PREDNJAK
UST JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PREDNJAŠTVA
PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU
III. LETNIK
k
UREDIL
DR. VIKTOR MURNIK
/
1	9	2	7
IZDAL IN ZALOŽIL JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ (ODGOVOREN
E. GANGL)
natisnila „učiteljska tiskarna" v ljubljani (odgovoren
FRANCE ŠTRUKELJ)
VSEBINA:
Navodila za tekme na pokrajinskem zletu v Ljubljani 1. 1927.:
1. Savezna	prvenstvena	tekma elanov................................ 1
2. Savezna	prvenstvena	tekma članic ............................... 4
3. Posebne tekme članov .........................................  .	7
4. Posebne tekme članic ............................................... 8
5. Tekme društev v prostih vajah	............................. 8
Proste vežbe članova za pokrajinski slet u Ljubljani g. 1927. Sastavio
dr. Viktor Murnik — prevco	Drag. Šulce....................... 9
Upute za takmičenja na pokraj nskom »letu u Ljubljani god. 1927.:
1. Savezna	prvenstvena	takmičenja članova .........................23
2. Savezna	prvenstvena	takmičenja . članica .......	26
3. Posebna	takmičenja	članova .....................................28
4. Posebna	takmičenja	članica .....................................30
5. Takmičenja društava u prostoj vežbi.................................30
Prosta vežba član ca za pokrajinski slet u Ljubljani god. 1927. Sas
stavio dr. V. Murnik — prevco	Drag. Sulce .......................31
Vaje z velikimi žogami za moško deco za pokrajinski zlet v Ljub«
Ijani I. 1927. Sestavil Stane Vidmar ..................................45
Vaje z žogicami za žensko deco za pokrajinski zlet v Ljubljani
1.	1927. Sestavil Stane Vidmar	.............................47
Sokolska društva! A. K o s t n a p f e l ................’...................51
Nekoliko rečf sestrama Sokolicama. A n u š k a .1 u g » C i g o j e v a .	52
Nastop k tekmi društev v prostih vajah.............................., .	54
Splošna navodila za tekmo članov in članic v prostih vajah ....	55
Posebna navodila za tekme	članov v prostih vajah.......................56
Posebna navodila za tekmo	članic v prostih vajah.	Anuška Jug;
Cigojeva ............................................................  57
Navodila za tekmo članov za prvenstvo na pokrajinskem zletu v
Ljubljani 1. 1927.	   60
Navodila za tekmo članic za prvenstvo na pokrajinskem zletu v
Ljubljani 1. 1927......................................................64
Vežbače odelo za , članice ................................................. 67
Objave tehničnega odbora JSS  .........................................67,	101
Iz župnih tehničnih odborov..................................................68
Popravki prostih vaj članov	in članic za pokrajinski	zlet v Ljubljani	69
Navodila tehničnega odbora	JSS za pokrajinski zlet	v Ljubljani . .	71
Proste vaje članov za pokrajinski zlet v Skoplju 1. 1928. Sestavil
Stane Vidmar .......................................................85
Proste vaje članic za pokrajinski zlet v Skoplju 1. 1928. Sestavila
Amulška Jugova ...................................................  89
•^upni prodnjaški tečaj v Skoplju.......................................101
Predtnjački ispiti sokolske župe »Svetozara Miletiča« u Novom
Sadu. M. V j č.........................•........................'	102
Priloge »Prednjaku«:
žensko deco.
PREDNJAK
LIST JUGOSLOVENSKOG SOKOLSKOG PREDNJAČIVA
PRILOG »SOKOLSKOM GLASNIKU«
GOD. III.	U	Ljubljani,	31. januara 1927. BROJ 1—2.
*
Navodila za tekme na pokrajinskem zletu v Ljubljani L 1927.
7. Savezna prvenstvena tekma članov.
Po sklepu T. O. J. S. S. in zbora župnih načelnikov se bo vršila tekma za prvenstvo na orodju kot nekakšna priprava telovadcev, ki bi bili upoštevni za olimpijsko tekmo 1. 1928. v Amsterdamu.
Zato treba, da se ta tekma prilagodi v splošnem vsem predpisom za amsterdamsko tekmo, kakor glede vaj tako tudi glede znamkovanja. Da pa se omogoči čim večja udeležba na tej tekmi tudi onim telovad« cem, ki letos še niso zreli za tako naporne vaje kakor so amsterdamske, je savezni tehnični odbor sklenil olajšati tekmo na ta način, da se raz« dele 'vaje na vseli orodjih, razen na konju na šir z ročaji, v dve vaji. Tekmuje se torej na vsakem orodju v treh vajah razen na konju, to je v dveh obveznih in v eni poljubni, ki pa mora biti težja kakor ena in druga od predpisanih. Predpisi glede skokov ostanejo isti kot za Am< sterdam. V primerih, ki tu niso omenjeni, pa velja tekmovalni red J. S. S.
Sodijo pri vsaki panogi 3 sodniki, ki jih določi T. O. J. S. S. Po mož« nosti bodo sodili vse panoge in vse telovadec isti trije sodniki.
Tekmuje se:
1. v zletnih prostih vajah,
2. v poljubnih prostih vajah,
3. na drogu,
4. na bradlji,
5. na krogih,
6. na konju na šir	z ročaji,
7. v skokih: a) čez	konja na	šir	z ročaji,
b) čez konja vzdolž brez ročajev s prožne deske (po» ljubni skok),
c) ob palici v višino.
Znamkovanje:
1.	Proste vaje. a) Predpisane zletne proste vaje. Vsak posameznik izvede te proste v uje do vštetega prehoda k VI. delu, in sicer vaje četr* tega telovadca; izpusti sc torej VI. in VII. tlel (ponovitev I. in II. dela). Znamkuje vsak sodnik z največ 10 točkami, tako da sc za celo izvedbo more doseči največ 30 točk.
b) Poljubna prosta	vaja. Sestava	popolnoma	poljubna.	Kompozicija
Pa mora biti vsaj tako dolga kakor	zgoraj predpisani	deli	zletnih	vaj	sku*
Paj; posamezni tleli sc pri tem ne smejo ponavljati večkrat kakor deli
zletnih vaj. Znamkovanje kakor pri predpisanih prostih vajah, torej naj* več 3X10 točk. Poleg tega pa znamkuje še vsak sodnik težkost in lepoto kombinacije z 10 točkami. Vsota vseh znamk za težkost in lepoto se razdeli s tremi. N. pr. 8+10+9 = 27:3 — 9 točk.
2. Orodjč. Predpisane vaje na drogu, na bradlji in na krogih oceni vsak sodnik z 0—5 točkami, tako da znaša najvišja znamka za vsako teh vaj po 15 točk. Le predpisana vaja na konju se oceni, ker je cela (neraz» deljena), z 0—10 točkami, torej skupno največ s 30 točkami. Poljubne vaje pa z ozirom na težkost in lepoto izvedbe z 0—10 točkami, torej skupno s 30 točkami. Skupno doseže vsak tekmovalec na vsakem orodju 60 točk.
3. Skoki: Vsak skok ocenijo trije sodniki, vsak od njih z do 5 točkami, tako da se oceni vsak skok lahko največ s 15 točkami.
Skok ob palici pa se ocenjuje takole:
240 cm visok, z ozirom na izvedbo (lepoto skoka) = 2 do 5 točk 245 „	„	.	„	„	„=3,6,
250 „	,	„	„	..	=	4	„	7	„
255	„	„	„	.	=	5	,	8	„
260	„	„	„	„	=	6	„	9	„
265	„	„	„	„	=	7	„	10
Vsak tekmovalec lahko skače dvakrat. Višino si izbere in določi sam, vendar pa višina drugega skoka ne sme biti nižja od prvega. Boljši uspeh šteje.
