termami, med najbolj zaželene in cenovno ugodne pa sodi tudi hrvaški Sveti Martin na Muri.« Kot še opažajo na Turistični agenciji Sonček, so enodnevni izleti najbolj aktualni od konca novembra do božiča, v času božičnih in novoletnih praznikov pa so na vrsti daljša potovanja. Tako znova beležijo več zanimanja za letovišča ob Rdečem morju v Egiptu. Več kot 350 gostov v Dubrovnik »V decembru so najbolj iskani enodnevni izleti v bližnje prestolnice in tradicionalna mesta z bogato predbožično sejemsko ponudbo (Dunaj, Salzburg, Bratislava, Budimpešta, Zagreb ...). Privablja predvsem bogato predbožično in prednovoletno vzdušje - z bogato sejemsko in kulinarično ponudbo,« opažajo na turistični agenciji Relax. V času silvestrovanja pa so najbolj priljubljeni večdnevni izleti oz. krajša potovanja: »V Dubrovniku bo silvestrovalo več kot 350 Relaxovih gostov, podobno tudi v Splitu. Priljubljena so tudi silvestrovanja v evropskih prestolnicah (Rim, Pariz, Dunaj, Budimpešta, Beograd ...). Iskani pa so še počitniški paketi na »eksotičnih« destinacijah (Karibi, Sejšeli, Maldivi, Zanzibar, Tajska, Bali, Filipini ...) in počitnice v Du-baju, Egiptu, na Kanarskih otokih ... Gostje zaradi pomanjkanja snega na slovenskih smučiščih iščejo tudi smučarske pakete v tujini.« Obisk Božička na Finskem V turistični agenciji Palma bodo letos daleč največ potnikov popeljali v praznično okrašena bližnja mesta in evropske prestolnice, od Budimpešte, Dunaja, Salzburga, Prage, Londona: »Obiski božičnih sejmov so aktualni do 23. ali 24. decembra in so navadno enodnevni programi. To seveda ne velja za izlete in potovanja nasploh v decembru, kjer gre tudi za večdnevne programe. 'In' je sicer že nekaj let v decembru obisk Finske - Laponske, kjer obiščemo Rovaniemi z Božič-kovo vasico (pravo arktično doživetje). Na drugi strani se vračamo v Hurgado ob Rdeče morje, kamor se nasploh že nekaj časa vračajo gostje iz cele Evrope (in vračajo se tudi slovenski gosti).« Sicer pa bo v organizaciji turistične agencije Palma veliko Slovencev silve-strovalo v toplejših kotičkih sveta, kot so Rim, Barcelona, Neapelj, Kanarski otoki, Maroko ter Egipt s Hurgado. Monika Levanič Foto: arhiv Slovenija, Podravje • BMW i in Lumar združila moči Na trgu z novo znamko avtomobila in novo hišo BMW i in Lumar sta združila moči v novem partnerstvu. Rezultat sodelovanja je popolnoma nov, ekskluziven BMW i3 LUMAR Edition in posebna linija LUMAR iEdition hiš. Trajnostno in v prihodnost usmerjeno partnerstvo je BMW Group Slovenija vzpostavil z avtomobilom BMW i3 LUMAR Edition, narejenim posebej za slovenski trg. Da pa trajnostni razvoj ne ostaja zgolj v mobilnosti, je tudi Lu-mar predstavil posebej zasnovan model hiš LUMAR iEdition. Hiše povezujejo svet trajnostne mobilnosti in trajnostnega bivanja. Premium izvedba hiš bo opremljena z BMW i Wallboxom in drugimi BMW i dodatki, potrebnimi za lažjo vsakodnevno uporabo električnega vozila. »Ni naključje, da se je partnerstvo med dvema blagovnima znamkama, ki imata toliko skupnega, vzpostavilo prav v Sloveniji. Slovenija je izjemno zelena, trajno-stno naravnana dežela, kjer ljudje cenijo visoko kakovost življenja. Z BMW i in ponudbo BMW i3 LU- Foto: Lumar&BMW Marko Lukič, direktor Lumar IG, in Maciej Galant, generalni direktor BMW Group Slovenija. MAR Edition ponujamo mobilnost prihodnosti že danes.«, je povedal Maciej Galant, generalni direktor BMW Group Slovenija. Marko Lukič, direktor podjetja Lumar, je ob predstavitvi partnerstva izpostavil: »Lumar je tehnološko vodilni slovenski proizvajalec nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov. Veseli nas, da bomo koncept okolju prijaznega bivanja in mobilnosti ter prehod v nič ogljično družbo, ki smo ga s prvo plus energijsko hišo za Mitjo Petkovška začeli 2009, nadgradili v partnerstvu z BMW Group Slovenija.« Ob povečanju deleža obnovljivih virov in zmanjšanju porabe energije je treba zagotoviti tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in posledično ogljičnega odtisa. Te smernice so upoštevane tako pri uporabi materialov za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš kot avtomobilov BMW i. 2 nadgradnjo hiše s fotovoltaično elektrarno namreč ne pokrijemo samo povprečne potrebe po energiji, z zeleno električno energijo lahko poganjamo tudi električni avtomobil. Maja Ilec Foto: Lumar&BMW ^/////////////z. k BMW i3 LUMAR Edition Popolnoma električni BMW i3 LUMAR Edition z novo, izjemno zmogljivo 94 Ah baterijo ponuja sisteme za pomoč vozniku, saj vključuje vzvratno kamero, senzor razdalje pri parkiranju (spredaj in zadaj), parkirnega asistenta, ki ob minimalni pomoči voznika parkira bočno, avtomatsko zatemnitev notranjega vzvratnega in zunanjega voznikovega ogledala ter asistenta za uravnavanje hitrosti z zavorno funkcijo. Ima tudi navigacijski sistem Profesional, led žaromete in Harman Kardon ozvočenje. Avtomobil je na voljo po ekskluzivni ceni 45.990 € (maloprodajna cena z vsemi vključenimi opcijami bi znašala 50.798 €). Lastniki bodo ob subvenciji Eko sklada, ki znaša 7.500 evrov, prihranili do 12.300 evrov. LUMAR iEdition hiša Eksluzivno linijo hiš LUMAR iEdition sestavljata dve najbolj priljubljeni hiši Lumar - hiša Primus in hiša Lumar BlackLine Pure W8. Obema tipskima hišama je dodan nov vrhunski dizajn z materiali visokokakovostnega razreda. V hišo bodo vključeni še dodatki, kot so BMW i Wallbox, opcijsko pa tudi fotovoltaična elektrarna. Pasivna hiša Lumar Primus-D 137 je v ekskluzivnem paketu LUMAR iEdition na voljo po ceni 173.990 evrov* (z vsemi vključenimi opcijami 205.170 €). Kupci bodo ob predvideni subvenciji Eko sklada, 13.600 evrov, prihranili 31.180 evrov. Nizkoenergijska hiša Lumar Primus-D 137 pa je v ekskluzivnem paketu LUMAR iEdition na voljo po ceni 159.990 evrov* (z vsemi vključenimi opcijami 178.350 €). 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 13. decembra 2016 Ptuj • Odprtje arheološke razstave Gospodarji prehodov med pokrajinami in obdobji Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) je v Arheološkem razstavišču na Muzejskem trgu 2 na Ptuju odprl razstavo Gospodarji prehodov, Ptuj na prehodu iz bronaste v železno dobo. Ptujskega Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Obiskovalce je na odprtju nagovorila avtorica razstave Aleksandra Nestorovič. Avtorica razstave in kusto-dinja arheološkega oddelka ptujskega muzeja Aleksandra Nestorovič je pojasnila, da gre za razstavo, ki po dolgem času osvetljuje prazgodovino: »Ptuj je bil zelo pomembno antično provincialno središče; v nobenem drugem obdobju ni bil pomembnejši ali večji. Posledično so bogate antične najdbe preglasile vse preostale najdbe ...« V resnici je bil današnji Ptuj zaradi ugodnega prehoda prek reke Drave in vzpetine nad njim zanimiva poselitvena točka v vseh obdobjih; najstarejše najdbe so iz mlajše kamene dobe. Ko so leta 1999 obnavljali komunalno infrastrukturo na Ulici Viktorina Ptujskega, so odkrili dva prazgodovinska groba, lani pa je bilo arheološko gradivo predano PMPO. Ker sta bila grobova žgana, so najdeni pridatki deloma staljeni, pa tudi polomljeni ali celo nerazpoznav- ni. Pri pripravi razstave so zato pomagali restavratorji, ki so s pomočjo sodobe tehnologije z analizami o predmetih izvedeli veliko več in napravili vrsto kopij, replik in rekonstrukcij (tudi virtualnih). Poleg grobnih pridatkov iz omenjenih grobov razstava vključuje še naselbinske najdbe s turnirskega prostora grajskega griča ter najdbe z grobišč iz pozne bronaste dobe iz Zgornje Hajdine in Rabelčje vasi. Železo in pisava spremenila tok zgodovine Ključni iznajdbi z začetka železne dobe sta uveljavitev železa, ki je hitro spremenila gospodarske temelje takratne družbe, ter prevzem pisave, ki je omogočila razvoj znanosti, umetnosti in zahodne civilizacije. Prehod med tema dvema obdobjema ne predstavlja le časovne ločnice, temveč obenem prehod iz kulture žarnih grobišč v halštat-sko kulturo. Zaznamovale so ga spremembe v materialni kulturi in razvoj razmeroma egalitar-ne v močno razslojeno družbo. Nestorovičeva je pojasnila, da je bil prehod iz bronaste v železno dobo na ptujskem območju razmeroma zgoden, po arheoloških najdbah sodeč pa je potekal zelo kontinuirano. »Razstavo smo poimenovali Gospodarji prehodov, saj je bilo z grajskega griča mogoče nadzorovati prehod čez Dravo, gre pa tudi za prehod iz ene v drugo kulturo,« je povedala kustodi-nja. Veljaki s ptujskega grajskega griča so bili tako gospodarji mnogoterih prehodov - preko reke, med pokrajinami in med kulturami. Razstavo spremlja katalog, ki sta ga pripravila avtorica razstave in Andrej Preložnik. Predmete si lahko ogledate do 27. oktobra prihodnje leto, vsak delovnik med 10. in 14. uro. Eva Milošič Prlekija • Praznična obeležja Razstava jaslic v Verzeju Letos bosta sosednji prleški občini Veiiej in Razkrižje že sedmič izvedli projekt Božične Prlekije, ki zajema Božično vas Banovci, Božično noč na Razkrižju in 9. razstavo jaslic. Slednjo so v Puščenjakovi dvorani Centra domače in umetnostne obrti Veržej odprli minuli pe- tek, na njej pa se predstavlja 12 jaslic Marije Bizjak (na posnetku) iz Kranja, 26 jaslic slovenskih rokodelcev in 15 jaslic šolskih skupin. Osrednji, naravni material, ki so ga pri izdelavi jaslic uporabljali, je bila glina. Razstava bo odprta do 6. januarja prihodnje leto od 9- do 17. ure, od 7. 1. do 3- 2. pa od 9- do 15. ure. V Banovcih bo v decembru moč občudovati božično vas, ki bo po izvirnih idejah njenih prebivalcev - sodelovalo bo 47 gospodinjstev - očarala številne obiskovalce. Dogajanje bo popestrila božična tržnica v Termah Banovci. Tudi Božična noč na Razkrižju v izvedbi domačega Turistično-narodopisnega društva se prireja tradicionalno, že devetnajstič. Premierna uprizoritev bo 24. decembra ob 19- uri, repriza pa 7. januarja 2017. NŠ Sela • 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev Pesem jih zdruzuje in povezuje V kulturni dvorani na Selih je 19. novembra potekalo že 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji pevk ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela. Pevke ljudskih pesmi KD Sela (z leve): Zofka Hebar, Marija Potočnik, vodja Antonija Kaučevič, Danica Palijan in Lojzka Murko so letos na Selih organizirale že 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Vabilu na tradicionalno srečanje pod naslovom V jesenski noči se je tudi letos odzvalo veliko skupin, skupaj z gostiteljicami večera pa so znova dokazali, da je slovenska ljudska pesem zelo živa, predvsem pa jih združuje in povezuje. Pevke ljudskih pesmi KD Sela skupaj prepevajo od leta 1998, na letošnjem srečanju so tako obeležile že 18 let organiziranega prepevanja. V še eni jesenski noči so se tudi letos na Selih zbrali številni ljubitelji slovenskih ljudskih pesmi in viž. Vabilu gostiteljic večera, ki so najprej stopile na oder, se je letos odzvalo 13 skupin: ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč, pevska skupina MDSS Ptuj, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, mladi harmonikarji - učenci Primoža Zvira, ljudski pevci DU Turnišče, pevke Katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol Kidričevo, ljudske pevke DU in članice KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudski pevci DU Videm, ljudski pevci FD Rožmarin Dole-na, ljudski pevci Mejaši iz Repišč, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, ljudski pevci Prešmentani fa-loti iz Stoperc in Hišni ansambel DU Markovci. Selskim pevkam, »ambasador-kam ljudskega petja«, kot je bilo slišati na prireditvi, sta ob koncu srečanja iskreno čestitko za še eno uspešno izpeljano prireditev in zahvalo za ohranjanje ljudskega izročila namenila župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik KD Sela Stanko Orovič. Med gosti, ki so ta večer prisluhnili lepi slovenski pesmi, pa so bili še p. Jože Petek iz videmske župnije, dolgoletni vodja pevskih zborov Jože Dernikovič, Sandi Potočnik, zborovodja MeCPZ sv. Družine na Selih, in Slavko Trafela, predsednik DeSUS OO Videm. Pevski prijatelji so srečanje končali s skupno pesmijo Pojd'mo na Štajersko in obljubo, da jih domača pesem prihodnje leto spet združi na Selih. PK Majšperk • Dan šole OŠ Majšperk Spregovorimo v prispodobah V Osnovni šoli Majšperk smo pretekli četrtek, 1. 12. 2016, praznovali dan šole, ki smo ga počastili s prireditvijo v šolski telovadnici. Prireditvi, na kateri so sodelovali učenci vseh razredov matične šole ter učenci podružničnih šol Ptujska Gora in Stoperce, smo dali naslov Spregovorimo v prispodobah, saj smo se odločili, da tokrat spregovorijo basni in pregovori s svojimi prispodobami, ki nam ljudem prek živalskih lastnosti postavljajo ogledalo, v katerem lahko vidimo naše dobre in slabe lastnosti. Na začetku prireditve smo se vprašali: »Kaj sploh pomeni govoriti v prispodobah? Če povemo preprosto, to pomeni, da ne poveš naravnost, ampak po ovinkih. Če bi rad šel na zmenek ali v kino, doma na dolgo razlagaš, kako si že vse naredil, kako bodo vsi sošolci danes šli ... in mama ti reče: 'Kaj hodiš kot maček okrog vrele kaše, povej naravnost, kaj bi rad!'« Povezovalki sta nam skozi celotno prireditev nasuli še veliko podobnih pregovorov in primer, ki so velikokrat edini ostanek celotne zgodbe, nastale v preteklosti med našimi predniki. Kot je povedala gospa ravnateljica Danica Lorber, se bogastvo besed, jezika in izkušenj vsakega naroda skriva v stoletja starih modrostih, v pregovorih, primerah, ugankah, skratka v prispodobah, ki so začimbe jezika. Učenci prav vseh razredov, od 1. do 9., so pripravili zanimive dramatizacije, recitacije in tudi senčno gledališče po navdihu nekaterih znanih in tudi manj znanih basni, prireditev pa je popestril šolski otroški pevski zbor, ki nam je med drugim ritmično predstavil uganke. Naukov in pregovorov polno popoldne se je še prehitro končalo, in kot je dejala gospa županja dr. Darinka Fakin, nam je vsem bilo malo žal, da si nismo mogli zapomniti in s seboj odnesti vseh modrosti, ki so bile izrečene. Zagotovo pa si je vsak zapomnil kakšno, ki ga bo spremljala in ob kakšni priložnosti »začinila« izgovorjeno ali zapisano besedo. Mirjam Petrovič Foto: OS Majšperk Foto: PK Foto: NS Rokomet 42 in 31 prejetih golov -preveč ... Stran 12 Rokomet Spet je šlo na tesno, spet neuspešno Stran 12 Odbojka Le en izenačen niz od treh Stran 13 Judo Rus slavil pred Frasom v absolutni kategoriji Strani 13 Futsal Prlekom derbi začelja 1. lige Strani 14 Mali nogomet Neporažena še ŠD Rim in Andiamo pizza Saš Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 21. krog Končno kanček sreče tudi za Aluminij »Verjeli smo, bodrili smo se ...