Naposled je navesti še nekatere predpise, ki so važni za tekmovalce. Vsi tekmovalci morajo biti ob določeni uri zbrani in pripravljeni za tekmo. Kdor pride le malo prepozno izgubi vnaprej 10 točk od skupnega števila doseženih točk, v kolikor bo sploh pripuščen k tekmi. Za časa trajanja tekem ne sme noben tekmovalec zapustiti tekmovališča. Prav tako se morajo posvetiti sodniki popolnoma tekmi in ne smejo za časa tekme opravljati nobenih drugih funkcij.
Pri vajah na orodju se lahko dovoli poprava za predpisane vaje. Upošteva se pri tem boljša izvedba. Poljubne vaje pa se smejo izvesti samo enkrat in je ta izvedba odločilna.
Tekmuje sc za prvenstvo na orodju v celoti in obenem za prvenstvo na posameznih orodjih.
4. Poleg vaj sc oceni vsakemu tekmovalcu še nastop k orodju ali k prosti vaji in odstop z 0—2 točkama, ter vedenje pri vsaki panogi z
0—2 točkama.
Najvišje število točk za posamezno orodje je s točkami za nastop in odstop ter za vedenje vred 64 točk (2X15 + 30 + 2 + 2; na konju: 2X30+2+2).
V vsem skupaj je potemtakem mogoče dobiti največ:
Za proste vaje (2X30+1.0+2+2) —- 74 točk
Za vaje na štirih orodjih (4X64) — 256 «
Za tri skoke (15+15+10)	= 40 «
Vsota 370 točk.
Drog.
1.	Iz vese spredaj z nadprijemom predkoleb in z zakolebom naupor s premahom raznožno zunaj rok (nogi so nc dotikata droga) — spad
(nazaj) v vznosno veso spredaj (snožno) — naupor vzklopno do stoje na rokah v vzpori — veletoč nazaj — preprijem z desno čez levo, veletoč nazaj s celim obratom v desno in s preprijemom z levo v nadprijem — veletoč naprej — veletoč naprej s premahom skrčno v prednos v vzpori zadaj — toč v vzpori zadaj (v prednosu) naprej in seskok naprej v počep na tleh, predročiti; vzravnava, priročiti.
2. Iz vese spredaj s podprijemom predkoleb in z zakolebom naupor v stojo na rokah v vzpori — veletoč naprej s premahom skrčno v prednos v vzpori zadaj — toč v vzpori zadaj (v prednosu) naprej — odkoleb naprej z razširjenjem prijema in z izvinkom v veso spredaj z obrnjenim podprijemom in z zakolebom naupor do vzpore spredaj s preprijemom v nadprijem -— toč v vzpori spredaj nazaj (brez dotike droga) — pods metno predkoleb in z zakolebom naupor in odbočka v desno ali levo v počep na tleh, predročiti; vzravnava.’ priročiti.
Bradlja.
1. Na koncu bradlje — s čelom ven, prijem na koncu lestvin zunaj:
Naskokoma vzmik do stoje na rokah v vzpori — sklecno s pred«
kolebom celi obrat v levo ali desno, spad (nazaj) v veso vznosno in naupor vzklopno do stoje na rokah v vzpori — spad v stojo na ramenih
— preval uleknjeno naprej v oporo na lehteh, z zakolebom vzpora in kolo raznožno naprej — z zakolebom stoja na rokah v vzpori — premet v desno v stran v počep na tleh, s prosto roko odročiti; vzravnava, priročiti.
2. Sredi bradlje bočno:
Naskokoma v oporo na lehteh, s predkolebom opora na lehteh vznosno — z zakolebom vzpora in kolo raznožno naprej — z zakolebom v stojo na ramenih — dvig (polagoma) v stojo na rokah v vzpori — s predkolebom premet nazaj (prosto) v oporo na lehteh — s predkolebom vzpora in s premahom prednožno sonožno v desno s 1/2 obratom v levo in s preprijemom v nadprijem (na desni lestvini) v prednos v vesi spredaj
— naupor tezno soročno — preprijem z lčvo v podprijem in z dvigajijem trupa (sklonjeno, nogi iztegnjeni) stoja na rokah v vzpori na eni lestvini
— s '!■. obratom v levo in preprijemom z desno v stojo na rokah v vzpori na obeh lestvinah bočno — premet v desno v stran v počep na tleli, s prosto roko odročiti; vzravnava, priročiti.
Krogi.
1. Iz vese spredaj:
Vzlek uleknjeno v vzporo — prednos — razovno v stojo na rokah v vzpori (drža) — polagoma v razovko v vzpori brez podpore (drža) — poveš (naprej) v razovko v vesi zadaj — uleknjenot skozi veso strmoglavo v razovko v vesi spredaj — z zakolebom izvinek naprej in premah raz* nožno naprej v počep na tleh, odročiti; vzravnava, priročiti.
2. Iz vese spredaj:
Vzlek uleknjeno v vzporo — poveš v razovko v vesi spredaj — z zakolebom izvinek naprej — zakoleb — s predkolebom vzmik v stojo na rokah v vzpori, nogi opreti na vrvi — poveš (polagoma) skozi raz* poro, nogi drsajoč ob vrveh, v strmoglavo veso snožno — vznosna vesa
(torej trup upogniti) — z zakolcbom izvinek naprej in premah raznožno naprej v počep na tleh, odročiti; vzravnava, priročiti.
Konj na šir z ročajema.
(Ena sama predpisana vaja. Višina konja 120 cm.)
Iz stoje čelno ob hrbtu, leva roka na zadnjem (desnem) ročaju — desna na hrbtu:
Naskokoma premah odbočno v desno s celim obratom v levo okrog leve roke do vzpore spredaj na ročajih — kolo odbočno v desno — premah odbočno v desno — premah zanožno z desno — strig odbočno v desno — premah odnožno z levo naprej — premah zanožno z levo — strig odbočno v levo — premah odnožno z desno naprej — kolo odbočno v levo nazaj — premah zanožno z desno — vzmah odbočno v desno — strig odbočno v levo -— premah odnožno z desno nazaj — kolo odbočno v levo s preprijemom menama z levo na hrbet in z desno na zadnji ročaj — kolo odbočno v levo s celim obratom' v desno okrog desne roke do vzpore zadaj na ročajih in prednožka v desno navzad do stoje na tleh, bočno, s čelom v desno, leva roka na sprednjem ročaju, z desno odročiti; vzravnava, priročiti.
Skoki.
1. Konj	na Sir	z ročajema.	Deska 10cm visoka,	trda,	Im	pred
konjem; višina konja	130 cm od tal pa do vrha ročajev.
Iz zaleta (s prijemom na ročaje) vskok uleknjeno v stojo na rokah v vzpori in spojeno s polobratom v levo in s preprijemom z 'desno na sprednji ročaj ter s spuščenjem leve roke premet v desno v stran do stoje na tleh, odročiti z levo; priročiti.
Skok se	lahko izvaja tudi v	nasprotno stran.
2. Konj	vzdolž	brez. ročajev.	Poljubni skok čoz konja	vzdolž	brez
ročajev sprijemom eno« ali oberočno, s prožno desko; višina konja nad desko 140 cm.
Prožna deska je 200 cm dolga in 60 do 70 cm široka. Najnižji del deske je na tleh, najvišji je 40 cm nad	tlemi na	dveh peresih.
3. Skok ob palici v višino. Lesena	latvica v	višini 240 cm do	265 cm.
Glej odstavek »Znamkovanje«. Skok se ocenjuje po načinu izvedbe.
2.	Savezna prvenstvena tekma članic.
Prvenstvene tekme se udeleže lahko vse članice, ki so pri društvenih poskusnih tekmah dosegle vsaj 60%. Ker je ta tekma prva te vrste, so, pogoji razmeroma zelo lahki. Zato pa naj se polaga tem večja važnost na čistost in lepoto izyedb. Tekma je prirejena po vzorcu članske prven* stvene tekme ter je pri tem upoštevano tudi vse, kar treba za morebitno udeležbo naših članic na olimpijski tekmi v Amsterdamu. Prav zato pa, ker hočemo s to tekmo dognati možnost udeležbe naših članic na tekmi v Amsterdamu, je potrebna resna in	temeljita	priprava. Vaje	so	raz*
meroma lahke. Po dveh, treh poskusih	z ljubljanskimi članicami	so	bile
najtežje prvine premagane. Zato ne omahujte, marveč energično po* primite, pa bo šlo.
Tekmuje se na bradlji, na drogu, na krogih, na konju na šir z desko, v skoku v višino brez deske in v prostih vajah.
Na bradlji, na drogu in na krogih sta predpisani po dve vaji, izmed katerih se ena izžreba za tekmo. Poleg tega pa tekmuje vsaka tekmo« valka še v eni poljubni vaji na vsakem od naštetih treh orodij. Poljubna vaja mora biti po težkosti in dolgosti najmanj enakovredna predpisani vaji na dotičnem orodju. Na konju na šir se tekmuje v enem od pred« pisanih preskokov, ki ga določi žrebanje. Ta skok pa treba izvesti v obe strani. Proste vaje za pokrajinski zlet je treba izvesti v celoti do všte« tega prehoda k IV. delu, torej: razstop (kot prva telovadka, na desnem krilu), I. del, II. del, III. del in prehod k IV. delu (kot prva telovadka, na desnem krilu).
Znamk o vanje:
Znamkuje se obvezna vaja na bradlji, drogu in krogih največ s 15 točkami.
Poljubna vaja na istih orodjih pa z 10 točkami za izvedbo in s 5 točkami za težkost.
Preskok črez konja se znamkuje v vsako stran z do 15 točkami, vsota se deli z dvema.
Prosti skok v višino: 100 cm	5 točk.
105 „	7 „
110 „	9-50 „
115 „	12
120 „	15
Proste vaje 15 točk.
Poleg tega se znamkuje še nastop in odstop pri vseh panogah, izvzemši skok v višino, z 0-50 točke za vsak nastop in vsak odstop, ter z eno točko pri vsaki panogi (torej tudi pri skoku) za vedenje.
Skupno doseže torej posameznica lahko: za 3 predpisane vaje na orodju 3X 15 = 45 točk; za 3 poljubne vaje na orodju 3X 15 = 45 točk; za skok čez konja 2 X 15 : 2 = 15 točk; za skok v višino 15 točk; za proste vaje 15 točk; za nastop in odstop 4X2 + 1=9 točk; za vedenje (obna« šanje) 6X1 = 6 točk. Skupno 150 točk.
Sodnike(ce) določi	savezni	T. O.	in sicer	tri.	Od teh mora
biti vsaj ena članica.
Ker je za organizacijo	tekem	točnost	izredno	važna, zahtevamo
prav posebno točnost tekmovalk. Zamudnice, brez ozira na izgovore, izgube v naprej 5 točk od končne vsote, v kolikor bodo k tekmi sploh pripuščene.
Morebiti potrebna nadaljnja določila se pravočasno objavijo. V ko« likor ne bi bilo posebnih določil, veljajo predpisi tekmovalnega reda.
Bradlja (do čela).
1.	Iz stoje bočno sredi	bradlje:	naskokoma v oporo	na lehteh in
predkoleb — zakoleb in s predkolebom premah prednožno sonožno črez desno lestvino ter vzpora v	sed prednožno	sonožno	na	desni lestvini
zunaj — premah prednožno sonožno not in z zakolebom stoja na rame« nih — preval vpognjcno naprej v sed prednožno sonožno na levi lestvini
zunaj — prednožka črez desno lestvino v stojo na tleh bočno (levi bok k bradlji).
2. Iz stoje bočno sredi bradlje: naskokoma v oporo na lehteh in s predkolebom opora na lehteh vznosno — z zakolebom opora na lehteh ležno raznožno (za narte) — vzpreti se v sklecno oporo ležno — vzpora ležno za rokama — vzmah sonožno not in s predkolebom used raznožno pred rokama — preprijem naprej v used raznožno za rokama — pola* goma, upognjeno v stojo na ramenih — vzpora in s predkolebom premah prednožno z levo čez desno lestvino — premah zanožno z desno s ‘/s obras tom v levo in s preprijemom z desno roko na levo lestvino — kolo odnožno z d. s poldrugim obratom v levo do stoje na tleh (levi bok k bradlji).
Drog (doskočni).
1. Kolebanje v vesi spredaj z nadprijemom — z drugim predkolebom prevlek z levo not v obeso za levo podkoleno — medkoleb in naupor v obesi za levo podkoleno v sed jezdno levonož — spad nazaj, s pre« vlekom leve vznosna vesa in podmetno predkoleb — zakoleb — s pred* kolebom cel obrat v desno ob desni roki s preprijemom leve v veso z dvoprijemom (desna podprijem) — predkoleb — z zakolebom seskok s */s obratom v levo.
2. Vesa spredaj z nadprijemom — s skrčenimi nogami prevlek v vznosno veso zadaj — obesa sonožno za podkolena — vesa v podkolenih vzročiti skozi predročenjc — obesa s podprijemom (široko prijeti) — vznosna vesa zadaj — polagoma v veso zadaj in izvinek v veso spredaj z obrnjenim podprijemom — seskok.
Krogi (doskočni).
1. Na mestu: Vesa spredaj — prednos (nakazati) — zakoleb — s predkolebom zgiba — z zakolebom vesa — s predkolebom vesa vznosno
—	z zakolebom zgiba — s predkolebom vesa vznosno in premah odnožno z desno naprej s spuščanjem desne roke (in kasneje tudi leve) v stojo na tleh.
2. V g u g u. Gug da vedno sotekmovalka s podtekom: V predgugu zgiba — v zagugu vesa — v predgugu 4/i obrat v levo — v predgugu Vi obrat v desno in zgiba — v predgugu seskok.
Konj na šir z ročajema.
Višina konja od tal do vrha ročajev 120 cm. Deska (trda) široka, 10 cm visoka, pred konjem.
Preskoki: Odbočka, prednožka, zanožka in skrčka. Vsi preskoki, izvzemši skrčko, se izvajajo na obe strani.
Skok v višino.
Z zaletom, brez deske. Način poljuben.
Pri vajah na orodju se sme dovoliti poprava za predpisane vaje. Izključena pa je vsaka poprava za poljubne vaje.
Poljubne vaje je vposlati saveznemu T. O. najkasneje do 1. junija 1927 v oceno. Tekmovalke pri tekmi lahko spremene vajo, torej niso vezane na vposlano vajo. Znamkovalo se bo v tem primeru to, kar izvede pri tekmi.