« Ko je sodnik Bojan Mertik v soboto označil konec srečanja v Kidričevem, je med igralci in navijači zavladalo precejšnje olajšanje. »To je nekaj najlepšega, kar se nam je lahko zgodilo - končno smo tudi mi dočakali 'dotik' sreče. Velikokrat smo v tem prvenstvu igrali dobro, bili povsem enakovredni tekmecem, a točke smo osvajali redko. Tokrat se je to obrnilo na našo stran in zato je toliko slajše,« je takoj po zmagi s Celjem povedal Žiga Škoflek, dvakratni strelec za domačo ekipo. S tem so Kidričani prekinili niz štirih zaporednih porazov in na najlepši način zaključili jesenski del sezone. »Na zadnjih dveh tekmah v Novi Gorici in Kopru nismo igrali slabo, zaslužili bi si vsaj kakšno točko, če ne celo štirih, a smo ostali brez njih. Tokrat smo verjeli do konca, tudi po zaostanku smo se bodrili med seboj, zato tudi rezultat ni izostal. Vesel sem obeh zadetkov, s katerimi sem prekinil strelsko krizo, še pomembnejše pa so tri točke,« je sijal 22-letni ofenzivni ve-zist, ki je dosegel svoj četrti in peti zadetek v sezoni. Z golom v 78. minuti je prekinil več kot 600 minut trajajoči strelski post svoje ekipe ... Smola s poškodbami Veselja ni skrival niti trener Bojan Špehonja. »Hvala bogu, da smo to tekmo zmagali! Med sezono smo imeli veliko smole, tako pri realizaciji kot s poškodbami. Velikokrat nisem želel iskati alibija za slabe rezultate, a vseeno je treba poudariti, da toliko smole s poškodbami kot trener nisem imel še nikoli doslej. Že na začetku smo izgubili Damiša, kmalu nato Bizjaka (bil je drugi strelec 2. lige, PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Celje 2:1 (0:0); Domžale - Maribor 3:2 (2:2); strelci: 0:1 Zahovic (6., z 11 m), 1:1 Vetrih (12.), 2:1 Blažič (32.), 2:2 Zahovic (43.), 3:2 Vetrih (72.); Gorica - Kalcer Radomlje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Karamatic (30.), 1:1 Kotnik (80.); Rudar - Luka Koper 2:2 (2:2); strelca: 0:1 Vekic (3.), 0:2 Ve-kic (20.), 1:2 Mary (29.), 2:2 Mary (40.); Olimpija - Krško 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Zajc (12.), 1:1 Škrbič (62.). 1. MARIBOR 21 14 4 3 42:15 46 2. OLIMPIJA 21 14 4 3 34:15 46 3. DOMŽALE 21 12 3 6 45:22 39 4. GORICA 21 7 7 7 24:24 28 5. CELJE 21 8 3 10 25:25 27 6. LUKA KOPER 21 7 6 8 20:26 27 7. RUDAR 21 6 7 8 27:28 25 8. KRŠKO 21 4 10 7 20:31 22 9. ALUMINIJ 21 4 6 11 15:33 18 10. RADOMLJE 21 1 6 14 16:49 9 Nogomet • 1. SNL Če bo tudi na koncu tako tesno ... ... bo noro! O naslovu jesenskega prvaka sta med Mariborom in Olimpijo odločala izida medsebojnih srečanj. V tej (in tudi v kategoriji gol razlike) je bil boljši Maribor, ki se je tako okitil z naslovom jesenskega prvaka. Ne gre za kakšen oprijemljiv naslov, a vseeno je bolje prezimovati na 1., kot na 2. mestu, a ne? Derbi kroga je potekal v Domžalah, kjer so domačini po dveh slabo odigranih tekmah (poraz z Radomljami, remi v Krškem) tokrat znova prikazali predstavo, ki jih je krasila večji del sezone. To je bilo tokrat dovolj za zmago proti Mariborčanom, ki pred tem na sedmih zaporednih tekmah niso prejeli niti enega zadetka, tokrat pa kar tri. Enega preveč za vsaj točko ... Tega spodrsljaja pa Olimpija ni uspela izkoristiti za prevzem vodstva na lestvici, saj je proti Krškemu le remizirala. Domači stadion in 1. mesto na pladnju niso bili dovolj za varovance Luka Elsnerja, da bi iz sebe iztisnili nekaj več ... Še posebej je bilo v Stožicah napeto v 68. minuti, ko je igrišče zapuščal Rok Kronaveter. V lanski sezoni je bil Mariborčan najbolj zaslužen za prvi naslov Olimpije po mnogih letih, tokrat pa je bil deležen žaljivk ... To je bil zadnji Rokov nastop v zelenem dresu. Zanimivo je bilo na tekmi v Velenju, kjer so Koprčani začeli odlično in že v 20. minuti vodili 0:2. Za kakšno vrhunsko ekipo bi to bilo dovolj za zmago, a Koper pač to še zdaleč ni. Velenjčani so tako z dvema zadetkoma Johna Maryja izenačili že do polčasa. To pa je bilo za pravičen remi tudi vse. Remi so gledalci videli tudi v Novi Gorici, kjer so v zadnjem času vedno boljši Radomljani dolgo vodili z golom nekdanjega Zavrča-na Tima Karamatiča, na koncu so se morali zadovoljiti tudi s točko. Če pa bi Marko Nunic v zadnji minuti zadel iz idealne pozicije, bi lahko domov odnesli tudi zmago. Lipovac nič več med vratnicami Pred tekmo s Celjani so v NK Aluminij pripravili manjšo slovesnost, na kateri so se za udej-stvovanje v kidričevskem klubu zahvalili Kristijanu Lipovcu. 27-letnik se je odločil končati svojo aktivno športno pot nogometnega vratarja, odslej se bo posvetil študijskim in delovnim obveznostim. Za NK Aluminij je nastopil v vseh selekcijah, od najmlajših do članske, vmes je za leto in pol nosil tudi dres ljubljanske Olimpije. Foto: Črtomir Goznik Žiga Škoflek (Aluminij, rdeči dres) je z dvema zadetkoma poskrbel za preobrat na tekmi s Celjani. op. a.), Kramer je veliko igral tudi poškodovan, Tahiraj je imel smolo s poškodbo, nato je v Krškem naredil še neumnost in je moral počivati pet tekem, Toni Petrovič je imel težave s ključnico ... Čestitke fantom, ki so to zdržali in sezono končali z zmago. Nekatere tekme bi lahko odigrali boljše, predvsem v Kopru sem bil zelo razočaran. Tokrat so bili zelo motivirani, pokazali so veliko željo po zmagi in jo tudi dosegli,« je misli strnil strateg Aluminija. Zadnjo zmago so Kidričani slavili v 13. krogu proti Radomljam (2:1), tokratna pa je bila v drugi sezoni igranja v 1. ligi (po sezoni 2012/13) sploh prva proti Celjanom! Na dosedanjih šestih so petkrat izgubili in enkrat remi-zirali. Kidričani so tekmo začeli precej oslabljeni, saj so manjkali Turkalj, Jakšic in Srdic (Bizjak in Damiš sta odsotna že dlje časa). Predvsem prva dva sta stebra obrambe, nadomestila sta ju Cvek in Vezjak. Prvi polčas je minil v enakovredni igri, obe ekipi pa sta si pripravili nekaj lepih priložnosti. Za domačine je najlepšo v 14. minuti zamudil Škoflek, ko se je po podaji aktivnega Tahiraja znašel sam pred Kotnikom, a je žogo poslal mimo gola. V 38. minuti je Škoflek poskusil še s strelom po tleh, Dejanu Petroviču pa žoge ni uspelo preusmeriti v gol. Gostje so pretili predvsem z visokimi podajami v kazenski prostor, kjer sta »operirala« visoka Podlogar (priložnost v 23. minuti) Volaš (v 35. minuti) - obakrat sta bila za malenkost nenatančna. Preobrat v režiji Škofleka Podobna igra se je ponovila tudi v drugem polčasu, a tokrat z učinkovitejšimi zaključki. Gostje so po milimetrsko natančni podaji Podlogarja povedli v 60. minuti, Volaš je iz bližine zadel z glavo - 0:1. Domačini so za razliko od nekaterih prejšnjih srečanj zelo odločno iskali izenačenje. Najprej je v 71. minuti zapretil Zeba, v 78. minuti pa so vendarle zadeli. Kocic je s strani poslal nizek predložek v sredino, kjer je Škoflek žogi toliko spremenil smer, da je končala v »mali mrežici« - 1:1. Izenačenje je pomenilo alarm za goste, ki so imeli v 85. in 86. minuti »meč žogi«; najprej je Podlo-garju iz dveh poskusov uspelo zadeti le prečko, v drugem primeru pa je odlično reagirala obramba Aluminija. Izjemna borbenost se je varovancem Bojana Špehonja tokrat bogato obrestovala v sodnikovem podaljšku. Kidri-čani so dolgo kombinirali v kazenskem prostoru gostov, ki jim nikakor ni uspelo iz-biti žoge iz nevarne cone, na koncu je prišla do Škofleka, ki jo je z rahlim, a natančnim strelom poslal v gol - 2:1! V tem trenutku se je igralcem, trenerjem in navijačem Aluminija odvalilo precej »skal« od srca . Slovenski prvoligaši odhajajo na zimski premor, naslednje tekme bodo na sporedu konec februarja. Jože Mohorič Igor Jovičevič, trener Celja: »Aluminiju bi čestital za zmago, do katere so prišli z nekoliko športne sreče. V naši igri se je poznala odsotnost nekaterih posameznikov, kljub temu pa bi morali pri vodstvu reagirati bolje in odločiti tekmo. Ni nam uspelo, zato smo v zadnjih sekundah doživeli boleč poraz.« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Proti Domžalam in Olimpiji smo v zadnji seriji izgubili zasluženo, proti Gorici in Kopru pa bi morali iztržiti več. Prav zaradi tega sem izredno vesel predvsem zaradi fantov, da jim je to uspelo v zadnji tekmi pred premorom.« 12 Štajerski Šport torek • 13. decembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m) 42 in 31 prejetih golov - preveč Boljši odpor, kot kaže rezultat: Riko Ribnica - Drava Ptuj 42:31 (19:13) DRAVA PTUJ: Rosic, Rajič 6, Žuran 1, Osterc, Jerenec 1, Ma-roh 6, Lesjak 1, Belec, Šalamun 5, Gregorc 1, Jensterle 5, Sabo 2, Krasnič 1, Belič 2, Prvono-žac. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Riko Ribnica 3/4, Drava Ptuj 2/3. IZKLJUČITVE: Riko Ribnica 8 minut, Drava Ptuj 6 minut Vodilna ekipa 1. A-lige se je morala bolj potruditi za zmago, kot kaže končni rezultat, saj je bila Drava glede na osiromašen igralski kader (zaradi poškodb tokrat niso igrali Bračič, Hrupič in Jeftič) kar dobršen del tekme konku- 1. NLB Leasing liga REZULTATI 15. KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 26:30 (13:17), Riko Ribnica - Drava Ptuj 42:31 (19:13), Istrabenz Plini Izola - Dobova 17:24 (10:13), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 31:25 (17:15), Krka - Dol TKI Hrastnik 29:20 (16:8), Urbanscape Loka - Koper 2013 25:24 (13:12). 1. RIKO RIBNICA 15 13 2 0 28 2. KOPER 2013 15 11 2 2 24 3. KRKA 15 10 1 4 21 4. URBANSCAPE LOKA15 8 4 3 20 5. DOBOVA 15 8 1 6 17 6. JERUZALEM ORMOŽ15 8 1 6 17 7. MARIBOR BRANIK 15 7 1 7 15 8. TRIMO TREBNJE 15 6 3 6 15 9. DOL TKI HRASTNIK 15 4 1 10 9 10. SLOVENJ GRADEC 15 2 3 10 7 11. DRAVA PTUJ 15 3 1 11 7 12. ISTRABENZ IZOLA 15 0 0 15 0 Foto: Črtomir Goznik Ptujčani in Ormožani so tokrat v gosteh doživeli visoka poraza. renčen tekmec. Ptujčani so igrali po sistemu toplo-hla-dno in so znova zgrešili preveč strelov v napadu. To so Ribničani znali izkoristiti, saj so zabili ogromno zadetkov iz protinapadov. Uvodni zadetek je za edino vodstvo Drave na tekmi dosegel Jensterle, sledila je eks-presna serija domačinov 6:0. Po minuti odmora na zahtevo trenerja Ivana Hrupiča so se njegovi igralci zbrali in po zadetkih Jensterleta, Rajiča in Maroha znižali na 7:5, v 20. minuti je bilo po zadetku Les-jaka 11:9. V tem obdobju so dobro igrali v obrambi, uspešni so bili tudi pri realizaciji. V zadnjih desetih minutah 1. Ivan Hrupič, trener Drave: »Končni rezultat ni realen, saj je 11 zadetkov razlike za Ribnico previsoka prednost. Mi smo na trenutke igrali zares dobro, medtem ko smo spet zastreljali preveč strelov in odlična domača ekipa je to znala izkoristiti.« polčasa se jim je spet zaustavilo in Ribničani so s tremi serijami zadetkov postavili izid polčasa 19:13. Ta nalet so nadaljevali tudi v začetku 2. polčasa, ko je prednost narasla na +9. Sledili sta dve uspešni obdobji Drave, saj so se po zadetkih Šalamuna, Jensterleta, Maroha in Saba v 40. minuti približali na 26:22. Po znanem scenariju so sledile napake v napadu in zastreljani meti, kar so domačini neusmiljeno kaznovali. Končni rezultat 42:31 je postavil Kovačič, ki je bil z osmimi zadetki najučinkovitejši igralec tekme. Pri Dravi sta bila s po šestimi zadetki najboljša Rajič in Ma-roh. Po tem bolj ali manj pričakovanem porazu se Ptujčani že usmerjajo na naslednjo tekmo, ki bo pomembnejša v boju za obstanek; v nedeljo ob 16.30 se bodo v športni dvorani Center pomerili s Slovenj Gradcem 2011. David Breznik Jeruzalemu v gosteh ne gre: Trimo -Jeruzalem 31:25 (17:15) JERUZALEM: Balent, Šutalo; Kavčič, Petrovič, Ocvirk 1, Zida-rič, Čudič 3 (2), Ciglar, Grabo-vac, Žuran 3, Kocbek 4, Šošta-rič, Kosi 2, Mesaric 6, Rajšp 1, Cirar 5. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Trimo 5/3; Jeruzalem 3/2. IZKLJUČITVE: Trimo 6; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Matic Kotar (Trimo). Rokometaši Jeruzalema so na zadnjih treh gostovanjih doživeli tri poraze. Sklonjenih glav so zapustili Koper, Škofjo Loko in nazadnje Trebnje. Želja v klubu je bila dobiti vsaj eno od zadnjih treh gostovanj. Žal ni bilo tako in Ormožani so vse dlje od uvrstitve v Ligo za prvaka. »Krka nam beži štiri, Loka tri točke. Obe ekipi sta v medsebojnih obračunih boljši od nas, tako da je praktično naš zaostanek že pet in štiri točke. Pred nami je še sedem tekem, v katerih je na voljo 14 točk. Vsaj 12 točk bi morali osvojiti, ob tem bi nam na roko morali iti še preostali rezultati,« je trenutno stanje na lestvici komentiral kapetan Bojan Čudič. Dokler še obstajajo minimalne možnosti za uvrstitev med šest najboljših ekip v državi, se v Ormožu ne mislijo predati. Na zadnjem gostovanju v Trebnjem Ormožani niso imeli pravih možnosti za uspeh. Že v 1. polčasu so prejeli kar 17 zadetkov: »Zmaga Trima je čista kot solza. Borbenost in želja domače ekipe po zmagi je bila na najvišjem možnem nivoju. Mi smo ekipa, ki na Hardeku zgleda odlično, v gosteh pa se nikakor ne uspemo motivirati kot na domačih tekmah. V Trebnjem smo jo še dobro odnesli, saj je bil vratar Tomi-slav Balent naš daleč najboljši mož na igrišču,« je po tekmi dejal trener Saša Prapotnik, ki tokrat zaradi poškodbe ni mogel računati na Dominika Ozmeca, kar se je vidno poznalo v ormoški obrambi. Gostje nikakor niso našli rešitve za Matica Kotarja, ki je odlično zadeval (devet zadetkov) in organiziral igro Trima, ob tem pa z uporabnimi žogami še »hranil« preostale soigralce. Predvsem levega zunanjega Miloša Durde-vica, ki je dosegel kar devet zadetkov. Za Jeruzalem je za-tlelo upanje v 52. minuti pri izidu 25:22 za Trimo: Ormo-žani so imeli napad za zmanjšanje zaostanka, vendar jim ni uspelo zatresti mreže Tre-banjcev. Ormoški post brez doseženega gola je trajal kar šest minut in Trimo je s tremi zaporednimi goli v 57. minuti povedel z rezultatom 28:22 in tekma je bila odločena: »Prepozno smo pričeli s tesnim pokrivanjem Matica Kotarja, ki je bil daleč najboljšI igralec tekme. Nismo bili pravi in doživeli smo zasluženi poraz. Pred nami sta še dve tekmi: v Pokalu proti Celju in v prvenstvu z Izolo. Na obeh tekmah se želimo pokazati v svetli luči in uspešno zaključiti leto 2016,« je še zaključil kadetski reprezentant Tilen Kosi. Že v torek, 13. decembra, Ormožane čaka pokalna tekma v Celju, v soboto, 17. decembra, ob 19.00 pa še zadnja prvenstvena tekma v letu 2016 proti zadnjeuvrščeni Izoli. Uroš Krstič Rokomet • 1. B SRL (m) Rokomet • 2. SRL (m) Spet je šlo na tesno, spet neuspešno Uspešni tudi proti Grči ■ Vi Moškanjci-Gorišnica - Brežice 28:29 (14:16) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 2, N. Bedrač, Kočar, Arnuš 4, Lozinšek 6, Gro-belnik 7, Ranfl, Žuran, Krabonja 2, T. Bedrač 3, Koštomaj 4. Trener: Robert Bezjak. Na prav neverjeten način v zadnjih krogih izgubljajo rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice. Skoraj vedno jim le malo zmanjka do uspeha, tokrat pa so bili še toliko bližje, na koncu pa ponovno klonili za nesrečni gol. Lestvica ne zgleda preveč obetavno, a z le malo sreče, ki letos resnično ni zaveznik varovancev Roberta Bezjaka, bi lahko bila povsem drugačna. Tokrat so rumeno-črni klonili proti Brežicam, ki so sredi tedna morale v pokalu priznati premoč ekipi Po-murja. V soboto so se Posavci očitno sestavili in slavili na Štajerskem, čeprav rokometa-ši iz Gorišnice spet niso igrali slabo. Nasprotno, oslabljena domača ekipa je tudi tokrat dala vse od sebe, toda majhne finese so na koncu spet odlo- čile v prid gostom. Po uvodnem vodstvu gostov so domačini s serijo 4:0 povedli s 5:3. Sledil je precej izenačen prvi polčas, v 28. minuti pa so Brežičani pove-dli s štirimi zadetki 12:16. Še pred polčasom sta Grobel-nik in T. Bedrač poskrbela, da je bil rezultat ob odmoru znosen za domačine, ki so v nadaljevanje krenili odločneje in kmalu povedli, žal pa visokega tempa, da bi Brežice dokončno dotolkla, oslabljena vrsta trenerja Bezjaka ni zmogla. Sledilo je obdobje izenačene igre, pri izidu 25:25 v 55. minuti pa so gostje zadeli trikrat zapored. Rumeno-črni so poskušali vse, da bi prišli vsaj do točke, a tega niso zmogli. Tako jim je na koncu ponovno zmanjkal le zadetek, tekmo pa so tokrat verjetno izgubili v obrambi, ki je bila premalo odločna. Pred prazničnim premorom čaka Moškanjce-Gorišni-co še zahtevno gostovanje v Zasavju pri ekipi Radeč. tp l.BSRL(m) REZULTATI 12. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Brežice 28:29, Škofljica Pekarna Pečjak - Herz Šmartno 26:30,Črnomelj - Radeče Papir Nova 34:29, Sevnica - Sviš Ivančna Gorica 23:29, Cerklje - Slovan 18:33, Krško - Mokerc-lg 25:25, Rudar - Krim 30:32. 1. SVIŠ IVANČNA G. 12 10 0 2 20 Foto: Črtomir Goznik Robert Bezjak, trener Moškanjcev-Gorišnice 2. HERZ ŠMARTNO 12 8 2 2 18 3. KRŠKO 12 8 1 3 17 4. KRIM-OLIMPIJA 12 8 1 3 17 5. ŠKOFLJICA PEČJAK 12 8 0 4 16 6. SLOVAN 12 7 1 4 15 7. BREŽICE 12 7 1 4 15 8. RADEČE PAPIR 12 7 0 5 14 9. ČRNOMELJ 12 5 0 7 10 10. RUDAR 12 4 1 7 9 11. MOKERC-IG 12 2 1 9 5 12. MOŠKANJCI-G. 12 2 0 10 4 13. CERKLJE 12 2 0 10 4 14. SEVNICA 12 2 0 10 4 Grča Kočevje -Velika Nedelja 29:45 (12:21) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 3, Kolmančič 12, Bombek 4, Bezjak 3, Bokša 2, Preac, Sok 9, Meško 4, Škrjanec, Lorenčič, Šulek, Kosi 2, Gašič 6. Trener: Matjaž Hanželič. Pred tekmo v Kočevju je imel po presenetljivi zmagi Velikonedeljčanov v pokalu proti Hrastniku največ dela trener Matjaž Hanželič. Ekipa ni bila v polni postavi, fante pa je bilo treba pripraviti na nadaljevanje državnega prvenstva. Res je ekipa Kočevja prikovana na dno razpredelnice, vendar če v vsaki tekmi nisi 100 %, te lahko hitro doleti kazen. Takoj je bilo jasno, da je bojazen odveč. Gostje so že na začetku odigrali v slogu zadnjih tekem in si takoj priigrali prednost osmih zadetkov. Kljub številnim menjavam se način igre gostov ni spremenil, tako da so odšli na odmor s prednostjo devetih zadetkov. V začetku drugega polčasa so nekoliko popustili v obrambi, kar so igralci Grče takoj izkoristili in zmanjšali zaostanek. Minuta odmora je stvari ponovno postavila na svoje mesto in prednost se je začela ponovno večati. Zmaga gostov je povsem zaslužena, kar so z aplavzom potrdili tudi gledalci, ki so napolnili športno dvorano. Vsi v klubu so z mislimi že pri sredinem žrebu parov če-trtfinala. »Znanje imamo, čakamo samo še, da nas poboža sreča,« so besede igralcev. Janko Meško 2. SRL (m) REZULTATI 8. KROGA: Grča Kočevje - Velika Nedelja 29:45 (12:21), Jadran Hrpelje-Kozina - Kronos 35:24 (15:11), Pomur-je - Ajdovščina 33:35 (20:17), Grosuplje - Arcont Radgona 30:25 (16:13), Alples Železniki - Metlika 33:34 (14:14). 1. JADRAN HRPELJE 8 8 0 0 16 2. AJDOVŠČINA 8 7 0 1 14 3. METLIKA 7 6 0 1 12 4. VELIKA NEDELJA 8 5 0 3 10 5. GROSUPLJE 7 4 0 3 8 6. POMURJE 8 4 0 4 8 7. ALPLES ŽELEZNIKI 8 3 0 5 6 8. KRONOS 8 2 0 6 4 9. ARCONT RADGONA 8 0 0 8 0 10. GRČA KOČEVJE (-1) 8 0 0 8 -1 torek • 13. decembra 2016 Šport Štajerski 13 Tenis • Nina Potočnik Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) v Tuniziji do četrtfinaia |_e en izenačen niz Nina Potočnik (TK Galtena) Nina Potočnik (616. na WTA) je pretekli teden nastopila na 10.000 dolarjev vrednem turnirju v Tuniziji. Članica TK Galtena je bila 6. nosilka, nastopila pa je med posameznicami in dvojicah s Čehinjo Moniko Kilnarovo. Nina se je v obeh kategorijah veselila dveh zmag, kar ji je med posameznicami prineslo četrt-, med pari pa polfinale. Zelo težka je bila zmaga v 2. krogu, kjer je 17-le-tno Romunko Tatarusovo po dobrih dveh urah ugnala po ITF-članice, Hammamet, 10.000 dolarjev: 1. krog: Potočnik (6.) - Olga E. Mendez (Španija) 6:1, 6:1; 2. krog: Potočnik (6.) - Gabriela Nicole Tatarus (Romunija) 0:6, 6:2, 7:6(8); četrtfinale: Potočnik (6.) -Carolina M. R. Alves (Brazilija, 3.) 6:4, 4:6, 4:6. pravi drami v podaljšani igri 3. niza (10:8). To ji je prineslo obračun s 3. nosilko, 23-letno Carolino Meligeni Rodriguez Alves (580.). Brazilka je bila uspešnejša predvsem zaradi slabšega servisa Potočnikove, ki je med drugim naredila kar 10 dvojnih napak. Med dvojicami sta Nina in Monika odlično začeli turnir in odpihnili z igrišča 2. nosilki, nato pa sta vajo ponovili v četrtfinalu. Polfinala nista odigrali ... JM Dvojice: 1. krog: Potočnik/Kilnarova - Rosca/Tatarus (Romunija, 2.) 6:3, 6:1; četrtfinale: Potočnik/Kilnarova - Cubranovic/Quattrone (Srbija/Italija) 6:0, 6:0; polfinale: Gavrla/Jamricho-va (Romunija/Slovaška, 4.) -Potočnik/Kilnarova predaja. Judo • Veterani Rus slavil pred Frasom v absolutni kategoriji Denis Rus, Franc Nasko in Damjan Fras (vsi JK Gorišnica) V soboto, 3. 12., je Judo klub Gorišnica organiziral državno prvenstvo za veterane, na katerem je sodelovalo 20 veteranov in 1 veteranka iz 10 klubov. Tekmovanje je vodil Jože Marin. Domači JK Gorišnica so zastopali Damjan Fras (M 1, -100 kg), Denis Rus (M 2, -100 kg) in Franc Nasko (M 8, -66 kg), vsi so v svojih kategorijah osvojili 1. mesto. JK ZOK GSV Zava Ptuj - Swatycomet Zreče 3:0 (25:18, 25:10, 26:24) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Gajser, Pu-šnik, Emeršič. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Razlika v kakovosti med ptujskimi in zreškimi odboj-karicami je bila na tekmi izrazito na strani domačink, ki so odlično igrale v napadu, dobro so servirale in sestavile kar precej blokov. Dva niza sta bila popolnoma enosmerna, medtem ko je bil tretji izenačen in napet do zadnje točke. Od prve točke naprej so Ptujčanke povedle in so se igralsko hitro zagrele, kar se je videlo skozi uspešno izpeljane napadalne akcije. Razlika je ves čas naraščala, prav tako pa tudi nemoč gostij, saj so le s težavo zaustavile kakšno uigrano akcijo, prav tako pa so imele slabši sprejem dobrih servisov. Vse te elemente so varovanke trenerke Horvat Gojkoškove še nadgradile v drugem nizu, 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 10. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Swatyco-met Zreče 3:0, Celje - Mozirje 0:3, ŽOK Ljutomer - Prevalje 3:0, Nova KBM Branik II -Svolley Vuzenica 3:0, Kostmann Slovenj Gradec - Benedikt 3:0, Braslovče - Kajuh Šoštanj 3:0. 1 NOVA KBM BRANIK II 2. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 3. ŽOK LJUTOMER 4. PREVALJE 5. MOZIRJE 6.BRASLOVČE 7. SVOLLEY VUZENICA 8. CELJE 9. KOSTMANN S. GRADEC 10. SWATYCOMET ZREČE 11. BENEDIKT 12. KAJUH ŠOŠTANJ 10 9 128 10 8 2 2 10 8 2 2 10 8 2 2 10 6 421 10 5 520 10 26 6 26 5 25 24 16 17 19 15 10 5 517:22 13 614:2 713 10 4 10 3 10 2 810:26 10 1 9 8 10 1 9 7:28 Foto: Črtomir Goznik Igralke ZOK GSV Zava Ptuj niso imele velikih težav z Zrečankami. 23 10 :22 10 28 saj so zaigrale še bolj prodorno v napadu, medtem ko so vrhunsko servirale. V tem elementu sta izstopali Cvirnova in Gajserjeva, ki sta bili tudi nezaustavljivi v napadu, potem ko ju je razigrala podajalka Stavbarje-va. Skozi sredino na poziciji centra sta uspešno napadali Horvatova in Pušnikova, medtem ko sta svoje delo v igri solidno opravili tudi Emeršičeva in Drevenškova. Zrečanke so na drugi strani naredile preveč osnovnih napak in so bile popolnoma razbite s 25:10. A to jih ni dotolklo, saj so po slabšem začetku 5:1 in nadaljevanju tretjega niza 21:16 z izredno borbeno igro prišle tudi do prednosti 22:23. Pri tem zaostanku je sledil premor in v ospredje je stopila najizku-šenejša domača igralka Cvir-nova, saj je dvakrat izredno zaključila akciji. Točko za prednost je dodala še Buri-čeva in po močnem servisu Cvirnove, ki ga Zrečanke niso uspele zaustaviti, se je tekma končala s 26:24. David Breznik Anja Drevenšek, ŽOK GSV Zava Ptuj: »Začele smo zelo borbeno in ta nivo držale celotno tekmo. Nasprotnice niso bile na našem nivoju in to se je kazalo skozi rezultat. Prvi set smo odigrale zelo dobro, drugega še bolje, medtem ko smo v tretjem setu zelo padle v igri. Na tej tekmi je trenerka dala veliko priložnosti mlajšim igralkam za igro. Mislim, da smo dobro odigrale.« Namizni tenis • 2. OT za člane in članice Vovkova uspešna na odru in za zelenimi mizami NTK Ptuj je v soboto gostil 2. odprti turnir za člane in članice v sezoni, v obeh kon-kurencah je skupno nastopilo 62 igralcev (34 v moški, 28 v ženski). Domači klub so zastopali Katja Krajnc, Daniela Tomanič Butkovska, Luka Krušič, Marsel Šegula, Darko Drčič in Gorazd Selišek. Med moškimi sta bila prva nosilca Mitja Horvat in Bojan Ropoša, a nobeden izmed njiju ni slavil. To je uspelo Tomu Šfiligoju, ki je premagal oba; najprej v polfinalu Ropoša, v finalu pa še Horvata. Tako se je veselil svoje prve turnirske zmage pri članih. V ženski konkurenci je podobno storila 16-letna Aleksandra Vovk, ki jo v zadnjem času poznamo iz oddaje Foto: Črtomir Goznik Na domačem turnirju se je iz domačega kluba predstavil tudi Gorazd Selišek (NTK Ptuj) Slovenija ima talent, kjer se uspešno predstavlja tudi kot pevka. Aleksandra je v pol- finalu ugnala 1. nosilko Ano Tofant, v finalu pa še 2. nosilko Tamaro Pavčnik. Domačini tokrat niso bili posebej uspešni, edina se je iz skupine v finalni del turnirja prebila Katja Krajnc. Tam je obstala v 1. krogu, ugnala jo je Katrina Lydia Sterchi (Arrigoni), s čimer je zasedla 9. do 16. mesto. Rezultati: moški, polfinale: Mitja Horvat (Interdiskont) - Damjan Zelko (Sobota) 4:0, Tom Šfi-ligoj (tujina) - Bojan Ropoša (Kema) 4:0; finale: Šfiligoj - Horvat 4:1; ženske, polfinale: Ana Tofant (Mengeš) - Aleksandra Vovk (NTZS) 2:4, Tamara Pavčnik (Hrastnik) - Katarina Stražar (Mengeš) 4:3; finale: Vovk - Pavčnik 4:2. JM Šport • Rekreacija BeeFit odprl svoja vrata Drava je zastopal Miran Plo-šinjak (M 3, +100 kg), ki se je v svoji kategoriji prav tako zavihtel na najvišjo stopničko. V absolutni kategoriji - 90 kg - je nastopilo 8 tekmovalcev, zmago pa je slavil Peter Bevc (JK Jaka). V težji kategoriji nad 100 kg je nastopilo 6 judoistov, zmagal je Denis Rus, drugi je bil Damjan Fras, tretji pa Miran Plošinjak. JM Napore današnjega tempa življenja si lahko olajšamo z redno športno vadbo in različnimi aktivnostmi. Ena izmed potencialnih možnosti za ohranjanje dobre kondicije je športni center BeeFit, ki so ga uradno odprli v soboto v prostorih ŠD BeeFit na Jadranski ulici 20 na Ptuju. V centru bo delalo pet vaditeljev, med katerimi bosta dva osebna trenerja in tri va-diteljice različnih vaj, kot so zumba fit, krožni hiit, funkcionalni pilates, pilates . Za najmlajše bodo imeli na vo- ljo otroške plesne vadbe od 3. do 15. leta starosti v različnih programih, izpostavljena sta minibee in maxibee. Ob odprtju je predsednica društva in vodja športnega centra BeeFit Tamara Gajski povedala: »Po mesecu dni poizkusnega delovanja je z današnjim odprtjem BeeFit uradno odprt. Sama sem zelo ponosna na ta novi center. Vadbe že sedaj obiskuje lepo število ljudi, ki so navdušeni ne samo nad vadbo, ampak tudi nad samimi prostori.« David Breznik 14 Štajerski Šport torek • 13. decembra 2016 Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, ONL Videm Neporažena še ŠD Rim in Andiamo pizza Saš Zimska liga MNZ Ptuj Zavarovalnica Generali REZULTATI 5. KROGA: EHM team - KMN Draženci 0:2, Po-etovio plindom 080 73 00 -Trcko 5:2, MŠD Ptuj - Hajdina 3:1, ŠD Draženci - Bagerkom 1:7, ŠD Destrnik virtuozi - ŠD Rim 0:3, Andiamo pizza Saš -ŠD Ptujska Gora 5:1 1. ŠD RIM 5 4 1 0 19:4 13 2. KMN DRAŽENCI 5 4 0 1 23:8 12 3. ANDIAMO PIZZA 5 3 2 0 15:8 11 4. BAGERKOM 5 3 1 1 15:8 10 5. POETOVIO PLIN. 5 3 1 1 18:13 10 6. ŠD PTUJSKA GORA 5 3 1 1 13:12 10 7. TRCKO 5 3 0 2 21:14 9 8. DESTRNIK VIR. 5 2 0 3 14:13 6 9. MŠD PTUJ 5 1 0 4 8:19 3 10. HAJDINA 5 1 0 4 9:21 3 11. EHM TEAM 5 0 0 5 4:16 0 12. ŠD DRAŽENCI 5 0 0 5 10:33 0 Bagerkom unovčil Foto: Črtomir Goznik Ekipa MSD Ptuj je ugnala ekipo Hajdine. številčno prednost ŠD DRAŽENCI -BAGERKOM 1:7 (0:2) STRELCI: 0:1 Debevc (3.), 0:2 Trantura (10.), 1:2 Kova-čič J. (17.), 1:3 Vazovec (19.), 1:4 Breznik (20.), 1:5 Novak (21.), 1:6 Vazovec (27.), 1:7 Breznik (28.) ŠD DRAŽENCI: Krušič, Ko-vačič N, Kovačič J., Lampret, Cebek BAGERKOM: Pajek R., Pajek A., Breznik, Korber, Debevc, Vazovec, Novak, Trantura, Simonič Nogometaši Bagerkoma so dodobra napolnili mrežo Dražencev, ki so imeli tokrat v kadru skupno le pet igralcev. Po uvodnem pritisku so po prekršku in izigrani situaciji »gradbeniki« s strelom z desne strani preko Debevca po-vedli z 1:0. To vodstvo jim je dalo krila, saj so konstantno napadali in so zadeli še dve vratnici. Do odločilne prednosti so prišli, ko je bil zaradi težjega prekrška izključen Lampret. Tako so Draženci igrali le s tremi igralci v polju in so takoj prejeli še drugi zadetek, ko je bil z leve strani uspešen Trantura. Kljub igralcu manj so se borili in sprožili nekaj strelov, za kar so bili nagrajeni v nadaljevanju, ko je po dolgi podaji dobro z glavo reagiral Kovačič in z lobom dosegel zadetek. Po znižanju so igral- ci Bagerkoma pritisnili in s hitrejšo igro prišli do številnih zaključnih strelov ter po lepih akcijah še do petih zadetkov. Lahko bi jih dosegli še več, a se je velikokrat izkazal vratar Krušič, ki je preprečil še višji poraz Draženčanov. David Breznik ONL Videm VETERANI 2. KROG: JP Team - Joe Fernandes Copy Sitar 8:5, KMN Majolka - ŠD Zg. Pristava 11:1, ŠD Pobrežje - Gostilna Kozel ŠD Selan 0:5. Prosta je bila ekipa ŠD Lancova vas. 1. GOSTILNA KOZEL 2 2 0 0 9:1 6 2. JP TEAM 2 2 0 0 14:10 6 3. KMN MAJOLKA 2 10 1 16:7 3 4. ŠD LANCOVA VAS 1 1 0 0 6:3 3 5. JOE FERNANDES 2 0 0 2 6:12 0 6. ŠD POBREŽJE 2 0 0 2 3:11 0 7. ŠD ZG. PRISTAVA 10 0 1 1:11 0 ČLANI 2. KROG: ŠD Lancova vas -NK Videm mladina 12:1, EHM Team - NK Tržec R21 4:6, KMN Majolka - ŠD Zg. Pristava 3:2, ŠD AS - ŠD Pobrežje 6:3. Prosta je bila ekipa Kro-vstvo Petrovič ŠD Selan. 1. ŠD LANCOVA VAS 2 2 0 0 18:6 6 2. SD AS 2 3. KMN MAJOLKA 2 4. NK TRŽEC R21 2 5. ŠD POBREŽJE 2 6. PETROVIČ SELAN 1 7. ŠD ZG. PRISTAVA 1 8. EHM TEAM 2 9. VIDEM MLADINA 2 2 0 0 2 0 0 1 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 2 1 0 0 2 4 Darko Lah Futsal • 1. slovenska liga Prlekom derbi začelja Tomaž ŠIC bar -Puntar 5:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Školiber (7.), 2:0 Školiber (13.), 2:1 Lahar-nar (18.), 3:1 Kurbus (30.), 3:2 Rutar (31.), 4:2 Školiber (31.), 4:3 Laharnar (32.), 5:3 Školiber (37.). TOMAŽ ŠIC BAR: Prijol, Ko-zar; Magdič, Školiber, Gašpa-rič, Roškar, Budja, D. Goričan, Kociper, Belšak, Buzeti, Kurbus. Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. Prvi del prvenstva v 1. slovenski futsal ligi so igralci 1. SFL REZULTATI 9. KROGA: To maž ŠIC Bar - Puntar 5:3 (2:1), Oplast Kobarid - Benedikt 7:3 (5:1), Dobovec Pivovarna Kozel - Litija 4:2 (2:1), Proen Maribor - KMN Sevnica 3:2 (1:2), Bronx Škofije - FK Zavas Siliko 5:3 (2:3). 