3.	Posebne tekme članov.
Tekmovanje sc vrši na podlagi »Tekmovalnega reda J. S. S.«, spreje* tega na seji zbora župnih načelnikov dne 1. novembra 1924, in sicer v strokah, omenjenih v poglavju VIII, Č, posebne tekme, stran 40, z nas slednjimi spremembami.
Društvene predtekme:
K tej tekmi bodo na pokrajinskem zletu pripuščeni samo oni telo= vadei, ki so se udeležili društvenih predtekem in dosegli najmanj 90 % spodaj predpisanih mer; župne izbirne tekme za udeležbo pri tekmi na pokrajinskem zletu niso pogoj,
Vsak tekmovalec mora tekmovati tudi v prostih vajah, ki so pred* pisane za zlet in sicer v vajah 4. telovadca do vštetega prehoda k VI. delu (izpusti se torej samo VI. in VII. del) ter mora doseči' naj* manj 75 % dosegljivih točk.
Predpisane najnižje mere za posamezne stroke se za pokrajinski zlet znižajo takole (90 % mero si lahko vsakdo izračuna sam):
1. Skoki v daljino.
A. Z mesta 265 cm.
H.	Z zaletom 530 cm.
2. Skoki v višino.
A. Z mesta 125 cm.
B. Z zaletom 150 cm.
3. Skok ob palici v višino: 270 cm.
4. Skok ob palici v daljino: 700 cm.
5. Triskok: 11-50 m.
6. Tek:
100 y — 91-45 m .... II1/« sek. 400 m ......................................58	sek.
100 m.......................12s/e „	500	m	...............1 min. 20 „
200 m.......................26	„	800	m	...............2 „ 20 „
1500 rp .  .......................5	min.
7. Tek z ovirami:
110 m, 10 ovir 106 cm visokih: 21 sek.
200 m, 10 ovir 75 cm visokih: 36-’/б sek.
8. Suvanje	kamna 15 kg: 6-50 m.
9. Suvanje	krogle 7-25 kg: z obema	rokama	17 m.
10. Metanje	kladiva 7-25 kg: 28 m.
11. Metanje	žoge 2 kg: 40 m.
12. Metanje	diska 2 kg: 30 m.
13. Metanje kopja v tarčo: ostane kakor predpisano v »Tekmovat nem redu«.
14. Metanje	kopja v daljino: 35 m.
15. Plezanje	po vrvi 7 m (čistega plezanja):	9	s	e	k.
16. Dviganje bremen:
a) 50kg z obema rokama: 12 dvigov.
b) 25 kg z eno roko: 14 dvigov.
17. Borilno metanje: kakor v »Tekmovalnem redu«.
18. Mečevanje: kakor v »Tekmovalnem redu«.
19. Plavanje:
a) 50m na poljuben način: 42 sekund,
b) 100m na poljuben način: 100 sekund,
c) 200 m na poljuben način: 4 minute,
d) 500 m na poljuben način: 8 minut.
20. Skoki v vodo: kakor v »Tekmovalnem redu«.
21. Streljanje: kakor v »Tekmovalnem redu«.
1
4.	Posebne tekme članic.
Tekmovanje se vrši na podlagi »Tekmovalnega reda« J. S. S., sprejetega na seji zbora župnih načelnikov dne 1. novembra 1924, in sicer v strokah, omenjenih v poglavju XI, G, posebne tekme, stran 64, z naslednjimi spremembami:
K tem tekmam se pripuste samo one članice, ki so se udeležile društvenih predtekem in dosegle najmanj 90 % predpisanih mer; župne izbirne tekme za udeležbo pri tekmah na pokrajinskem zletu niso pogoj. Vsaka članica mora tekmovati tudi v prostih vajah, ki so predpisane za zlet in mora doseči najmanj 75 % dosegljivih točk. Pri tekmi je treba izvesti: razstop	(kot prva tekmovalka, na desnem krilu),	I. del, II. del,
III.	del in prehod k IV. delu	(kot prva telovadka,	na	desnem krilu)
prostih vaj.
Predpisane	najnižje mere	za posamezne stroke	so	za tekmo na
pokrajinskem zletu iste, kakor jih navaja »Tekmovalni red« na strani 64 in 65; drugačne so le za naslednja dva skoka, in sicer velja kot najnižja mera (90 % si lahko vsakdo izračuna sam) za:
Skok v daljino z zaletom 3-60 m.
Skok v višino z zaletom 1-25 m.
S. Tekme društev v prostih vajah.
Tekmujejo	društva v	zletnih prostih vajah,	ki	jih je izvesti
v celoti.
Število tekmovalcev:	osem, to je dva četverostopa.
Znamkovanje:
Za nastop k prostim vajam (ki ga še predpiše Savezni tehnični
odbor) največ ................................,	.	.	.	.	10	točk
za pravilnost	in točnost	izvedbe	največ.................................20	«
za skladnost	največ.................................................20	«
za odstop in	odhod (ka	ga	šc	predpiše	S.	t.	o.)	največ	10	«
skupaj	...	60	točk
Društva, ki razpolagajo z zadostnim številom telovadcev, seve lahko postavijo poljubno število oddelkov. Društva, ki postavijo največje šte= vilo osmeric k tekmi, dobe še posebno nagrado ali priznanje.
Društva, ki ne bi zmogla sama cele osmerice, morejo s kakim dru» gim društvom v okviru župe skupaj postaviti osmerico.
Enaka tekma društev se izvrši tudi s članicami. Zanjo velja vse to, kar za tekmo članov.
Splošna določba za vse tekmovalce in tekmovalke.
Tekmovalci in tekmovalke pri vseh zgoraj navedenih peterih tekmah se morajo udeležiti izkušenj za ‘zletne proste vaje in nastopiti Pri njih na javni telovadbi na pokrajinskem zletu, sicer se izločijo od tekemske razredbe.	Tehnični	odbor	JSS.
Proste vežbe članova za pokrajinski slet u Ljubljani g. 1927.
Sastavio dr. Viktor Murnik. — Preveo Drag. Sulce.
I.	d c o.
Vežba se u četverostupima. Izmedu vežbača istoga četverostupa: tesni razmak (u širinu), između četverostupa: puni razmak (u dubljinu). Svaki četverostup je između dviju značaka, krajnici su na značkama, četverostupi uzimlju razmak u dubljinu za vreme hodanja prigodom svršavanja nastupa.
I.	1, »jes«:	predručiti levo (hitro i krepko!), hrpti gore,1 i sp:2
»»dan«: nogama početi narediio gibanje — priručiti (radi spoja primjereno polagano!), hrpti van, i sp:
2,	»dva«: */« okretom levo na prstima l^ve ispad desnom strance, mirni otklon desno (trup u ravnoj erti sa levom nogom) —- odručiti, dlanovi napred,3 pogled na prste leve ruke, i sp:
1 Cule nije drugačije rečeno, tamo je pesnica otvorena: prsti ispru* ženi i sastavljeni. Palač i mezimac ne smiju biti udaljeni od ostalih prstiju; Palač ne smije da bude ni ispod kažiprsta, nego pokra j njega u is to j ravnini s ostalim prstima. Potpunoma ispruženi prsti moraju biti posve izravnani sa dlanom!
2 »i sp:« = kratica za »i spojeno«. Bez dodatka vredi samo za ruke, sa dodatkom (n), naime: »i sp (n):«, samo za noge; s dodatkom (r, n), naime: »i sp (r, n):« za ruke i noge; sa dodatkom (r, t), naime: »i sp (r, t):« za ruke i trup, sa dodatkom (r, n, t), naime: »i sp (r, n, t):« za ruke, noge i trup.
Vidi u III. broju »Jugoslovenskog Sokola« g. 1926., priloži 10.—11. broja »Sokolskog Glasnika« članak »Držite se uspravno!« i u
7.	broju »Prednjaka« g. 1926. »J o S nekoliko vežbi za pravilno držanje tel a«. Tamo je raznim primerima obrazloženo, što treba da se razumeva izrazom »spojeno«. Nuždnom su pripravom I. dela II. i
III.	primer na str. 45. i 46. priloga »Jugoslovenski Sokol« i I. i II. »Preda njaka« na str. 105. i 106., a naročito III., IV. i V. na str. 107. i 108.
3 Pri ispadu desnom strance ima leva noga, trup i ruke po* prečan smer zbog 1U okreta, t. j. 45° nadesno od okoinitog »mera na prednju stranu vežbališta, a ruke imadu osim toga kosi smer radi otklona trupa. Trup, leva noga i obe ruke moraju da budu u jednoj ravnoj plohi. Levo stopalo smera okomito na levu stranu vežbališta, desno stopalo i koleno (dakle cela desna noga) u okomitom su smeru na prednju stranu vežbališta. Napose treba paziti, da desno koleno ne tlačiš iz oko* mitog smera unutra (prama telu); radije ga tlači van!
Slabiji vežbači rado greše ispadom desne premalo u stranu, naime za m a n j e od 45° od one okomite črte na prednju stranu vežbališta, koja prolazi stjccištem peta u temeljnom postavu. Bolje je više, nego manje! To se osobito tiče vežbača desnoga krila, da nogom. koja bi bila preblizu onoj okomitoj erti, ne sprečava ostalu trojicu vežbača u izvo« denju ispada u pravilan smer.
»i«:	levu1 sagnuti (odručno) gore (t. j.: predlaktica nad nad*
lakticom, pesnica nad rame), dlan napred, i sp:
3,	»tri«:	levu predlakticu zavrteti pod (ntpomienu!) zalakticu
(hrbat naprcd) i sp: spružiti (u odručenje, hrbat napred, konac	gibanja	istaknuti: »zaseči«),r>
»i«:	izdržaj,
II. 1,	»je»«:	dizajem	i uspravom stoj otkročni desnom (hitro!), obe
noge u	niskom	usponu — uzručiti (hitro, istaknuto),
dlanovi unutra, pogled na dlanove, i sp:
»»dan«:	nogama	početi	narodno gibanje — čelnim lukovima
unutra predručiti unutra dole, leva pred desnu, hrpti napred, pogled upravo, i sp:
2, »dva«:	levom odgib, mirni otklon levo (trup u ravnoj črti
s desnom nogom) — kroz priručenje, dlanovi unutra, odručiti,	dlanovi	napred, pogled na prste desne ruke, i sp:
»i«:	desnom:	Sto pri	I. 2, »i« levom,
3,	»tri«:	desnom:	Sto pri	I. 3, levom,
»i«:	izdržaj,
III. 1, »je*«:	dizajem i uspravom, 1U okrctom desno na prstima leve
i priključcnjcm desne u spctni uspon (hitro; uspon tek neznatan) — uzručiti (hitro, istaknuto!), dlanovi unutra, pogled na dlanove, i sp:
»»dan«: nogama početi narodno gibanje (počučanj) — predručiti gore, dlanovi unutra, i sp:
2,	»dva«:	Vs čučnja	(—počučanj) — predručiti,	dlanovi unutra,
i sp (r, n):2
»i«:	al, čučnja	(— sredina izmedu počučnja i [potpunog]
čučnja) — predručiti dole, dlanovi unutra, pogled upravo, i sp (r, n):
3, »tri«:	čučanj,	pretklon	—	zaručiti	(ruke	vodoravno),	dlanovi
unutra, i sp (r, n, t):
»i«:	dizaj do	3U	čučnja	i	mirnoga	pretklona	—	predručiti
dole (zbog mirnog pretklona smeraju ruke okomito spram tla), dlanovi unutra, i sp (r, n, t):
IV. 1,	»jc»«:	dizajem i	uspravom odriv i let gore	(t. j.: prvi deo
skoka) —	kroz predručenje uzručiti,	dlanovi unutra,
i sp (r, n):
»»dan«: doskok u spetni uspon — predručiti gore, dlanovi unutra, i sp (r, n):
2,	»dva«: čučanj, pretklon — kroz predručenje zaručiti (ruke vodo* ravno), dlanovi unutra, i sp (r, n, t):
»i«:	dizaj do aU čučnja i mirnog pretklona — predručiti dole
(ruke okomito spram tla), dlanovi unutra, i sp (r, n, t):
1	O delovima tela, o kojima ni je nigde ništa rečeno, samo sc od sebe razumeva, da imadu istrajati u prijc došavšem položaju.
5 Od »dva« do »tri« treba dakle izvesti p r e d 1 a k t n i k r u g gore. N a sto j, da pri torne ne mičeS zalakticu i da je iz kosog položaja gore ne spuStaš dole spram vodoravne ravnine ili dapače u nju. Potanki opis predlaktnog kruga nači češ u »Prednjaku« god. 1926 na str. 106. pod III.
3,	»tri«:	dizaj i usprav u stoj spetni — kroz predručcnje uzručiti,
dlanovi unutra pogled na dlanove,6 »1«:	izdržaj,
V.	],	»jcs«:	1/n okretom levo na Ievoj	peti i prstima desne u stoj
zanožni desnom (neznatno; prsti desne ostaju na pri-jašnjem mestu) — rukama izdržaj (u uzručenju),
'	»»dan«:	nogama početi narodno	gibanje — čelnim lukovima
unutra p red r učiti unutra dole, leva pred desnom, hrpti napred, pogled upravo, i sp:
2,	»dva«: ispad desnom Strance7 — kroz priručenje, dlanovi napred, odručiti, dlanovi napred, pogled na 'desni dlan, i sp:
desnu sagnuti (odručno) gore (pesnica nad rame), dlan napred, i sp:
desnu prediaktiču zavrteti	pod (nepomičnu!) zalakticu
(hrbat napred) i sp: ispružiti (u odručenje, hrbat napred, konac gibanja istaknuti: »zaseči«),8 izdržaj,
dizajem i V s okretom levo na levoj peti zanožiti desnom
—	uzručiti, dlanovi unutra, pogled na dlanove,
nice stisnuti, dlanovi napred, pogled upravo, izdržaj,
potpor čučnjem zanožno levom,8 izdržaj,
(prikljueenjem desne) sklek zanožno ležeči, izdržaj,
(skučenjem leve) sklck zanožno ležeči desnom, izdržaj,
dizaj i priključak desne u stoj spetni — kroz predru* čenje uzručiti, dlanovi unutra, pogled na dlanove,
V? okretom levo na levoj peti i prstima desne u stoj zanožni desnom (neznatan: prsti desne ostaju na pri« jašnjem mestu) — rukama izdržaj,
*	Potanko su opisana izvodenja gibanja od IV. 2 do IV. 3 u prošlo* godišnjem »Jugoslovenskom Sokolu« na 45. str. pod II., dočim su gibanja III. 3 do IV. 2 opisana na str. 46. pod III.
7 Ispad bez okreta ili zasuka trupa! Trup nije popreko, nego smera upravo naprotiv leve strane vežbališta. Levo stopalo ostaje na prijašnjem mestu i u prijašnjem smeru, pa ga ne miči po ispadu s ovog mesta! Desno stopalo je pri ispadu u smeru, usporednom sa smerom, kojeg bi imalo u stoju spetnom. Ne pritiskuj desno koleno unutra: desno stopalo, golen, koleno i bedro u jednoj ravnoj plohi!