1. PROEN MARIBOR 9 8 1 0 44:22 25 2. LITIJA 9 6 2 1 37:19 20 prleške ekipe Tomaž ŠIC bar zaključili z odliko. Po zmagi v prvem krogu na gostovanju v Sevnici so se tokrat proti Pun-tarju iz Tolmina veselili še druge zmage na prvenstvu, ki jih je popeljala na osmo mesto prvoligaške razpredelnice. V pomemben dvoboj so šli gostitelji brez kaznovanega Urbana Goričana, trenerja Matej Gajser in Marjan Magdič pa nista mogla računati tudi na Kristjana Vrbnjaka in Gregorja Miklašiča. Na pomoč je priskočil izkušeni David Goričan, mladim domačim igralcem pa sta tudi tokrat pomagala Rok Buzeti in Dejan Kurbus, ki sta v tem letnem času zelenice v sosednji Avstriji zamenjala s parketom v Sloveniji. V uvodnih minutah dvoboja so bili gostje konkretnejši, domačini, ki jih je tokrat v ljutomerski dvorani ŠIC spremljalo blizu 200 gledalcev, pa se lahko zahvalijo izvrstnemu vratarju Mihu Prijolu, ki je dobesedno »zaklenil« svoja vrata. Kar ni uspelo gostom, je gostiteljem. V 7. minuti je Buzeti izvajal prosti strel, podal je do osamljenega Domna Školibra, ki je s slabih desetih metrov premagal tolminskega vratarja Denisa Baloha. Šest minut pozneje je napad gostov preprečil Goričan, podal do Školibra, ki je pretekel več kot polovico igrišča in z natančnim strelom še drugič na kolena spravil gostujočega vratarja. Domačini so hitro izpolnili bonus šestih prekrškov in gostom omogočili, da so preko Aljaža Laharnarja iz kazenskega strela (10 metrov) dosegli svoj prvi zadetek na tekmi. V prvih desetih minutah drugega polčasa gledalci niso videli zadetka, za navdušenje v dvorani pa je ob izteku 30. minute poskrbel Kurbus. Vratar Prijol je vrgel žogo preko polovice igrišča, Kurbus je žogo rutinirano sprejel, preva- ^ - « - - . -K : - 3. DOBOVEC KOZEL 9 4. SEVNICA 9 5. BRONX ŠKOFIJE 9 6. OPLAST KOBARID 9 7. ZAVAS SILIKO 9 8. TOMAŽ ŠIC BAR 9 9. BENEDIKT 9 10. PUNTAR 9 5 0 4 38:27 15 5 0 4 21:18 15 5 0 4 27:31 15 4 2 3 32:22 2 2 5 25:36 2 2 5 27:42 2 1 6 35:39 1 0 8 13:43 Planinski kotiček Pohod »Trej kralof na pouti po dolaj pa bregaj« z vzponom na slovenski Nordkapp Nedelja, 8. januar 2017 Ptujski planinci vas tokrat prvič vabimo na mednarodni pohod »Trej kralof na pouti po dolaj pa bregaj« na Goričko. Pot bomo začeli v vasi Budinci, kjer stoji velik kostanj, premera 3,60 m. Sledila bo pot po goričkih bregih na Madžarsko, kjer se bomo ustavili v vasici Andovci in se okrepčali. Tu živijo Porabski Slovenci. Ustavili se bomo tudi ob mejnem kamnu, ki označuje najsevernejšo točko Slovenije, imenovano tudi slovenski Nordkapp. Po vrnitvi v Slovenijo bo sledila svečanost v Budincih in vesel zaključek pohoda s toplo malico. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. Pot nam bo vzela skupno 4 ure hoda. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 8. januarja 2017 ob 7.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali v Budince. Pot nas bo vodila deloma po Sloveniji in deloma po Madžarski. Zaključek pohoda bo v Budincih. Ob topli malici in prijetnem druženju pohodni-kov iz različnih držav bomo proslavili praznik Svetih Treh kraljev. Popoldan se bomo vrnili v Ptuj. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, ob poti in topla malica ob zaključku pohoda. Strošek izleta znaša 15 EUR. Startnino 7 EUR za odrasle in 4 EUR za otroke, ki vključuje pogostitve in toplo malico ob zaključku pohoda, vplačate na startu v Budincih. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 3. januarja 2017, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Ne pozabite na osebni dokument, saj bomo hodili po Madžarski. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Plavanje Ptujčani plavali v Rušah in Ljubljani Plavalni klub Branik Maribor in CEZAM sta pretekli petek na bazenu v športnem parku Ruše pripravila 9. Pokal Ruš. Plavalni klub Terme Ptuj so pod vodstvom Bernarda Veršiča zastopali Sara Lampret, Jana Aubelj, Pavel Čič in Tomaž Robič. Vsi so odplavali svoje najboljše osebne rezultate. Naslednji dan je bil v Ljubljani na bazenu v Tivoliju še 2. mednarodni miting Miklavž 2016, na katerem je bilo prijavljenih 410 plavalcev. Med njimi je iz ptujskega kluba tekmovala Sara Lampret, ki seje odrezala odlično in je tudi drugi dan tekmovanj odplavala dva osebna rekorda. David Breznik ral branilca gostov in povedel domače v vodstvo s 3:1. V naslednjih dveh minutah so padli kar trije zadetki. Andrej Rutar je najprej znižal zaostanek, Školiber je domačine znova popeljal na dva zadetka naskoka (4:2), za zanimiv zaključek tekme pa je s svo- jim drugim zadetkom na tekmi poskrbel Laharnar. Junak dvoboja je bil mladi Školiber, ki je tri minute pred koncem tekme dosegel še svoj četrti zadetek in gostitelji so se veselili prve domače zmage v sezoni. Miha Šoštarič Foto: Miha Soštarič Igralci Tomaža ŠIC bara so prvi del prvenstva končali s prvo zmago na domačem terenu. Matej Gajser, trener Tomaža ŠIC bara: »To je naša prva zmaga v domači dvorani, na kar smo še posebej ponosni. Točke z neposrednim konkurentom za izpad štejejo dvojno. Tako smo zastavljeni cilj dosegli. Fantje so garali na igrišču, zato si zaslužijo posebne pohvale. Celo tekmo smo imeli rezultatsko prednost, vendar so se gostje vedno znova vračali v igro. Zmagovalca je tokrat odločila naša velika želja po uspehu. Zdaj nas čaka štirinajst dni priprav na domačo tekmo proti neugodni Sevnici.« Dejan Kociper, igralec Tomaža ŠIC bara: »Domači teren in naša neverjetna borbenost sta odločila tekmo. Na terenu smo do potankosti izpolnjevali naloge strokovnega vodstva, kar se nam je obrestovalo in nam prineslo toliko želeno zmago.« Matej Kavčič, trener Puntarja: »Zelo dobro smo odprli tekmo, zgrešili pa smo nemogoče. Morali bi povesti, a tega nismo storili. Pozneje smo prednost domačih lovili, a za osvojitev vsaj točke smo bili enostavno prekratki. Pred nami je še devet tekem drugega dela prvenstva, na katerih si bomo poskušali priigrati vsaj deveto mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije.« 7 torek m 13. decembra 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEUmK 15 Ptuj • Isaac Palma, finalist oddaje Slovenija ima talent Publiko osvojil s simpaticnostjo in preprostostjo Simpatični Argentinec Isaac Palma, ki je v Slovenijo prišel najprej zaradi službe, ostal pa zaradi ljubezni, je s svojim šarmom in prijaznostjo očaral slovensko publiko. Njegov nežen, prijeten glas je v šov Slovenija ima talent vnesel svežino in latino ritem, s čimer si je zagotovil vstopnico za finale. Naklonjenost publike je velika, želi si le, da bi to potrdili tudi na finalni oddaji in mu s tem omogočili uresničitev največjih sanj. 25-letni Isaac Palma se je v Slovenijo preselil pred natanko enim letom. Simbolično; natančno 18. decembra, ko bo nastopil na finalni oddaji Slovenija ima talent, bo obeležil prvo obletnico bivanja v naši državi. Pred tem je Isaac živel v mestu Puerto Mad-ryn, obmorskem argentinskem mestu, znanem po številnih kitih. Dve leti nazaj, leta 2014, ga je usoda prvič pripeljala v Slovenijo. V podjetju Talum se je skupaj z osmimi drugimi Argentinci usposabljal, saj so v njegovem domačem mestu odpirali tovarno, ki se bo tako kot Talum ukvarjala z izdelki iz aluminija. V treh tednih bivanja se je le enkrat s prijatelji odpravil v diskoteko. Ni niti slutil, da bo ta obisk za vedno zaznamoval njegovo življenje. S Patricijo Brmež sta takrat začela pravljično zgodbo. Tudi po odhodu nazaj v Argentino, kjer je ravno dobil službo, sta si pisala in bila celo leto v stikih preko družbenih omrežij. Na veliko presenečenje Patricijine družine se je lani odpravila na obisk k Is-aacu. Obisk, ki se je podaljšal na cela dva meseca. Takrat sta potrdila to, kar sta vedela - da sta si usojena. Devet mesecev sta nato živela vsak na svojem koncu sveta, novembra lani pa se je Isaac s svojo prtljago, polnim srcem ljubezni ter odličnim glasom preselil v Slovenijo. Vse te mesece je vztraj- I no obiskoval tečaj slovenščine in danes je njegovo znanje jezika pohvale vredno. Ker je Patricija od zmeraj oboževala španščino, mu je bilo nekoliko lažje, saj mu je lahko pri učenju pomagala. Tako kot mu ves čas vztrajno pomaga pri realizaciji zastavljenih ciljev. „Ko sem ga prvič slišala peti, sem se zaljubila, očaral me je," pravi simpatična Ptujčanka. Isaaca je zato, ker je zaupala vanj, prijavila na oddajo Slovenija ima talent, z upanjem, a brez velikih pričakovanj. On pa je njeno zaupanje še kako dobro upravičil. Nastopil je suvereno in profesionalno, pa čeprav priznava, da nima ne izkušenj s tako velikimi odri ne studia, v katerem bi vadil nastope. V Argentini je sicer precej popeval, a večjih nastopov in tekmovanj še ni imel. Za nastop v finalni oddaji se pripravlja doma. Ker je jasno, da premore zelo veliko talenta in simpatičnosti, s katerima je razorožil velik del publike, upa na najboljše. Natanko takšen, kot je po televiziji, je tudi osebno: preprost, prijazen, nasmejan in odprt. Čeprav priznava, da pogreša svojo družino, tri sestre in brata, pa je prepričan, da je bila selitev prava odločitev. Najprej je našel svojo ljubezen, se februarja letos z njo poročil, sedaj pa je tik pred tem, da uresniči še ene svoje sanje in se prebije med najboljše glasbenike. To je namreč tisto, kar ga veseli. „Želim si, da bi moja glasba prišla do src ljudi. Upam, da bo tudi nastop 18. decembra odličen," pravi Isaac. Ptujska publika pa ga bo slišala peti na Or-fejčkovi paradi, ko bo nastopil tudi v skupni skladbi z Manco Špik. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Presenetili z dobrimi pevci Glasba mu je pomagala v najtežjih trenutkih Iz Ptuja prihajata kar dva finalista oddaje Slovenija ima talent. Oba, tako Isaaca Palmo kot Davida Matičija je publika izjemno dobro sprejela. David bo v nedeljo še enkrat nastopil v oddaji in celotni slovenski publiki pokazal, kaj vse zna in zmore. Da je glasba tisto, kar v življenju želi početi, je David Matiči vedel že zelo zgodaj. Svojega prvega nastopa se spominja z velikim veseljem. „Leta 2001 sem s prijateljem nastopal v mariborski Pekarni. Štiri leta kasneje smo začeli z resnejšim, intenzivnejšim delom. S skupino Project raplica, ki so jo Ptujčani vzeli za svojo, smo veliko nastopali. Tu v okolici so nas dobro poznali. Sledil je projekt Mc&The Boonker, pa sodelovanje s ptujskim Big bandom ... Začenjal sem s hip hopom, poznali so me tudi kot beatboxerja, nato pa, ko sem se podal na samostojno glasbeno pot, sem se našel v funku, soulu in popu. To je tisto, kar mi leži," pravi 33-letni pevec. Skozi glasbo se je zmeraj najlažje izražal, tudi v težkih trenutkih. Tudi ko je moral njegov oče za nekaj let v zapor, kar je družino močno zaznamovalo, je David tolažbo našel v glasbenem ustvarjanju. V najtežjih življenjskih trenutkih je bil to beg pred realnostjo, ki ga je potreboval. Čeprav so vsi pričakovali, da bo po končani srednji strojni šoli poiskal delo, ga to ni najbolj veselilo. Zase je imel drugačne načrte in skupaj s podporo družine je ubral drugačno pot do svojega cilja. Pri 27 letih se je vpisal na Konservatorij za glasbo v Celov- cu, kjer študira jazz petje in ga ravno končuje. Junija prihodnje leto ga čaka diplomski koncert, ki se ga že zelo veseli. A še pred tem ima David pomembno nalogo - pripraviti se mora za hudo tekmo na oddaji Slovenija ima talent. Mesto med deseterico najboljših si je že izboril, naslednje dni pa ga čaka hudo garanje. Kot pravi, mu še najmanj skrbi predstavlja petje, bolj mora delati na scenskem nastopu. „Tudi tokrat, v polfinalu, je bilo tako. Vedel sem, da pesem poznam, da mi bo petje šlo, ker sem jo zapel tisočkrat, bolj sem razmišljal, kako naj se vedem. In čeprav je bilo videti, da nimam treme, sem jo imel. Kljub vsemu pa sem s svojim nastopom zelo zadovoljen. Tudi drugi, ki so se predstavili v oddaji, so bili odlični," o svojih vtisih pravi David. Slovenski javnosti se je prvič predstavil že leta 2011 na tekmovanju Misija Evrovizija. Takrat se je uvrstil med najboljših 16, a zmago je odnesla Eva Boto. A od takrat naprej se je marsikaj spremenilo, David si je pridobil veliko znanja, na Konservatoriju so ga pravi naučili glasbene abecede. Prepričan je, da je talent ključnega pomena, v kombinaciji z učenjem in trdim delom pa je to prava kombinacija za uspeh. Svoje cilje je David že dosegel: želel si je tri nastope na velikem odru in jih bo tudi imel. Kakšen bo tretji, najpomembnejši, finalni, ostaja skrivnost. Priprave so v polnem teku, mladi pevec pa je zelo hvaležen ekipi POP TV, ki mu je za polfinale pripravila izjemno sceno. V finalu pa bo odločalo marsikaj. „Priznati moram, da me je odziv publike, predvsem Ptujča-nov, presenetil. Imel sem zelo veliko podporo, zato je bilo toliko lažje. Kako bo v finalu, bomo še videli," skromno pravi Matiči, ki bo 18. decembra pokazal nekoliko drugačen stil petja kot doslej. Ne glede na izid pa je jasno, da je na dobri poti med zvezde, kar si je želel in za kar je vsa ta leta tudi garal. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj, Podravje • Prihod Miklavža Decembrsko veselje za posebne ljudi December je čas, ko se poveselimo, upočasnimo ritem, se zazremo v preteklost ter si obenem naredimo načrte za prihodnost. Je tudi čas, ko se družimo, ustvarjamo in z veseljem pričakujemo dobre može. Prvi, Miklavž, je najbolj pridne obiskal že v ponedeljek. Medobčinsko društvo Sožitje Ptuj, ki pod svojim okriljem združuje okrog 300 članov, od tega 100 oseb z motnjami v duševnem razvoju, pripravi letno več deset dogodkov, namenjenih predstavitvi njihove dejavnosti. Ročne izdelke, ki jih ustvarjajo skozi celo leto, si je možno ogledati in kupiti na raznih dogodkih, v decembru tudi na stojnicah v trgovskih centrih na Ptuju. In ker je tudi Miklavž vedel, da vse leto člani varstveno-delovne-ga centra Sožitje pridno delajo, jih je obiskal in jim pripravil presenečenje. Srečanje je, zdaj že tradicionalno, potekalo v gasilskem domu v Hajdošah. Predsednik društva Sožitje Ptuj Janko Šuman se je tudi letos skupaj z vodjo VDC Sožitje Ptuj Srečkom Šalamunom in preostalimi zapo- Na delavnicah so ustvarjali izdelke, primerne prazničnemu času. slenimi potrudil, da je Miklavž vsem članom društva prinesel lepa darila. Še preden jih je obiskal prvi dobri mož, pa so si decembrsko praznovanje popestrili na delavnicah, na katerih so ustvarjali različne izdelke za praznični čas. Vodila jih je članica društva Sožitje Romana Bošnik: „Želeli smo organizirati nekaj delavnic v popoldanskem času in tako staršem otrok z motnjo v duševnem razvoju omogočiti, da si malo od-počijejo. Ustvarjali smo namreč sami, njih pa smo medtem poslali na nekajurni oddih. Imeli smo se zelo lepo, izdelovali smo venčke, aranžmaje in podobne izdelke." Z delavnicami bodo nadaljevali še do konca tega meseca, zanimanje za udeležbo pa je veliko. Dženana Kmetec Foto: CG 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 13. decembra 2016 Ptuj • Dan OŠ Olge Meglič Zdravi, zadovoljni in uspesni Veščine, ki jih obvladajo učenci Osnovne Sole Olge Meglič, na različnih dogodkih predstavljajo večkrat na leto. Najpomembnejša in največja prireditev, ki združi vse najboljše nastope, pa je dan Sole, na katerem se veselijo skupaj z zaposlenimi in obiskovalci. Letos 37. zapovrstjo. Otroci so pripravili zanimiv program, ki si ga je ogledalo toliko ljudi, da telovadnica za njihove nastope postaja premajhna. Konec novembra so šolarji, ki obiskujejo edino šolo v mestnem jedru Ptuja, skupaj s svojimi učitelji in preostalimi zaposlenimi praznovali. To je bil zanje poseben dan, saj so pripravili program ob 37. dnevu šole. Prireditev, ki je letos potekala pod geslom Zdravi, zadovoljni in uspešni, se je začela z nagovorom ravnateljice Helene Ocvirk: „Učenci, zaposleni, starši in okolje smo zelo pomemben in odločilen del te Olgičine zgodbe. Vsak izmed nas s svojimi mislimi, besedami, dejanji, delom, z različnimi sposobnostmi in znanji ter z osebno in značajsko raznolikostjo predstavlja delček sestavljanke, ki je nepogrešljiv in nujno potreben, da lahko se- stavimo usklajeno, vsebinsko smiselno celoto v podobo, kot jo predstavlja Olgica danes, ki z vso odgovornostjo zaposlenih in medsebojnim sodelovanjem učencev, staršev in lokalnega okolja uspešno uresničuje svojo vizijo in poslanstvo. Da bo vsak košček te sestavljanke uspešen in zadovoljen, smo v tem šolskem letu izpostavili pomen skrbi za zdravje. Zdravje učencev je vrednota in za njeno uresničitev smo v celoti odgovorni delavci šole kot tudi starši. Zdrav učenec je bolj zadovoljen, vesel, motiviran za učno in drugo delo, kar se odraža tudi v njegovi večji uspešnosti tako na učnem področju kot na področju športnega, tehniškega in kulturno- umetnostnega udejstvovanja. Za dosego tega cilja smo organizirali različne skupne dejavnosti, ki vplivajo na celotni psihofizični razvoj vsakega posameznika." Zraven ravnateljice sta goste nagovorila tudi župan MO Ptuj Miran Senčar in Sanja Prelogo-vic, ravnateljica pobratene šole OŠ Duro Ester iz Koprivnice na Hrvaškem. Za izjemen kulturni program in veliko dobre volje pa so poskrbeli nastopajoči učenci. Plesali so zumbo, peli, izvedli različne dramske igre in še enkrat več dokazali, da otroška domišljija, spodbujena z zagnanim delom učiteljev, ne pozna meja. Dženana Kmetec Hajdina • Zlata poroka zakoncev Ljubec Poseben veseli december Letošnji december je za zakonca Ljubec iz HajdoS Se posebej prazničen, saj sta minuli teden obeležila zlato poroko in se spomnila dne pred petdesetimi leti, ko sta izrekla svoj življenjski »DA«. Marta Kropf in Avgust Ljubec sta se poročila 26. novembra 1966 na Ptuju, ponovno pa sta se drug drugemu zaobljubila minuli teden, civilno in cerkveno. Civilni obred sta opravila hajdin-ski župan Stanko Glažar in član občinskega sveta Ivan Ogrinc, cerkvenega pa naddekan in farni župnik Marijan Fesel. V času skupnega življenja sta si ustvarila dom in družino. Zakonca Ljubec sta gotovo najbolj ponosna na svoje otroke in vnuke. Rodila sta se jima Robert in Tatjana, ki sta poskrbela, da ju razveseljujejo še vnuki, Aleksander, Sašo, Tamara in Lea. „Težave in neprijetnosti poti-snita v ozadje, spominjajta pa se predvsem svojih lepih, bogatih izkušenj in trenutkov," jima je svetoval hajdinski župan Stanko Glažar. Tako kot vsi zlatoporočenci v hajdinski občini sta tudi zakonca Ljubec za prijeten spomin na slovesnost ob zlati poroki od občine Hajdina prejela sliko. Dženana Kmetec Vurberk • Zlatoporočenca Komperšak Zlata knjiga spominov 50 skupnih let sta praznovala zakonca Tončka in Ivan iz Maribora, ki sta si pred pol stoletja obljubila, da bosta vztrajala v dobrem in slabem. Antonija se je rodila leta 1946 v Mahovcih pri Gornji Radgoni, Janez pa leta 1941 v Gasteraju pri Lenartu. Po trdem in težkem otroštvu na kmetiji ju je življenjska pot popeljala v Maribor, kjer sta se njuni poti srečali. Odločitev za skupno življenjsko pot sta potrdila 26. novembra letos pri sveti Magdaleni v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila Slavko in Suzana. Danes imata tri vnuke: Dejana, Klemna in Gregorja. V Mariboru sta preživljala svojo delovno dobo, a vez z zemljo ju je gnala nazaj na podeželje, na Vurberk. Tam sta si zgradila hišo, kjer je Ivan skrbel za vrt, sadovnjak, trto, kokoši, zajce in čebele. Tončka je vsa leta pridno gospodinjila, je pa tudi prava mojstrica pletenja, šivanja in kvačkanja. Zadnja leta tudi slika; ravnokar ima svojo prvo samostojno razstavo v Mariboru. Zlatoporočenca sta doživela veliko različnih trenutkov; čudovitih, manj lepih in tudi žalo- stnih. Njunih 50 skupnih let smo se veselili skupaj z njima domači in prijatelji, ki jima želimo še veliko zdravja, razumevanja, zadovoljstva in druženja. Suzana Komperšak Ptuj • Zlatoporočenca Preložnik 50 let skupne poti Stanko in Marija Preložnik iz Mestnega vrha 114 b sta 12. novembra obeležila petdeset let poroke. Foto: zlatoporočenca Preložnik Na upravni enoti Ptuj sta ponovno izrekla DA. Stanku, ki je delal kot buldože-rist in Mariji, ki je sprava delala na perutnini Ptuj nato pa kot gospodinja, so se v zakon rodili trije otroci: Zdenka, Dušan in Irena. Poznejše dni so jima polepšali vnuku (Mojca, Nejc in Matjaž), ki so poskrbeli za marsikatero »vra-golijo«, sedaj pa ju je razveselila še pravnukinja Julija. Prav zlata poroka je dokaz, da lahko skupaj, v zakonu, premagaš marsikatero oviro. Kljub temu, da vama v življenju ni bilo vedno lahko, sta imela dovolj moči zase, svoje otroke in vnuke, ki jim še naprej dajeta brezpogojno ljubezen ob vsakem trenutku. Ob petdeset letnici poroke, iskrene čestitke. N. L. Hajdina • Zlata poroka zakonce Žumer Pol stoletja skupnega življenja Mira Marija in Martin Žumer sta pred natanko 50 leti, konec novembra 1966, v Gorišnici prvič dahnila usodni DA. Da je bila to prava odločitev, sta potrdila še enkrat, na slovesnosti ob zlati poroki, ki sta jo proslavila v družbi svojih najdražjih. V času skupnega življenja sta si ustvarila dom in družino. „Težka in odgovorna je bila vajina skupna življenjska pot. Trdna volja, vera in povezanost so vama zagotovili ohraniti življenjsko moč in trdnost v vajinih 50 letih skupnega življenja. Uspelo vama je izpolniti obljube, ki sta jih kot mladoporočenca izrekla. Bodita ponosna na ta uspeh," jima je na slovesnosti dejal Franc Krajnc, član občinskega sveta občine Hajdina, ki je skupaj s kolegom Slavkom Burjanom opravil civilni obred zlate poroke. Žumrova sta svojo ljubezen okronala s štirimi otroki: Slavkom, Sonjo, Martinom in Markom, danes pa ju razveseljujejo še vnuki: Tabita, Noemi, Vita, Valentina, Mark-Antonij in Kri-stjan-Martin. Cerkveni obred je na Hajdini opravil naddekan in farni župnik Marijan Fesel. Za prijeten spomin na slovesnost sta v imenu občine Hajdina prejela še čudovito sliko. Dženana Kmetec Foto: arhiv občine Hajdina Foto: arhiv občine Hajdina Foto: DK torek • 13. decembra 2016 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 17 Podravje • Tradicionalna akcija naše medijske hiše Osebnost leta Radia Ptuj Tudi letos so na Radiu Ptuj izbrali nekaj imen, ki so iz različnih področij odmevala na našem območju. Za svojega favorita lahko glasujete s klici v živo ob četrtkih, 15., 22. in 29. decembra, med 16. in 17. uro ali prek SMS (cena povratnega sporočila je 99 centov z vključenim DDV. Ko prejmete odgovor, ga potrdite z DA.) 1) Aleksander Lorenčič (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Aleksander Lorenčič.) Kot novi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je uspel povezati zaposlene ter jih spodbuditi k aktivnostim, ki odpirajo muzej navzven. Pod njegovim vodenjem se vrstijo dogodki in privlačne razstave. Pri tem upošteva in spoštuje tako zakonitosti dela muzejske stroke kot želje okolja. 2) Anka Ostrman (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Anka Ostrman.) Ze vrsto let je prostovoljka. Dolga leta vodi program Starejši za višjo kakovost življenja doma, tudi v sklopu Društva upokojencev Slovenije. Opozarja na slab socialni položaj upokojencev v našem okolju, je voditeljica projekta Ustavimo nasilje nad starejšimi ženskami, ki je bil zelo dobro ocenjen tudi v mednarodnem merilu. Prav tako si prizadeva, da bi nasilje in pomanjkanje med starejšimi za domačimi zidovi družba spoznala kot problem, ki ga morajo začeti reševati tudi pristojne institucije. Skrbi za aktivnost starejših v tretjem življenjskem obdobju. Dolga leta je tudi vodila društvo Optimisti. 3) Damjan Habjanec (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Damjan Habjanec.) Je direktor in solastnik hitro rastočega podjetja Reseda s sedežem v Novi vasi pri Markov-cih. Njihova osnovna dejavnost je CNC-obdelava kovin, proizvodnja in zelo kompleksna montaža kovinskih izdelkov, konstruiranje, 3D-modeliranje in načrtovanje proizvodnih procesov v kovinarski stroki. Podjetje, ki doma proda le odstotek izdelkov in storitev, zadnja leta dosega zavidljiv indeks rasti prodaje, saj ta znaša 339. Letos je bilo tudi nominirano za dravsko-pomursko gazelo. 4) Drago Zupanič (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Drago Zupanič.) Je direktor Mlekarske zadruge Ptuj. Vodi jo že od njene ustanovitve leta 1992. V vseh teh letih je skrbel za razvoj in napredek zadruge in njenih članov ter za hitro prilaganje tržnim razmeram. Osebno pa se je zavzel tudi za to, da so Pomurske mlekarne ostale v slovenskih rokah. To je zelo pomembno za odkup mleka na našem območju. 5) Dušan Fišer (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Dušan Fišer.) Je mednarodni priznani akademski slikar, ki vodi v osrčju Haloz, v Majšperku, galerijo Tovarna umetnosti, v kateri se vrstijo dobro obiskane razstave vrhunskih umetnikov. Delo opravlja prostovoljno. Vpet je v kulturno festivalsko dogajanje na Ptuju. Je tudi mentor mladim ter pobudnik in glavni organizator pri nastajanju bodoče ptujske Mestne galerije, z željo na Ptuj pripeljati vrhunsko umetnost. 6) Franc Kozel (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Franc Kozel.) Je dolgoletni predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj. S svojim vestnim in požrtvovalnim delom na področju varstva prometa je uresničil številne cilje, ki so bistveno zmanjšali število nesreč in življenj. Deluje povezovalno in si prizadeva za čim boljše varnostne razmere v lokalnem okolju. V času njegovega predsedovanja je bilo sprejetih veliko prometno-tehničnih ukrepov za izboljšanje cestne infrastrukture, ki omogočajo varno udeležbo v prometu. Za dosedanje delo na področju varnosti države, področje preventive in prometne varnosti je prejel več odlikovanj in družbenih priznanj. 7) Liljana Klemenčič (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Liljana Klemenčič.) Bibliotekarki, vodji mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in najbolj znani ptujski pravljičarki je uspelo z idejo Bralne značke za odrasle spodbuditi odrasle k branju. Idejo so povzele tudi druge knjižnice po Sloveniji. Interes odraslih in otrok za branje pa Klemenči-čeva prav tako povečuje kot pravljičarka. Povezuje se tudi z drugimi kulturnimi ustanovami na Ptuju. Prav tako aktivno sodeluje s poletnimi festivali na Ptuju. Ze vrsto let v svoji rubriki ponuja knjižne ideje bralcem Štajerskega tednika. 8) Marjana Cafiita (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Marjana Cafiita.) Je sekretarka Rdečega križa Ptuj. Ze vrsto let pomaga ljudem, ki se znajdejo v materialni ali drugi stiski ter vzpodbuja človeško solidarnost. Mnogokrat vzpostavi vez s pristojnimi institucijami v hudih naravnih in drugih nesrečah. Veliko napora vloži v pridobivanje donatorjev na našem območju za prehranske pakete. Prav tako si vsa leta prizadeva za pridobitev krvodajalcev na našem območju, ki jih je v primerjavi z drugimi območji po Sloveniji še vedno veliko. Ze vsa leta dela usklajeno z organizacijo Karitas. Lani je delala tudi v sprejemnem centru v Gruškovju z begunci. 9) Peter Balta (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Peter Balta.) Padalec je v zadnjih letih dosegel nekaj odmevnih mednarodnih rezultatov, med njimi dva naslova evropskega prvaka leta 2013 in nekaj zmag na tekmah za svetovni pokal v skokih na cilj. Ptujčan je letos nastopil na svetovnem prvenstvu v Chica-gu, na katerem je med posamezniki med 104 tekmovalci osvojil sedemnajsto mesto. Med ekipami ali reprezentancami so si naslov svetovnih prvakov suvereno priskakali člani slovenske reprezentance, katere kapetan je bil Peter Balta. Slednji je ob tem naslovu svetovnega prvaka v letu 2016 dosegel še nekaj dobrih rezultatov na tekmah za svetovni pokal kot član ekip Elana in Aerokluba Ptuj. 10) Saša Prapotnik (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Saša Prapotnik.) Je trener z najdaljšim stažem na trenerski klopi v 1. A državni rokometni ligi. Ta traja od leta 2003. Z ekipo Jeruzalem Ormož je enkrat osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu in dvakrat 3. mesto v pokalnem tekmovanju. Na reprezentančnem nivoju je z letniki 1996 leta 2013 osvojil zlato medaljo na Olimpijadi mladih v Utrechtu. Leta 2015 je z letniki 1998 na Olimpijadi mladih v Tibilisiju osvojil srebrno medaljo. Novembra letos je prevzel vodenje mladinske reprezentance Slovenije. 11) Tadej Toš (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Tadej Toš.) Je znani slovenski igralec, voditelj in komik iz Ptuja. Zaradi njega se narečje našega območja velikokrat sliši na velikih vseslovenskih prireditvah, predstavah ali filmih. Ze nekaj let s svojimi predstavami polni dvorane po Sloveniji in sodeluje v številnih drugih zanimivih projektih, tudi dobrodelnih. Je družbenokritičen in velikokrat opozarja na pomanjkljivosti v državi. Za svoje delo je prejel nagrade tako doma kot v tujini. Letos se je poslušalcem Radia Ptuj zapisal v spomin tudi kot 12) Tim Gajer (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Tim Gajser.) Motokrosist Tim Gajser je v letu 2016 prestopil v razred MXGP in je že v prvi sezoni najmočnejšega dirkaškega razreda osvojil naslov svetovnega prvaka. Makolčan je vso sezono kazal fantastične predstave in je zmagal na dirkah v Katarju, Argentini, Mehiki, Latviji, Španiji, Veliki Britaniji in Lombardiji. 20-letni voznik je na vseh dirkah skupaj zbral 731 točk, kar je 84 točk več od drugouvrščenega Italijana Antonia Cairolija. Hondin motokrosist z znamenito štartno številko 243 je v letu 2016 postal eden najuspešnejših in najpopularnejših slovenskih športnikov, ki je s trdim in predanim delom prišel do neverjetnih uspehov. 