" Od »dva« do »tri« treba dakle izvesti predlaktni krug gore. Za* laktica je pri tome nepomična, vodoravna! Leva ruka: vodoravna, u iz* držaju u odručenju dlan napred!
0	Ruke su sa strane desne goleni uprte o tlo, desna je noga u čučnju na celom stopalu, leva potpuno ispružena na prstima, križa uvita.
	»i«:
3,	, »tri«:
	»i«:
1,	»je*«:
	»»dan«
2,	»dva«:
	»1«:
3,	»tri«:
	»i«:
1,	»je««:
	»»dan«
2,	»dva«:
	»i«:
3,	»tri«:
	»i«:
I,	»je»«:
	»»dan«:
*	2, »dva«: priključak desne u stoj spetni — odručno skučiti gore (pesnice nad ramenima), pesnice stisnute, hrpti gore, po* gled upravo,
»i«:	rukama	početi naredno	gibanje,
3,	»tri«:	predlaktiee zavrteti'pod	zalaktice, pesnice stisnute, hrpti
dole, i	sp: sunuti dole	(u priručenje), pesnice otvoriti,
hrpti van,
»i«:	1. i 4.	vežbač: izdržaj,	2. i 3. počnu gibanje nogama u
naredni položaj (t. j. prvi u II. delu).
II.	d e o.
Vežbom se nastavlja odmah bez odmora ili prekida po prvome delu, iz zastupa, u koji dolaze vežbači svakog četverostupa na koncu I. dela.
I. 1, »je*«:	1.	i 4. vežbač: nogama izdržaj, 2. vežbač: mali stoj is*
kročni desnom Strance, 3. vežbač: isto levom strance10 — (sva četvorica): zasukom trupa za 45° nalevo predručiti van, hrpti van	(radi zasuka trupa	smera desna ruka
okomito na desnii stranu, a leva okomito na prednju stranu vežbališta), i sp:
»»dan«: (predručno van) posagnuti gore (predlaktiee okomito gore), dlanovi napred (radi spojivosti i kratkoče gibanja treba izvesti primereno polagano!), i sp:
2, »dva«:	1, i 4. vežbač:	nogama izdržaj, 2.	vežbač: priključak
leve u stoj spetni, 3. vežbač: isto priključak desne —1 (sva četvorica: [predručno vanj sagnuti gore (pesnice nad ramenima), hrpti van (primereno polagano, konac gibanja istaknuti), trupom početi naredno gibanje,
»i«;	zasuk trupa za	90° desno, rukama	početi naredno gi»
banje,
3, »tri«:	spružiti (u predručenje van), hrpti van (desna ruka
smera okomito	na stražnju stranu	vežbališta, a leva
okomito na desnu stranu; 2. vežbač prečk o ga če* tverostupa križa levom rukom od oz g o desnu ruku
1.	vežbača, isto tako 3. i 4. desnu ruku 2. i 3. vežbača), »i«:	izdržaj,
II. 1, »je*«:	zasukom trupa za 45° levo uzručiti, hrpti van (hitro!),
i sp:
»*dan«: nogama početi narodno gibanje — čelnim lukovima unutra predručiti unutra dole, hrpti napred, i sp:
2,	»dva«: 'JU okretom levo na peti leve i prstima desne u stoj zanožni desnom unutra (prsti desne nogo ostaju na
10	Time dolaze prva dva vežbača svakoga četverostupa sa posled* njom dvojicom susednog desnog četverostupa na poprečku ertu, koja prolazi sredinom stjecišta pet < prvoga vežbača svakog četverostupa i kroz stjocište peta četvrtog vežbača u susednom desnom četverostupu, tako, da sada ova četiri vežbača tvore novi četverostup, kojega čemo nazvati poprečki četverostup. Stoj iskročni treba da 2. i 3. vežbač svakog prvotnog četverostupa udese tako, da na poprečkoj erti budu posvema izravnani sa 1. i 4. vežbačem poprečkog četverostupa:
(Gledaj sliku str. 13.)
prijašnjem	mestu) — kroz priručenje, hrpti van, pred?
ručiti van,	hrpti	van (desna ruka smera okomito na
prednju stranu vežbališta, a leva ruka okomito na levu stranu), i sp:
»i«:	(predručno	van)	posagnuti gore (predlaktice okomito
gore), hrpti van (primercno polagano!) i sp:
3,	»tri«:	(predručno	van)	sagnuti gore (pesnice nad ramenima),
hrpti van (primereno polagano, konac istaknuti),
»i«:	izdržaj,
III.	1, »jes«:	4t okretom desno na peti leve i prstima desne u stoj
zanožni desnom — sunuti gore (u uzručenje, hitro!), dlanovi unutra, i sp:
»»dan«: nogama početi naredno gibanje — kroz predručenje nas levo, hrpti gore, priručiti, hrpti napred, i sp:
2,	»dva«:	ispad desnom Strance,	zasukom	desnog stopala za 45"
nadesno	i trupa za 90°	nadesno,	mirni pretklon (trup u
ravnoj črti s levom nogom; smer desne noge i trupa: desna strana vežbališta) — predručiti gore (radi p ret* klona: vodoravno!), hrpti gore, i sp (r, t):
»i«:	zasukom trupa za 90° nalevo u mirni otklon nadesJio —
levom: kroz uzručenje, hrbat nazad, odručiti, hrbat gore, desnom:	odručiti gore,	hrbat gore (zbog zasuka trupa
dolazi sama od sebe u taj položaj), i sp (r, t):
3,	»tri«:	zasukom	trupa za 90°	nadesno	u mirni pretklon, no«
gama početi naredno gibanje — levom: kroz priručenje,
IV. 1
v.
VI.
VII.
VIII. 1
hrbat napred, prcdručiti gore, hrbat gore, desnom: pred* ručiti gore, hrbat gore (radi zasuka trupa dolazi sama od sebe u taj položaj), i sp (r, t):
»i«:	zasukom trupa za У00 nalevo, uspravom, dizajem i
*/» okretom levo na levoj peti i odrivom desne noge zanožiti desnom (smer tela: na levu stranu vežbališta)
—	uzručiti, hrpti van, i sp (r, n):
, »je*«:	prinoženjem desne čučanj — skučiti priručno, pesnice
stisnute, hrpti van,
»*dan«: nogama početi naredno gibanje,
2,	»dva«: 1/i> okretom levo na prstima leve noge ispad desnom Strance — sunuti Strance (u odručenje), pesnice otvo* riti, hrpti nazad, i sp:
»i«:	sagnuti (odručno) gore (pesnice nad ramenima), dlanovi
napred, i sp:
5,	»tri«:	predlaktice zavrteti pod (nepomične!) zalakticc (hrpti
napred) i sp: spružiti (u odručenje), hrpti napred, konac gibanja istaknuti,11 »i«:	izdržaj,
1, »je*«:	dizajem odnožiti desnom *— desnom: uzručiti, hrbat
van, levom: zasuk dlanom napred (inače izdržaj u od* ruecnju),
»*dan«: početi narodno gibanje,
2, »dva«: zasukom trupa za 45° nalevo prinožiti desnom u stoj
spetni — desnu predručno van sagnuti gore, levu pred* rueno van skučiti gore (pesnice nad ramenima), dla* novi napred (desna zalaktica smera okomito na stražnju stranu vežbališta, leva okomito na desnu stranu), trupom početi naredno gibanje,
»i«:	kao I. 2, »i«,
5,	»tri«:	kao I. 3, (desna ruka smera okomito na levu stranu
vežbališta, leva okomito na- stražnju stranu; križanja ruku — razumeva se — tu nema),
»i«; kao I. 3, »i«,
sve kao II. Pri 2, smera desna ruka okomito na desnu stranu vežbališta, a leva okomito na prednju stranu, sve kao III. Pri ispadu desnom strance (»dva«) smeraju desna noga, trup i ruke okomito na stražnju stranu vežbališta; pri 3, »i« smer tela na prednju stranu vež* bališta,
, »je*«:	kao IV. 1,
»*dan«: dizajem u stoj spetni (rukama izdržaj, i sp (n):
2,	»dva«: 1. i 4. vežbač: Vs okretom na peti leve i prstima desne u stoj zanožni desnom; 2. vežbač: 1/s okretom levo na peti leve i prstima desne stoj iskoračni desnom strance; 3. vežbač poluokretom levo na prstima nogu
11	Od »dva« do »tri« treba prema torne izvesti predlaktne krugove gore sa obim rukama. Ne zaustavljaj sc na »dva« u odručenju, a ne sme se ni suviše brzo nastavljati sa gibanjem predlaktica!