13) Tinček Ivanuša (SMS pošljite na 4246, vanj vpišite PTUJ, naredite presledek, Tinček Ivanuša.) Je filmski navdušenec, kakršnih je malo. Za lokalno televizijo TV Ptuj že več desetletij pripravlja redne tedenske kronike. Njegova stalna spremljevalka je kamera. Z njo beleži tudi stare običaje in kulturno dediščino našega okolja, preden zatonejo v pozabo. Njegova posebnost so filmi z živalmi. V naravi potrpežljivo in neopazno čaka živali ure in dneve, da se mu približajo. Uril je svojega slavnega petelina, s katerim je posnel sedem filmskih zgodb. Na mednarodnih festivalih je dobil tudi najvišje nagrade. IsifffiJI del dvojice Ruda pa Tona. ' mM 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 13. decembra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Ali so hibridi res gensko spremenjene rastline Vreme je že čisto zimsko, mrzlo, megleno. Ker dela v tem času v naravi praktično ni, bodo teme zdaj nekoliko bolj teoretične. A če želite poleti dobro vr-tnariti, je treba pomladi dobro začeti. Poleg zemlje, ki je osnovno orodje, so temelji spomladi tudi pravilna izbira materiala za setev in sajenje. Tukaj pa je dobro poznati, kaj so pravzaprav sorte, hibridi ... Zadnjič sem napisala, kako smo prišli do sort, danes pa si podrobneje poglejmo hibride. V zadnjih letih se veliko negativnega govori prav o pridelovanju hibridov. Pa so res tako zelo nenaravni kot nekateri, ki po mojem nimajo dovolj strokovnega znanja, govorijo? Poglejmo si podrobneje, o čem govorimo in kakšne so razlike med sortami, hibridi in gensko spremenjenimi rastlinami. Hibfid ali križanec je samo nekoliko bolj zapleten del žlahtnjenja rastlin Za kaj torej gre pri hibridih, križancih? Ker vsako lastnost živih bitij v genetiki določata dva dedna zapisa - od očeta in matere, ki sta lahko različna ali pa enaka, so znanstveniki kmalu ugotovili, da lahko odlične rastline pridobijo le, če namerno med seboj križajo samo take rastline, ki imajo lastnosti genetsko določene enako, rečemo jim homozigotne rastline. Te pa dobimo tako, da rastline večkrat prisilimo, da oprašijo samo sebe. Ker tujeprašnice tega ne prenašajo dobro, oslabimo rastlino, a ko potem taka oslabljena genetika dobi nov priliv, ko jo križamo z drugo podobno, so lahko in tudi so rezultati odlični. Rezultat je križanec, s tujko hibrid. Za nas je pomembno, da vemo naslednje: Hibridno seme nastane tako, da vedno znova križamo dve točno izbrani sorti (rečemo jim liniji). Pri vrtninah je to najpogosteje ročno delo, namerno nanašanje cvetnega prahu očetovske linije (sorte) na materinsko linijo. Treba je torej najprej priti do takšnih genetsko čim bolj čistih linij, kar traja dokaj dolgo. Potem je treba poiskati kombinacije, ki dajo izjemne potomce. Zdaj smo šele na začetku, kako žlahtnitelj, to je tisti, ki vam vedno znova ponuja nove hibride, pride do hibridov. Posamezno linijo (sorto) seveda razmnožujejo vsako leto znova, da potem v naslednjem letu lahko pridemo do hibridnega semena. Torej tudi komercialno razmnoževanje semena traja vedno znova dve leti. To je eden izmed vzrokov visoke cene. Zaradi dokaj čistega, izenačenega genetskega materiala je rok trajanja hibridov kratek. Sorte lahko na trgu kupimo 10, 20, 30 pa tudi 50 let, saj ravno še vedno pester dedni material omogoča prilagajanje in delno odstopanje od natančnega opisa posamezne vrtnine. Pri hibridnih linijah pa lahko hitro pride do spremembe dednega materiala, s tem pa do tega, da hibrid seveda ne daje več tega, kar od njega pričakujemo. Zato se hibridne sorte spreminjajo zelo hitro, vsakih nekaj let pridejo na tržišče novi hibridi, starih pa ne dobimo več. Zato se na hibride ne navežite tako zelo, kot ste se na primer na sorto paradižnika volovsko srce. Hibridi so torej med seboj skoraj povsem enaka skupina rastlin, ki se običajno v nobenem obdobju rasti ne razlikujejo med seboj. Ker so genetsko zelo enaki, se tudi slabše prilagodijo na nenadne vremenske spremembe, običajno pa tudi zaradi visokega rodnega potenciala zahtevajo tudi več nege, gnojenja in nama- Hibridni posevek zelja je popolnoma izenačen. Foto: Miša Pušenjak kanja. To so njihove pomanjkljivosti, zaradi katerih se ni nujno odločiti za pridelovanje hibridov. Sama ne bi na vrtu nikoli imela hibridov zelja ali na primer korenčka. Tudi pri papriki najdemo dovolj dobre in odporne sorte. Vendar so mnogi veliko odpornejši na bolezni. Tako svetujem, da se pri kumaricah, paradižniku, pa tudi pridelavi cvetače in brokolija raje odločite za nabavo semena hibridov oziroma kupite njihove sadike. Prepoznamo jih po tem, da za imenom sledi še zapis F1, lahko tudi mix, v tujini pa včasih tudi hy. Zal v zadnjih letih sadik ne označujejo več tako natančno, še manj pa semena in sadike cvetlic. Ni pa vsaka tuja sorta hibrid, to morate vedeti. Tudi nekatere novejše sorte so odpornejše. Prav pri plodovkah pa to ne velja. Hibrid je torej samo poseben način žlahtnjenja rastlin, sama ga rada primerjam s pasmo pri živalih. Tudi tam vedno izberemo predvsem očeta, zelo pogosto pa tudi mamo, da dobimo točno to, kar želimo. Pri pasmah kakor pri hibridih tudi bolje vemo, kaj lahko pričakujemo od potomcev, tudi značaj, uporabnost, barvo ... Seveda strokovno ni povsem tako, verjetno pa si boste tako lažje predstavljali, kaj hočem razložiti. Hibridi imajo svoje dobre lastnosti, kot so odpornost, izenačenost ...; njihova najslabša lastnost seveda pa je, da iz njihovega semena niti slučajno ne zrastejo potem spet enake rastline. Hibridov torej ne morete razmnoževati sami. Če poberemo seme hibridnih sort, se nam lahko že v drugem letu na vrtu pojavi veliko povsem različnih rastlin, saj bodo ene povsem take, kot je bil njihov oče, druge take kot mati, preostale pa nekje vmes. Če poberemo seme sorte, lahko drugo leto pričakujemo enake rastline. Gensko spremenjene rastline (GSR, GSO) niso del naravnega razmnoževanja rastlin Ko človeku navadna križanja, hibridi spet niso zadostovali, se je vmešal v vzgojo novih sort z genetiko. V naravi se namreč pripadniki različnih vrst, tudi sorodnih, med seboj ne morejo križati, dedni material torej ne more prehajati iz ene vrste v drugo. Človek pa je odkril, kako posamezne gene, ki nosijo zapis za zaželene lastnosti, fizično prenese iz dednega zapisa enega živega bitja v drugega. Pri tem so ustvarili rastline, ki so odporne na posamezne herbicide. Lahko so odporne na nekatere škodljivce, lahko so odporne na hitro dozorevanje (paradižnik) in podobno. Včasih te lastnosti sicer niso tako slabe. GSR lahko vsebujejo tudi vitamine, minerale, ki jih posamezna rastlinska vrsta sicer v naravi ne. Pri tem pa so hitro ugotovili, da imajo tako ustvarjene rastline tudi negativne vplive na človeško telo, zato danes take rastline seveda izločajo že v začetku postopka. Kako pa vplivajo na preostale prebivalce v naravi, čebele, srne, metulje ..., pa ne preizkušajo preveč natančno. Ker so lastniki takih GSO rastlin kemijske firme, ki nam potem prodajo škropivo, na katero so odporne, večina pa jih je v lasti ZDA, čeprav se deklarirajo kot multinacionalke, je seveda jasno, zakaj tak pritisk, da bi se te rastline lahko gojile tudi v Evropi. Gensko spremenjene rastline (GSR) torej niso nekaj, kar bi v naravi tudi samo nastalo, čeprav počasneje brez dodatnega človekovega vmešavanja. Narava običajno vedno kaznuje, če se v njeno delo vmešavamo preveč. Pri odločitvi za ali proti GSR morate sami presoditi, ali je korist, ki jo imamo od takih rastlin, res tako velika, da pretehta ves negativni vpliv, ki ga že poznamo na prebivalce narave. Prepričana pa sem, da večine še sploh ne poznamo. Če se bodo te rastline množično uveljavile v Sloveniji, nam je tudi vzeta možnost izbire, ali bomo jedli tako hrano ali ne. Saj križanja v naravi potekajo ves čas in kmalu se bodo ti geni pojavili tudi v naših domačih rastlinah. Poti nazaj, ko se te rastline pojavijo enkrat v naravi, na prostem, ne bo več. Za zdaj v Sloveniji na prostem še ne gojimo takih GSO rastlin, vsaj uradno ne, z GSO hrano pa se srečujemo vsak dan. Čeprav bi morala biti označena, vedno ni tako. Vzrok je tudi veliko pomanjkanje denarja, ki ga je seveda škoda tudi, kadar gre za preverjanje živil, ki jih davkoplačevalci redno uživamo. Zato pa je tako nujno, da tudi z nakupom slovenske hrane podpiramo slovensko kmetijstvo, s tem pa domačo pridelavo hrane. Tako bo odločitev za ali proti v naših rokah, ne pa v rokah tistih, ki jim je pomembnejši denar kakor pa resnica. Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj svetuje Hlevi za krave molznice 2. del V hlevih za prosto rejo, ki so bili zgrajeni do sredine osemdesetih let, je bila v ležalnih boksih zemlja, saj pod njimi ni bilo kanala za gnojevko. Takšni boksi so bili za živali zelo udobni, saj je ilovica dober izolator, prav tako pa se je oblikovala po telesu. Slaba stran takšnega boksa je bilo precej dela z vzdrževanjem, poravnavanjem zemlje in nastiljanjem. Krave so pri vstajanju izgreble jame in treba jih je bilo vedno znova poravnati z dovažanjem nove zemlje. Sčasoma so te bokse zalili z betonom, pozabili pa na udobje živali. V osnovi govorimo o tako imenovanih visokih boksih in o globokih boksih. Globoki boksi so se uveljavili v Nemčiji in Avstriji, medtem ko na Nizozemskem prevladujejo visoki boksi, torej betonska plošča, ki je dvignjena nad blatni hodnik za približno 20 cm. Kot oblogo za visoke bokse imamo več možnosti, in sicer različne gumijaste obloge, ki so različnih izvedb, od navadnih trdih (neustrezne), ki za živali niso dovolj mehke, so pa boljše od golega betona, do izvedb, ki imajo na spodnji strani »jezičke«, »zamaške«, razna polnila, ali pa v svoji strukturi vključene zračne mehurčke. Če gre za deljene gume, ki pokrivajo posamezne bokse, je njihova slaba stran, da jih živali lahko s časom odtrgajo od podlage, na nekaterih pa nastanejo vdolbine na mestih, kjer živali ležijo. Ležalne blazine so druga izbira, sestavljene pa so iz zgornje sintetične plasti ter spodnjega polnila, ki je lahko sestavljeno iz različnih materialov (klobase - vreče, napolnjene z delci gume, ali pena). Zgornja sintetična tkanina je v celem, zato od zadaj na ležalnem boksu ne sme biti stebrov, ker jih težko prekinjamo. Na boks je pričvrščena z jekleno letvijo. Pri izbiri moramo biti pazljivi, saj obloge slabše kakovosti izgubijo prožnost, nastanejo vdolbine. Tam ležišče ni več mehko, zastaja vlaga in umazanija. Slaba stran obeh tipov oblog je cena ter dejstvo, da moramo tudi ta ležišča »popoprati« (beri nastlati - mešanica apnene moke ža-govine). V zadnjem času se ponuja za visoke bokse guma z luknjami, ki jih napolnimo z mivko ali zemljo in je izpeljanka gume za globoke bokse (glej sliko). Nato nastiljamo z mešanico slame, žagovine in apnene moke, enako kot globoke. Vir: KZ Ptuj Ptice poleti pojedo veliko škodljivcev. Foto: Miša Pušenjak Foto: Igor Tumpej Tako imenovani globoki boksi so druga možnost. Ležalna površina je obdana z betonskim okvirjem višine 20 do 25 cm. Vanj se nastilja mešanica suhih iztrebkov, slame, žagovine in apnene moke. Ko ležišče uredimo, nastiljamo tedensko z mešanico slame in apnene moke. Večje iztrebke odstranimo iz boksa, preostalo pa prekrijemo s slamo. Slaba stran teh boksov je: • več dela z vzdrževanjem, • poraba nastilja je večja (slama), • krave v sprednjem delu ležišča izdolbejo jame, ki jih je treba vedno znova zadelati. Svetovalna služba, Igor Tumpej, univ. dipl. inž. torek • 13. decembra 2016 Na sceni Štajerski TCDNIK 19 Filmoljub . S slovenskih glasbenih odrov EMA 2017 Slovenski izbor za pesem Evro-vizije 2017 so tokrat razdelili na tri dele, dva predizbora, 17. in 18. februarja, ter finalni večer, 24. februarja 2017. V vsakem od dveh predizborov se bo predstavilo osem pesmi. Štiri se bodo uvrstile v finalni večer. Dve najboljši po mnenju gledalcev in poslušalcev prek telefonskega glasovanja in dve najboljši po mnenju strokovne žirije. V finalnem izboru bomo torej slišali osem najboljših. O zmagovalcu bo odločalo 6 strokovnih regijskih žirij ter gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem. Razmerje ocen oz. točkovanja strokovnih žirij in telefonskega glasovanja bo 50-50. Izvajalci, ki bodo nastopili na prvem predizboru: - AMAYA (Maja Keuc) - KiNG FOO - LEA SIRK - NIKA ZORJAN - OMAR NABER - SELL OUT - TOSCA BEAT - ZALA Izvajalci, ki bodo nastopili na drugem predizboru: - ALYA - BQL - INA SHAI - KATAYA & DUNCAN KAMAKANA - NUŠKA DRAŠČEK - RAIVEN - TIM KORES KORI - UNITED PANDAZ & ARSELLO feat. ALEX VOLASKO MATJAŽ KUMELJ in ALENKA GODEC - Kako, zakaj? Energični duet Matjaža Kumlja in Alenke Godec z naslovom Kako, zakaj? prinaša na slovensko glasbeno sceno veliko svežine. Skladbo je ustvarila odlična Matjaževa ekipa, ki so jo tokrat sestavljali Nermin Pu-škar (glasba), Krešimir (aranžma) in Špela Tomec (besedilo) ter Damjana Golavšek (besedilo). Matjaž Kumelj trenutno uprizarja eno izmed glavnih vlog v muzikalu Mama Mia, ki še vedno podira rekorde gledanosti, publika pred domačimi televizijskimi zasloni pa ga je pred časom bolje spoznala v oddaji Znan obraz ima svoj glas, kjer se je med drugim preizkusil kot Michael Buble, Toše Proeski in Nino Robic. V zadnjem času se Matjaž posveča tudi samostojni glasbeni poti, na kateri uspešno niza avtorske skladbe. Z Alenko Godec se sicer poznata že dolgo, dobra prijatelja pa sta postala med sodelovanjem v prej omenjeni glasbeni predstavi. Alenka je z odličnimi spremljevalnimi vokali začinila tudi predhodno Matjaževo skladbo Kemija, tokrat pa sta se odločila poglobiti svoje sodelovanje. Alenka v svoji bogati glasbeni karieri ni posnela veliko duetov, čeprav jim je naklonjena, še posebej, če se "vse tako uskladi". Alenka je po dveh ploščah priredb slovenskih skladb z naslovom So najlepše pesmi že na- PARADA 2016 v ŽIVO - večnamenska dvorana Markovci ! V ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio - Tednik Ptuj Modrijani Gadi Ans. Vikend Navihanke Munda Štajerci Priporočamo v branje... Atul Gawande: Minljivost Knjiga, ki jo MORATE prebrati, ker se tiče vseh in vsakogar, govori pa o umiranju. Dejan Vunjak Manca Špik Vili Resnik Rok Ferengja Rok'n' Band OBČINA MARKOVCI Maxi Trio Ptujski kvartet Pihalna godba Markovci In seveda Luka in Pepi Staranje nam avtor predstavi z vidika starejših, osredotoča se na občutenja, želje in mišljenje starejših, ne pa na to, kaj bolj ustreza njihovim mlajšim in zdravim svojcem. Na podlagi lastnih izkušenj, zgodb iz domačega in profesionalnega okolja in usod sorodnikov in pacientov razmišlja o tem, kaj je staranje, kako ga sprejemati in kaj je treba spremeniti v naši miselnosti ter socialnem in zdravstvenem sistemu, da bi se življenje izteklo kar se da kakovostno, mirno in dostojanstveno. In da bi razmislili, koliko medicine si želimo na koncu poti. Knjigo iskreno priporočamo vsem ptujskim politikom, ki želijo svojo kariero zgraditi na račun preplačanega zemljišča za širitev ptujskega doma upokojencev. Gotovo se bo njihov pogled spremenil - in dom upokojencev se bo začel graditi 1. januarja 2017. Ocena: 5 S t V i ; - CLEAN BANDIT ROCKABYE 2. LOST ON YOU - LP AN - RAG'N'BONE MAN 4. LOVE MY LIFE - ROBBIE WILLIAMS 5. STARBOY - WEEKND feat DAFT PUNK 6. DON'T YOU KNOW - KUNGS feat. JAMIE N COMMONS 7. WATER UNDER THE BRIDGE - ADELE 8. WOULD I LIE TO YOU - DAVID GUETTA WILLIS 9. SHOUT OUT TO MY EX - LITTLE MIX 10. SAY YOU WON'T LET GO - JAMES AR' 11. LOSE CONTROL - MATT SIMONS Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8*98,20104^3 bo Janko Bezjak t CHRIS Cineplexx in Kolosej Maribor Doktor Strange pisane izdala tudi avtorsko ploščo z naslovom S kotički ust navzgor. ALEKSANDER NOVAK - Mi smo ljudje V teh dneh so se odprla vrata v decembrsko razigranost. Stojnice so že postavljene, mesto okrašeno in po ulicah odmevajo božične skladbe. Trgovske verige vabijo k potrošništvu, da bi se s še večjimi in dražjimi darili kot prejšnje leto odkupili za celoletno odsotnost od najbližjih, pri čemer pa nihče ne zastane za trenutek in se vpraša o smiselnosti vsega. Vpraša o tem, ali smo sploh še ljudje. Aleksander Novak verjame, da Mi smo ljudje. Topla skladba, posvečena vsem