»i«:
3, »tri«:
»i«:
Izvodi se vežbači svakog I. 1, »je*«:
»*dan«;
2, »dva«:
»i«:
3, »tri«:
»i«:
II. 1, »je*«:
»*dan«;
stoj iskročni levom Strance — sva četvorica:) sunuti etrance, pesnice stisnuti, hrpti nazad, zasuk hrptima gore, prste ruka ispružiti,
1., 3. i 4. vežbač	priključak desne,	2. vežbač	pri*
ključak leve u stoj spetni — priručiti,' hrpti van (vež* bači dolaze opet u prvotni čctverostup, i to u zastup čelom protiv leve	strane	vežbališta; pri VIII. 2	mo*
raju 2. i 3. vežbač odmeriti stoj iskročni tako, da tačno pokrivaju 4. vežbača), izdržaj.
III.	d e o.
bez odmora ili prekida iza II. dela iz zastupa. u koji su prvotnog četverostupa došli na koncu II. dela.
Vs okrctom levo na peti leve i prstima desne u stoj zanožni desnom — (levom izdržaj), desnom kroz pred* ručenje uzručiti (hitro!), dlan unutra, i sp (r, n): (Vežbači svakog četverostupa dolaze time iz zastupa u red. Nato taj red od I. 1, »*dan« do II. sa pet koraka zavine za 90° nalevo i na II. 3 se nade sa susednim redovima u jednome redu čelom spram desne strane vežbališta (desna strana: gledom na smer vežbača pri početku I. dela). Vežbači treba da z a v i n u, t. j. idu u Iukovima (ne popreko u	ravnoj erti),	medusobno	i z*
ravnani i prema	duljini	svojega puta	priinereno	od*
mere duljinu koračaja (iskročnih stojeva); prvi vežbač (osni krajnik) hoda tačno na mestu: na svojem znaku!) prednožiti desnom ponešto unutra (radi hodanja u luku)
—	(levom izdržaj), zasukom trupa za 45° nadesno za* ručiti van desnom (vodoravno i radi zasuka trupa ravno nazad), hrbat gore, i sp (n, r, t):
stoj iskročni desnom napred i ponešto unutra — (le* vom izdržaj), zasukom trupa za 45" nalevo zaručiti des* nom (koso dole; izvedi primercno polaganol), dlan unutra, i sp (n, r):
prednožiti levom ponešto van — (levom izdržaj), des* nom priručiti (primereno polagano!), dlan unutra, i sp (n, r):
stoj iskročni levom napred i ponešto van — (levom izdržaj), desnom predručiti gore (hitro!), dlan uuutra, i sp (n):
prednožiti desnom ponešto unutra — rukama izdržaj, i sp (n):
stoj iskročni desnom ponešto unutra — levom kroz predručenje uzručiti, desnom priručiti, dlanovi unutra, i sp (r, n):
prednožiti levom ponešto van — (desnom izdržaj), za* sukom trupa za 45° nalevo zaručiti van levom (vodo* ravno, ravno nazad), hrbat gore, i sp (r, n, t):
2, »dva«; stoj iskročni levom napred i pone.što van — (desnom
izdržaj), zasukom trupa za 45° nadesno zaručiti levom (koso dole; izvedi primereno polagano), dlan unutra. i sp (n, r);
»i«;	prednožiti desnom ponešto unutra — (desnom izdržaj).
levom priručiti (primereno polagano!), dlan unutra, i sp (n, r):
3, »tri«; stoj iskročni desnom napred i ponešto unutra — (des*
nom izdržaj), levom kroz predručenje uzručiti (hitro!), dlan. unutra,
(Stim je zavoj svršen i svi su četverostupi spojeni u samo jedan red.)
»i«;	izdržaj,
III. 1, »je*«:	priključak leve u stoj spetni (hitro!) — levom izdržaj
u uzručenju), desnom kroz predručenje uzručiti (hitro!), dlan unutra, pogled na dlanove, i sp:
»s dan«:
2, »dva«:
»i«:	s	kao	u	I. delu	III.	takt	od	1,	»sdan« do 3, »i«,
3, »tri«:	i
»i«:	/
IV.—VII.:	kao	u	I. delu IV'.,	V.,	VI.	i	VII. takt,
VIII. 1,	»je*«:	kao u I delu VIII, 1, »je*«,
»sdan«:	‘/a okretom desno	na peti desne	i	prstima leve u	stoj
zanožni levom	(neznatan; prsti	leve	ostaju	na	pri'
jašnjem mestu) — rukama izdržaj,
2,	»dva«:	priključak leve u	stoj spetni —	inače	kao u	I.	delu
VII. 2,
-i .	\ kao u I. delu, VIII. takt od 2, »i« do 3,
3,	»tri«:	|
»i«:	izdržaj.
Prelaz IV. delu.
Izvodi se bez odmora ili prekida iz zastupa, u koji su vežbači došli na koncu III. dela.
I—II. 3,	kao u III. delu I. do II. 3. Ovde pako treba izvesti zavoj
za 90° nadesno i zato se prednoživanje i stoj iskročni desnom mora izvesti ponešto van i levom ponešto unutra. Vežbači dodu na II. 3, natrag na svoja mesta, na kojima bijahu na početku I. dela, a isto tako i čelom spram prednje strane vežbališta.