ranljivim skupinam, je nastala, da bi opozorila, kako različna so si naša življenjska izhodišča. »»Nekdo, ki ima dve zdravi roki, nogi in oči ter bistro glavo, včasih težko razume, koliko nekomu pomeni samo iskren stisk roke, pogled, občutek sprejetosti ... ne nazadnje so to trenutki, ki smo jih vsi veseli,« je povedal Aleksander, ki v času odtujenosti opozarja na male pozornosti, na iskrene besede in toplino v očeh. Morda je prav decembrski čas tisti, ko nas bo ta poljudna skladba močnega sporočila vrnila k sebi in bližnjim, nam povrnila moč za spremembo in nas za trenutek ustavila, da bomo sklenili obdobje osamljenosti in hladnosti, kot Aleksander Novak z njo zaključuje svojo glasbeno zgodbo, poimenovano Do dna. Janko Bezjak Foto: splet Vsebina: Stephen Strange je nekakšen dr. House in Sherlock Holmes obenem. Izjemno inteligenten in še bolj vase zagledan, za povrh pa še lep in nemarno bogat. Ni čudno, da ga je punca pustila. Toda ker misli, da je neranljiv, medicinske izvide bere kar med vožnjo, zato lepo zapelje v prepad in konča v reki, iz katere ga komaj rešijo. Njegove roke so zdrobljene. Čeprav jih zdravniki do neke mere vendarle rešijo, ne bo mogel nikoli več biti zvezdniški možganski kirurg. Obupan, ker se mu je sesul ves svet in ego trpi do neba, se odpravi v Nepal v mistični samostan, kjer se začne učiti starodavnih veščin in naukov o potovanjih med vesolji. Toda stvar se kaj kmalu zaplete, saj med nešteto svetovi seveda preži nešteto nevarnosti. Resničnost je samo dnevna soba, ki se sesuva ... Doktor Strange je od leta 2008, ko je Disney kupil pravice do večine Marvelovih superjunakov, že 14. film iz Marvelovega sveta ter drugi film iz tretjega vala. Saj ne, da to pomeni karkoli pomembnega. Pomeni samo to, da bo Wall Street še dolgo skakal od veselja na poti do bank. Ko se že zdi, da so filmi o superjunakih samo še hrup in trušč računalniško generiranih spak, Marvel vedno postreže s filmom, ki (vsaj na prvi pogled) odstopa od te formule. Doktor Strange je sicer še ena zgodba o nastanku še enega superjunaka, toda tokrat je (spet, vsaj na prvi pogled) precej drugačna. Misticizem, new age, energetske linije, vzporedna vesolja, časovni prehodi in tako naprej, ki odklenejo vse naše potenciale, da zaživimo kot angelski bogovi. Krasno, bralke Louise Hay bodo navdušene. Film tovrstno šarlatanstvo seveda uporabi kot to, kar tudi v resnici je. En kup zabave. Lahkotnost, ki prežema film, se odraža tudi v njegovi brezhibni ritmiki in najbrž eni najboljših ekonomizacij filmskega časa, kar smo jih zadnje čase videli. Film, ki se začne v naši (dolgočasni) in prav nič nadnaravni resničnosti, potrebuje samo dobrih 15 minut, največ 20, da se gledalec znajde v značilno stripovskem prizoru, vendar se tega sploh ne zave. Prizor je namreč najbolj normalna posledica odvitih dogodkov. Takšno organsko in nezaznavno prelivanje v sfero stripovskega zelo poredko vidimo v filmih, kjer mora gledalec običajno že vnaprej zamakniti svojo nejevero. Film na srečo s svojima lahkotnostjo in zabavnostjo zvozi do konca, tudi mimo najbrž najlepših posebnih učinkov, kar smo jih videli na platnu. M. C. Escher bi bil ponosen nase. Ravno zaradi tovrstnih vizualnih poslastic, ki so vredne ogleda v 3D, filmu zlahka odpustimo, da je pripovedno na avtopilotu in prikaže sicer že tisočkrat prežvečeno zgodbo o posamezniku, ki mora zavreči ego in postati nihče zato, da pridobi učitelja, ki v njem odklene potencial, nato učitelj umre in junak reši svet ter se tako dokončno formira v odgovornega človeka. Zabavno. Matej Frece Doctor Strange Igrajo: Benedict Cumberbatch, Tilda Swinton, Rachel McAdams, Mads Mikkelsen, Scott Adkins, Chiwetel Ejiofor, Michael Stuhlbarg, Benedict Wong, Amy Landecker, Juani Feliz, Shina Shihoko Nagai Režija: Scott Derrickson Scenarij: C. Robert Cargill in Scott Derrickson po stripih Stana Leeja in Steva Ditka Žanr: domišljiski akcijski Dolžina: 115 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 13. decembra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK porova kremna juha, prežganka, telečja obara, juha, ribji polpeti, goveji golaž, juha z rezanci, korenčkova cvetačna musaka dušena kisla repa, ajdovi žganci, krompir v kosih, polenta, puranji zrezki kremna juha, ocvrti s šunko, solata, zabeljen fižol, sadje zeljna solata, radič, v gobovi omaki, kru- šampinjoni, špinača, slivova pita jabolčni zavitek rižev narastek z puding hova štruca, motovi- pire krompir, skutne jabolki lec, orehova pita palačinke Cvetačna musaka s šunko T\ r ' V. v ■w "X. tf t JT J^ v- f * i , , ** «t p —4 K i.-' Sestavine: 600 g cvetače, 300 g šunke, 60 g masla, 1/2 lončka kisle smetane, 3 jajca, nariban sir, sol, mleta paprika. Cvetačo razdelimo na cvetove, operemo in skuhamo v slanem kropu. Polovico je naložimo v nepregorno posodo in nanjo naložimo nasekljano šunko. Prekrijemo z drugo polovico cvetače ter prelijemo s polivko iz razžvrkljanih jajc in smetane. Potresemo z naribanim sirom in kosmiči masla. Cvetačo damo za 20 minut v vročo pečico. (Namesto šunke lahko porabimo tudi ostanke piščanca ali pečenke.) ZPS • Denar, darilni bon ali kartica ... Turški kadaif Sestavina: rezanci iz 2 jajc, 250 g masla, 1 zavitek rozin, 1 skodelica orehov; preliv: 800 ml vode, 800 g sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 1 limona. Rezance prelijemo s staljenim maslom in jih dobro premešamo (pri tem se bodo rezanci sicer zdrobili, a to ne vpliva na kakovost peciva). V pekač, namazan z maslom, nadevamo polovico rezancev. Po njih potresemo orehe in rozine. Podevamo drugo polovico rezancev in jih lepo poravnamo (pritisnemo z drugim pekačem enake velikosti). Pečemo pri 180 stopinjah, da rezanci dobijo zlato barvo. Med tem pripravimo preliv tako, da v vodi skuhamo sladkor in vaniljin sladkor, da se zgosti. Pred koncem kuhanja dodamo na rezine narezano limono. Ohlajene pečene rezance prelijemo z vročim prelivom in pustimo, da rezanci popijejo sirup. Šele takrat pecivo narežemo in postrežemo. Nakupovanje novoletnih in božičnih daril Nakupovanje daril je za marsikoga stresna prednovoletna obveznost, ki se ji ne želi ali preprosto ne more izogniti. Dober nabor idej je odlična preventiva pred impulzivnim nakupovanjem izdelkov, ki so morebiti videti privlačni, a nimajo za obdarovanca prav nobene uporabne funkcije. Določitev maksimalnega zneska pa je varovalka, da ne bi zapravili več, kot so vaše finančne zmožnosti. Zadolževanje za nakup daril zagotovo ni racionalna odločitev. Če vas moti obiskovanje natrpanih trgovin, je rešitev nakupovanje daril na spletu. Poskrbite le, da boste opravili nakup dovolj zgodaj, da bo darilo pravočasno prispelo. Bodite pozorni na datum dostave. Ne pozabite, da so v tem obdobju tudi spletne trgovine (pre)obremenjene. Ko zmanjka idej, ne želite pa podariti denarja, so lahko prava rešitev darilni boni in kartice. A pozor, le če poznate obdarovančeve navade in želje in če se zavedate omejitev, ki jih imajo darilne kartice oz. darilni boni. Dobra stran darilnih bonov in kartic je, da so prenosljivi in da so lahko priročen izhod pri iskanju daril v zadnjem trenutku. Darilni boni, kartice imajo omejen rok in kraj uporabe, včasih tudi namen. Torej, čeprav se zdijo boni, kartice idealen kompromis med zapleteno izbiro darila in nedomiselnim obdarovanjem z denarjem, imajo nekatere omejitve, ki lahko zapletejo njihovo unovčitev. Za izgubljeno darilno kartico ali bon ni vračila oz. ga večina ponudnikov ne bo nadomestila z novim. Z bonom ali kartico ravnajte kot z gotovino in ga skrb- no spravite. Pred nakupom preverite čas veljavnosti bona oziroma kartice in morebitne omejitve uporabe. Tako na primer preverite, ali lahko darilni bon oz. kartico izkoristite le v določeni trgovini ali v vseh v trgovskem centru; velja morebiti le za konkretno storitev (masaža, pedikura ...) v izbranem salonu ali je izbira prepuščena obdarovan-cu; je unovčljiv le v "fizični" trgovini ali ga lahko obdarovanec uporabi tudi v morebitni spletni trgovini in je tako deležen popustov, ki so na spletu pogosti. Čim več je omejitev, krajši je rok uporabe, večja je nevarnost, da bo darilo ostalo neizkoriščeno. Vsekakor na omejitve opozorite obdarovanca. Darilna kartica ali darilni bon? Pri darilnih karticah lahko podarjeni znesek črpate postopoma, saj se porablje- ni znesek odšteje, preostanek pa lahko porabite pri naslednjih nakupih. Pri darilnih bonih pa se lahko zgodi, da je treba porabiti celotno vrednost, saj le nekateri ponudniki vrnejo potrošniku del neizkoriščene vrednosti bona, in sicer v bonih manjše vrednosti ali pa v gotovini. Če se boste odločili za bone, podarite več bonov z manjšo vrednostjo. Pri obdarovanju najstnikov z darilnimi boni se lahko poigrate z idejami, ki so nekoliko digitalno obarvane. Podarite jim lahko npr. darilni bon za prenos glasbe z ene izmed priljubljenih platform. Izberite trgovino, kjer obda-rovanec rad kupuje, ali pa storitev, ki jo bo z veseljem uporabil. Izvirnost in element presenečenja sta pri obdarovanju vedno dobrodošla. Darilni bon za adrenalinske storitve, ki jih obdarovanec še ne pozna, je torej lahko dobra ideja, a kljub vsemu preverite, ali ga je mogoče kasneje zamenjati za denar oz. drugo storitev. Podarite osebni bon! V prednovoletnem času pogosto slišimo nasvete, naj si raje podarimo čas za druženje. Sliši se resda lepo, a marsikdo bi še vedno rad prišel na obisk z izvirnim, a osebnim darilom. Odlična rešitev so doma oblikovani boni, na katere napišete, kaj podarjate. Če obvladate masažo, lahko na primer podarite 10 bonov za masažo stopal, hrbta. Ste odlični v kuhinji? Podarite bon za tečaj peke obdarovančeve najljubše torte ali kitajske hrane, k darilu pa priložite sestavine, ki so potrebne za izvedbo. Starše otrok bodo zagotovo razveselili boni za varstvo otrok. Idej je neskončno, in kar je najboljše, s tistimi, ki so vam najbližji, boste preživeli čas in ustvarjali spomine. Jasmina Bevc Bahar FOTO: Splet torek • 13. decembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da so nedavno pred ptujskim Zpizom postavili klopce, na katerih lahko sedaj potrpežljivo sedijo tisti, ki čakajo na penzijo. Ampak glede na to, da se nanjo čaka vedno dlje, bo najbrž namesto dveh klopc treba tam postaviti amfiteater... Govori se ... ... da smo Slovenci rahlo v dvomih glede izbora svojega predstavnika/predstavnice za popevko Evrovizije 2017. Kako naj človek izbere slovenskega predstavnika, če nastopajo - po imenih sodeč - zelo nenavadni »Slovenci« in »Slovenke«: Alya, Amaya, Bql., Ina Shai, Kataya & Duncan Kamakana, King Foo, Raiven, Sell Out, Tosca Beat, UnitedPandaz &Arsel-lo? Kdo ali kaj je tu slovenskega?! ... da smo nedavno na nacionalni televiziji videli reklamo za prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki jo že tretjo sezono pripravlja naša medijska hiša. Ampak zanimivo: avtorstvo prireditve si je v TV-reklami prisvojil Sazas - torej agencija, ki se ukvarja z zaščito avtorskih pravic. Ja, kovačeva kobila je pač včasih bosa. Tudi Sazasova... ... da so nedavno v neki občini z anketo spraševali občane, kako naj porabijo presežek evropskega denarja, Foto: Tajno društvo PGC ki se je znašel v občinski blagajni. Joj, so to neki vozeki! Le zakaj spraševati občane?! Vprašajte župana sv. Vida in njegovo nekdanjo direktorico, kam in kako preusmeriti evropski denar. ... da so se svetniki pri sv. Vidu spraševali, zakaj mora imeti biciklistični ha-loški projekt neslovensko ime: Halo, si za bike (ne gre za bike in krave, pač pa za angleški izraz za bicikel - bajk). Pa jim je bilopojasnje-no, da je to zaradi mednarodnosti projekta. Očitno gre za skupni projekt Velike Britanije in Haloz. Ker na sosednjem Hrvaškem še zmeraj uporabljajo hrvaščino, torej ne pridejo v poštev za angleško mednarodno ime. ... da bomo očitno tudi mi morali do varuhinje človekovih pravic, ki bo v kratkem na našem koncu, in se pozanimati, ali imamo Slovenci v svoji državi pravico, da nas razni vsiljivi prodajalci nagovarjajo v slovenskem jeziku. Ker vse skupaj je že preseglo meje dobrega okusa. ... da so na ormoškem koncu ugotavljali, da je pitna voda smrdela po fekalijah. Strokovnjaki zagotavljajo, da z njo ni nič narobe, saj niso našli nobenih bakterij. Očitno je bil drek v vodi od zdravih oseb. In tako so z eno laboratorijsko preiskavo ugotovili, da so vsi občani na tistem koncu zdravi. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 5 8 6 8 9 9 5 7 3 4 1 8 9 3 9 2 4 6 2 1 4 7 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GG Bik v ©© €€€ G Dvojčka vvv ©© € GG Rak v © €€ GGG Lev vvv ©© € GG Devica vv ©©© € GG Tehtnica vvv © €€ GGG Škorpijon v ©© €€€ G Strelec vv ©©© GG Kozorog vv © G Vodnar VVV ©© GGG Ribi VV ©©© G Prireditvenik Torek, 13. december 17:00 Majšperk, pred KPC, krasitev smrekice 17:00 Ormož, Kerenčičev trg, dežela Severolandija, izdelovanje angelčkov za božično drevo, srečelov, glasbena skupina Gudalo iz OŠ Ormož 18:00 Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI, odprtje razstave akademskih slikarjev Jerneja Forbicija in Marike Vicari 18:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave del ruskih umetnikov in predavanje dr. Janeza Bogataja - Ali smo za praznike prazni? 18:00 Lenart, Dom kulture, baletna pravljica Snežna kraljica 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, avtorski projekt Kako ostanem lepa in svobodna Sreda, 14. december 11:30 17:00 17:00 17:00 18:00 18:00 18:00 19:00 Križeča vas, silvestrovanje v Križeči vasi Vitomarci, Večnamenska dvorana, obdarovanje otrok in Božiček Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, obisk Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic, Boštjan Gorenc - Pižama, stand up Tvoja kariera v Evropski uniji Videm, Vidova klet, slavnostni dogodek ob podpisu Pogodbe o najemu Vidove kleti Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda, prireditev ob 150-letnici RK Slovenije, gledališka predstava Vse o ženskah Ptuj, Mestni kino, premiera filma Pojdi z mano in pogovor z režiserjem Igorjem Šterkom Lenart, Dom kulture, baletna pravljica Snežna kraljica Slovenska Bistrica, Dom svobode, monokomedija Mulc ... vas gleda Četrtek, 15. december 17:00 17:00 17:00 17:00 18:00 18:00 19:00 Majšperk, Vrtec, zimske urice za predšolske otroke, zgodba in delavnica Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, praznična pravljica z jogo Zgornja Ložnica, telovadnica PŠ, dobrodelna prireditev PŠ Zgornja Ložnica Ormož, Kerenčičev trg, dežela Severolandija, pravljično glasbena predstava, ukrajinska ljudska pravljica Rokavička, bazar Gimnazije Ormož, ustvarjalna delavnica, obisk škrata Ptuj, kavarna Muzikafe, potopisno predavanje Ti ne hodiš po Cami-nu, ampak Camino hodi skozi tebe Slovenska Bistrica, Glasbena šola, skupni javni nastop učencev Glasbene šole Slovenska Bistrica Ptuj, dominikanski samostan, koncert Komornega godalnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, solist Urban Stanič - klavir Petek, 16. december 16:00 Lenart, Trg osvoboditve, Praznični december v Lenartu, božično-novoletni sejem, gledališka predstava za otroke To je moja koza in prihod Božička ob 17.00, glasbeni večer - Band S5 in vokalna skupina Il divji ob 18.00 16:30 Slovenska Bistrica, zbor pred vrtcem Sonček, pozdrav dedku Mrazu, povorka po mestu z lučkami in baklami v spremstvu dedka Mraza, zaključek pred Domom svobode z ogledom risanke v Domu svobode 18:00 Ptuj, Gimnazija, srečanje vseh članov veteranskih organizacij, kulturni program, pogovor z vodstvom ZZB za vrednote NOB Slovenije o aktualnih temah in dogajanjih v državi Mestni kino Ptuj Velja za teden od 13. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog 19. decembra 2016. - dobro, 3 znaki - odlično Sreda, 14. december: premiera filma Pojdi z menoj in pogovor z režiserjem Igorjem Sterkom. Četrtek, 15. december: Liffe po liffu: Sanjarjenje o povezanem svetu Petek, 16. december: 16:00 Pojdi z mano; 18:00 Rogue One: Zgodba vojne zvezd; 20:00 Liffe po liffu: Ljubezen in prijateljstvo. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Amadej Mežnarič, Paradiž 61, 2282 Cirkulane. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 13. decembra 2016 Radio Ptuj tudi letos dobrodelen Skupaj za lepše praznike v ptujski Varni hiši Da je veseli december čas topline in dobrih del, se zavedajo tudi v uredništvu Radia Ptuj. Že tretje leto zapored so pripravili koledarje svojih voditeljev, ki jih lahko dobite v zameno za dobrodelni prispevek. Ob decembrskih sobotah so tako v Mercator centru Ptuj na Špindlerjevi ulici med 10. in 12. uro prisotni voditelji Radia Ptuj, ki obiskovalcem v zameno za nepokvarljivo hrano, higienske pripomočke, igrače in drugo, kar bi lahko prišlo prav, ponudijo koledar družbe Radio-Tednik Ptuj. Vsa zbrana sredstva radijci namenjajo Varni hiši na Ptuju. Kot je povedala Melita To-polovec, vodja ptujske Varne hiše, je njen program namenjen ženskam, ki so žrtve nasilja, in njihovim otrokom, ki doživlja- jo kakršnokoli obliko nasilja v družinskih odnosih in se želijo umakniti na varno. Trenutno imajo zasedenih vseh sedem sob, v katerih je več postelj. „Po-polnoma zasedeni smo že pol leta. Trenutno imamo nastanjenih sedem žensk in osem otrok. Sprejem je možen pod enakimi pogoji za vsako žensko, sprejeti mora le določila pravilnika o delovanju Varne hiše Ptuj. Prednost imajo ženske in otroci iz ptujske upravne enote, odločitev pa je seveda prostovoljna in kadarkoli želi, se lahko ženska tudi odseli," je pojasnila sogovornica. V Varni hiši lahko bivajo največ eno leto, nudijo pa jim nastanitev, psihosocialno pomoč, vsakodnevne svetovalne pogovore, pomoč pri preskrbi osnovnih življenjskih potrebščin ter vključitvi v najrazličnejše pomoči pri drugih institucijah, seznanjanje z zakonodajo, njihovimi pravicami in drugo. V program so vključeni tudi prostovoljci, ki ponujajo otrokom učno pomoč ter koristno preživljanje prostega časa za Veržej • Jubilejni 10. Večer folklore Podeljene Maroltove značke Deseto leto zapored so člani Folklorne skupine Lešče-ček iz Veržeja, ki kot sekcija delujejo v okviru Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, pripravili letni koncert z imenom Večer folklore. Foto: Sara Vinkovič Veržejski folklorniki so se na letnem koncert predstavili tudi z odrsko postavitvijo Kak je klopec deklo suka. otroke in ženske. Pripravljajo tudi ustvarjalne delavnice in jim poskušajo v teh prazničnih dneh pričarati čim bolj družinsko vzdušje. Pri tem lahko prav tako, glede na svoje zmožnosti, pomagate vi, če obiščete stojnico Radia Ptuj. V voziček lahko kaj podarite tudi med tednom, sicer pa bodo tam naši voditelji še to soboto, 17. decembra. Potem pa vas bodo seveda z veseljem gledali vse leto s koledarja Radia Ptuj. P.A.B. Letošnji koncert so poimenovali Naših prvih deset ..., tokrat pa so v središče dogajanja postavili sebe in dosedanje opravljeno delo.. Gostje letošnjega koncerta so bili člani Akademske folklorne skupine Franceta Marolta iz Ljubljane, ki so se predstavili s postavitvama »Rateški plesi« in »Plesi ljubljanskega predmestja«. Avtor obeh postavitev je starosta slovenske folklore Mirko Ramovš, ki si je tudi ogledal 10. Večer folklore v Veržeju. Ob tej priložnosti je vodja ljutomerske območne izpostave Javnega sklada Republike Sloveni- je za kulturne dejavnosti Mira Rebernik Žižek podelila Maroltove značke. Srebrne značke so prejeli: Marko Rus, Mateja Žalik Rus, Darja Rus, Danijela Rus, Klara Jerebic, Ivan Kuhar, Matej Babič, Božidar Štiberc in Davor Rus, bronaste pa Boštjan Lubi, Jasmina Lubi, Jožica Vohar, Sanja Kovačič, Matej Cupar, Darko Kosi, Simon Maroša, Melani Korošec in Bojan Šeruga. Večer folklore bodo Veržej-ci pripravili tudi v Ljutomeru. Gostovali bodo v soboto, 10. decembra 2016, z začetkom ob 19. uri. Njihovi gostje bodo člani AFS Študent iz Maribora. MŠ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 NAROČILNICA ZA Štajerski ötai er sta tednik Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: _ Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug. Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo me udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! Dormeo' ifcSSÄSSSKSE S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! torek • 13. decembra 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ptuj in Osnovnimi šolami Breg, Olge Meglič, Mladika in Ljudski vrt vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja. Vidimo se v sredo, 14. decembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Olge Meglič. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. v.radio-ptuj. H PILOT fHOtfqry ÜÜ SMORE BAGS SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Kidričevo vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Kidričevo in Cirkovce. Vidimo se v torek, 20. decembra, ob 18.00 v športni dvorani Cirkovcah. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. www.radio-ptuj.siwww.tednik.si ftnmj fsH ®mSM BAGS SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače Fram vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Rače. Vidimo se v sredo, 21. decembra, ob 18.00 v športni dvorani osnovne šole Rače. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. v.radio-ptuj. I PILOT fäfo fH BAGS SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ribnica na Pohorju in Osnovno šolo Ribnica na Pohorju vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Ribnica na Pohorju. Vidimo se v četrtek, 15. decembra, ob 18.00 v telovadnici Osnovne šole Ribnica na Pohorju. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. gwgffia Aaw^WDini vww.radio-ptuj.si www.tednik.si « PILOT fam Hü ©M^S BAGS SMORE SMORE Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto J www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM prašiča, težkega okrog 170 kg, kuhane reje. Telefon 051 228 975._ PRODAM breje krave in telice, simen-talke in črno-bele, vse pašne. Tel. 041 288 063. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KUPIM traktor s priključki ali brez njih. Tel. 041 680 684. DOM-STANOVANJE NA Volkmerjevi cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero. Inf. na tel. 031 503 142. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si. OBVESTILO O PROSTEM DELOVNEM MESTU Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, zainteresirane kandidate obvešča o prostem delovnem mestu VIŠJEGA SVETOVALCA (ZA POMOČ PRI VODENJU ODDELKA) v Oddelku za javne finance Občinske uprave Mestne občine Ptuj za določen čas (nadomeščanje). Objava delovnega mesta s pogoji za zasedbo, načinu in roku prijave je objavljena na Zavodu RS za zaposlovanje ter na spletnem naslovu: http://www.ptuj.si/. 08:00 Zaključni koncert OS Destrnik 2015 11:30 Gostilna pri Francetu 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dan OŠ Majšperk 20:00 Seja sveta Destrnik 21:30 Cecilijin koncert v Sopercah 23:00 Video strani SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Hajdina - Martinova maša 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:00 Starše - Oddaja iz preteklosti 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Trniče - Veseloigra Čenče 20:00 Večer ljudskih pesmi v Skorbi 21:30 Hajdina - Martinova maša 23:00 Video strani 08:00 Koncert vokalne skupine Enigma 09:40 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Dornava-Dan generala Maistra 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Štajerski 1 rEi INI K www.tednik.si iSstajerskitednik .Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ __DO 9. URE na tel. Številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za vefje objave predhodno pokliSte. Štajerski TEDNIK ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO Kupon ugodnosti v Štajerski Slovenija, Podravje • Porast novih diagnoz okužb z virusom HIV Letos rekordno število obolelih V letu 2016 do vključno 22. novembra je bilo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih že 56 novih diagnoz okužbe s HIV, več kot kadarkoli doslej v enem letu, največ (46) med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Tako velik porast novih diagnoz okužb s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškim, je verjetno odraz v povprečju bolj tveganega spolnega vedenja in tudi uspešne promocije testiranja, ki se odraža z najnižjim deležem zelo kasnih diagnoz v zadnjih desetih letih. V letu 2016 (do vključno novembra letos) je bilo NIJZ v skladu z zakonsko obvezo prijavljenih 56 primerov novih diagnoz okužb s HIV (27,1/1.000.000 prebivalcev), 54 med moškimi (52,8/1.000.000 moških) in dve med ženskami (1,9/1.000.000 žensk) (1-4 ). Poleg tega so bili NIJZ prijavljeni tudi štirje primeri okužbe s HIV pri tujih državljanih s prebivališčem v Sloveniji, ki so bili prepoznani v tujini že pred letom 2016 in se od letos zdravijo v Sloveniji. V obdobju zadnjih deset let (2006-2015) in do 22. no- Priporočila za preprečevanje in obvladovanje HIV Testiranje v okviru zdravstvenega varstva je najbolj smiselno pri bolnikih z znaki in bolezenskimi težavami, ki lahko kažejo na okužbo s HIV; npr. bolniki s tuberkulozo; otrocih, rojenih s HIV okuženim materam; pacientih ambulant za spolno prenesene okužbe; osebah z okužbami, ki kažejo na tvegano spolno vedenje (npr. bolniki z drugimi spolno prenesenimi okužbami); IUD in bolnikih z okužbami, ki so pogosto povezane z injiciranjem prepovedanih drog (npr. bolniki s hepatitisom C). MSM bi bilo smiselno vsaj enkrat letno omogočiti testiranje na okužbo s HIV in nekatere druge spolno prenesene okužbe v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi če nimajo bolezenskih znakov ali težav. Testiranje je nujno potrebno omogočiti tudi vsem, ki menijo, da so se izpostavili okužbi. Preprečevanje okužbe s HIV vključuje tudi zdravljenje okuženih. Pravilna in dosledna uporaba kondoma zelo učinkovito preprečuje okužbo s HIV, druge spolno prenesene okužbe in tudi nenačrtovano zanositev. Če mislite, da ste se izpostavili, prosite za testiranje svojega izbranega zdravnika. Tako ne boste zamudili priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje. vembra letos je bilo v Sloveniji skupno prijavljenih 502 novih diagnoz okužbe s HIV. Letno število prijavljenih primerov se je gibalo od najnižjega (33) v letu 2006 do najvišjega (56) do novembra v letu 2016. »Zavedati se moramo, da podatki o skupnem številu prijavljenih primerov novih diagnoz okužb s HIV podcenjujejo resnično število. Odvisni niso le od števila ljudi, ki živijo s HIV, ampak tudi od obsega testiranja, ki je v Sloveniji v pri- merjavi s številnimi drugimi evropskimi državami relativno majhen,« pojasnjujejo v NIJZ. Med 54 novimi diagnozami okužbe s HIV med moškimi v letu 2016 (do vključno 22. novembra), jih je bilo 46 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). To je več kot kadarkoli doslej v enem letu. »Verjetno gre za odraz v povprečju bolj tveganega vedenja MSM in tudi uspešne promocije testiranja v tej skupini,« dodajajo v NIJZ. v Štajerski Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si (Pre)pozne diagnoze Če okužbo s HIV odkrijemo pozno, zamudimo priložnost za pravočasno in uspešnejše zdravljenje. Zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrti zaradi aidsa višje. Obenem zamudimo tudi priložnost za preprečevanje nadaljnjega prenašanja okužbe s HIV z zdravljenjem s protiretrovirusnimi zdravili, ki lahko tako znižajo virusno breme okuženega, da ni več zaznavno z laboratorijskimi preiskavami. V skladu z zadnjimi objavljenimi Evropskimi priporočili se protiretro-virusno zdravljenje uvede pri vseh okuženih. V letu 2016 je bila pri 24 osebah (43 odstotkov) diagnoza okužbe s HIV zelo pozna, saj so imele že tako hudo prizadetost imunskega sistema, da bi že nujno mora- Osebna kronika Rojstva: Marina Cizerle, Ravno 15, Dobje - deček Aleksej; Mateja Les kova r, Majšperk 24 a, Majšperk - deček Žan; Anja Hribernik, Mariborska c. 36, Rače - deklica Zarja; Jasna Rozman, Biserjane 5, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček Maj; Andreja Babosek, Ločič 14, Trnovska vas - deklica Lara; Dominika Vrbnjak, Kraigherjeva ul. 15, Ptuj - deklica Živa; Simona Slemenjak, Uskoška ul. 60 a, Miklavž na Dr. polju - deček Aljaž; Renata Lebar Sužnik, Grajenščak 30, Ptuj - deklica Julija; Jasmina Fišer Golob, Ulica Avgusta Hlupiča 12 a, Ptuj - deklica Mila. Umrli so: Rosina Sagadin, roj. Kovačič, Majšperk 102, roj. 1918 - umrla 3. decembra 2016; Marija Šterman, roj. Trop, Ormož, Hardek 6, roj. 1929 - umrla 5. decembra 2016; Alojzija Vrečar, roj. Pin-tarič, Vintarovci 15, roj. 1933 - umrla 5. decembra 2016; Marija Vrček, Ormož, Raičeva ul. 4, roj. 1946 - umrla 7. decembra 2016; Dragica Sauer, roj. Jagec, Nova vas pri Ptuju 33, roj. 1921 - umrla 8. decembra 2016; Maks Poharič, Drbetinci 61, roj. 1944 - umrl 8. decembra 2016; Janez Še-gula, Dragovič 16, roj. 1950 - umrl 4. decembra; Branko Spolenak, Skorba 55 a, roj. 1954 - umrl 5. decembra 2016; Marko Kaloh, Hum pri Ormožu 15 b, roj. 1948 -umrl 8. decembra 2016. Poroka - Ptuj: Janez Mlinarič in Mojca Riž-nar, Krčevina pri Ptuju 86. le prejemati protiretrovirusna zdravila. Aids in smrt po diagnozi aidsa V letu 2016 je do konca novembra za aidsom zbolelo sedem oseb, kar je štiri manj kot v letu 2015. Pri vseh je bila okužba s HIV prepoznana šele v letu 2016. V obdobju zadnjih deset let (2006-2015) je za aidsom zbolelo 122 oseb, najpogostejša indikatorska bolezen ob diagnozi aidsa pa je bila sindrom propada zaradi HIV. V obdobju zadnjih deset let je umrlo 26 bolnikov z diagnozo aids. Ur (Vir: NIJZ) Napoved vremena za Slovenijo Dnevi od Lucije do božičnega dne (13.12. - 25.12) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo. Foto: splet Danes dopoldne bo v večjem delu Slovenije oblačno, le na zahodu deloma jasno. Popoldne se bo v notranjosti delno zjasnilo, na Primorskem pa pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem okoli 9 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ponekod po nižinah se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. Vremenska slika Nad vzhodno Evropo je ciklon-sko območje, nad zahodno in srednjo Evropo pa se spet krepi območje visokega zračnega tlaka. V višinah k nam od severa priteka nekoliko hladnejši zrak.