II. (3) »i«:	1. i 2. vežbač (na desnom krilu): priključak leve u stoj
spetni i sp: niško odnožiti desnom (rukama izdržaj);
3.	i 4. vežbač: niško odnožiti levom (rukama izdržaj),
III. 1, »je»«:	1. vežbač: stoj iskročni desnom strance na 60cm
i sp: niško odnožiti levom; 2. vežbač isto, a stoj iskročni na 20 cm; 3. vežbač: stoj iskročni levom Strance na 20cm i sp: niško odnožiti desnom; 4. vež< bač: isto, kako 3., a stoj iskročni na 60 cm; — (sva če*
tvorica:) desnom kroz predručenje uzručiti (hitro!), dlan unutra, (levom izdržaj u uzručenju),
»*dan«: izdržaj,
2, »dva«: 1. i 2. vežbač: prinožiti levom li stoj spetni i sp:
odnožiti desnom; 3. i 4. vežbač: prinožiti desnom u stoj spetni i sp: odnožiti levom; — (sva četvorica): predručno van skučiti gore (pesnice nad ramenima), hrpti van (izvedi hitro!),
»i«:	izdržaj,
3, »tri«:	1. i 2. vežbač: stoj iskročni desnom Strance, 1. na
60cm. 2. na 20cm, i sp: odnožiti levom; 3. i 4. vež* bač: stoj iskročni levom strance, 3. na 20cm, 4. na 60cm, i sp:	odručiti desnom; — {eva četvorica:)
spružiti (u predručcnje van), hrpti van (hitro!),
»i«:	izdržaj,
IV.	1, »je*«:	I. i 2. vežbač: prinožiti levom u stoj spetni i sp: od*
nožiti desnom; 3. i 4. vežbač: prinožiti desnom u stoj spetni i sp: odnožiti levom; — (sva četvorica:) uzmčiti, hrpti van (hitro!), i sp:
»*dan«: (svi:) čelnim lukovima unutra predručiti unutra dole, leva pred desnu, hrpti napred, i sp:
2, »dva«: 1. i 2. vežbač: stoj iskročni desnom strance; 1. na
60cm, 2. na 20cm, i sp: odnožiti levom; 3. i 4. vež* bač: stoj iskročni levom strance, 3. na 20 cm, 4. na 60cm, i sp: odnožiti desnom; — (sva četvorica:) kroz priručenje odručiti, hrpti gore,
(Vežbači stanu time svaki na svoju značku —
1.	i 2. desnom, 3. i 4. levom nogom — i tako dodu u puni razmak.)
»i«:	izdržaj,
3, »tri«:	prinoženjem, 1. i 2. levom, 3. i 4. desnom u stoj spetni
—	priručiti, hrpti van,
»i«:	izdržaj,	,
IV.	d e o.
Bez prekida ili odmora po prelazu!
I.	1, »je*«:	ispad desnom strance — predručiti nadesno, hrpti gore,
i sp:
»»dan«: dizaj u stoj otkročni desnom — uzručiti, dlanovi na* pred, i sp (n):
2,	»dva«: ‘/s okretom levo na petama predgib levom, mirni pret* klon (trup u ravnoj erti s desnom nogom; stopala neka izvedu samo 1U okreta,12 tako, da levo stopalo smera okomito na levu stranu vežbališta, a desno okomito na prednju stranu; trup smera spram leve strane vežba* lišta) — (levom izdržaj u uzručenju; radi pretklona do* lazi u kosi položaj, dlan napred), desnom (u poslednjem
12	Zbog toga trup zapravo i izvede samo */» okreta, a iza toga učini zasuk za 45° nalevo.
hipu, na koncu okreta i pretklona:) priručno skučiti napred (t. j. pcsnica pred rame), dlan napred, pogled u smeru leve ruke,
»i«:	izifržaj,
3,	»tri«:	levom	priručno	skučiti napred,	dlan, napred, desnom
sunuti	gore (u	uzručenje, koso:	radi pretklona), dlan
napred,	nogama	i trupom početi	naredno gibanje,13 P°*
gled u smeru desne ruke,
»i«:	dizaj i	usprav	iu stoj prot k ročni levom — (rukama
izdržaj, pogled sledi desnu ruku, koja se giblje nad glavom zbog gibanja trupa i noge), i sp (n):
II. 1, »je*«:	s celim okretom desno (stopalima samo Va okreta) na
petama predgib desnom, mirni pretklon (trup u ravno) erti s levom nogom: smera protiv desne strane, levo stopalo protiv prednje, desno stopalo protiv desne strane) — (u poslednjem liipu, na koncu okreta i pret* klona:) levom sunuti gore (u uzručenje, koso: radi pret* klona), dlan napred, desnom priručno skučiti napred (pesnica pred ramenom), dlan napred, pogled u smeru leve ruke,
»=dan«: izdržaj,
2, »dva«: desnom sunuti gore (u uzručenje radi pretklona koso),
dlan	napred, levom priručno	skučiti	napred (pesnica
pred	ramenom), dlan napred,	pogled	u smeru	desne
ruke,	nogama i trupom početi	naredno	gibanje^
»i«:	dizaj i usprav u stoj pretkročni desnom — (rukama izs
držaj,	pogled sledi desnu ruku), i sp (n):
3,	»tri«:	Чi okretom levo (stopalima samo */г okreta) na	petam«
predgib levom, . mirni pretklon (trup u ravnoj črti s desnom nogom: smera protiv leve strane, levo stopalo protiv leve, desno stopalo protiv desne strane) — (u poslednjem hipu:) levom sunuti gore (u uzručenje, koso radi	pretklona), • dlan napred,	desnom	priručno	skučiti
napred, dlan napred, pogled u smeru Jeve ruke,
»i«:	izdržaj,
III. I,	»je*«:	dizaj,	usprav i priključak desne u stoj spetni — levom
zasuk	dlana unutra (inače izdržaj u nadručenju),	desnom
sunuti gore (u uzručenje), dlan unutra, pogled u smeru ruk^, i sp:
»ulan«: desnom nogom početi naredno gibanje — predručiti gore, dlanovi unutra, i sp:
2,	»dva«: stoj zanožni desnom, trupom početi naredno gibanje predručiti, dlanovi unutra, pogled upravo, i sp (n, r): »i«:	počučanj zanožtio desnom, mirni pretklon (trup u ravnoj
erti s desnom nogom) — predručiti dole (dlanovi unutra;
13	Usled toga sc i desna ruka od m ah po sunuču (bez zaustavljanja u smeru, postignutom sa sunučem) počinje pomicati gore (primereno polagano), tako, da je sun spojen sa tim pomicanjem, što nastaje usled gibanja trupa i nogu.
radi mirnog pretklona smer ruku okomito dole), i sp
(r, n, t):
3,	»tri«:	klek desnom, desno koleno kod leve pete, pretklon, leva
strana prsiju dotiče se levog stegna — priručiti (radi pretklona:	ruke vodoravno, konac gibanja istaknuti),
dlanovi nazad (a gledom na trup smeraju gore),
»i«:	izdržaj,
IV. 1,	»je*«:	uzručiti, dlanovi napred (radi pretklona:	ruke vodo*
ravno, smeraju upravo napred, dlanovi spram tla), i sp: »»dan«: desnom predručiti (radi pretklona: okomito dole), dlan dole (smer: nazad), i sp:
2,	»dva«:	desnom priručiti (ruka vodoravno), dlan nazad (smer:
gore), i sp:
»i«:	levom nogom početi naredno gibanje — desnom pred« '
ručiti (dlan dole),
3,	»tri«:	levom sunuti vodoravno nazad (zbog ovog gibanja noge
dolazi trup u usprav bez vlastitog gibanja) — levom potpor na tlu (pokraj značke!), desnom uzručiti (leva noga, trup i desna ruka u istoj vodoravnoj plohi, desna u kleku),	dlan	napred	(spram	tla),
»i«:	izdržaj,
V. 1, »je»«:	potpor klečeči	zanožno	levom	(obe ruke u potporu, leva
noga je ispružena i uprta stopalom o tlo),
»»dan«: izdržaj,
2,	»dva«: (sunučem desne) potpor zanožno ležeči,
7:	! izdržaj,
»tri«:	)
»i«:	potpor čučnjem,	i	sp (r,	n,	t):
VI.	l,'»je»o:	dizaj i usprav	u	stoj spetni	— kroz predručenje uzručiti,
dlanovi unutra, i sp (r, n):
»»dan«: */» okretom levo na peti leve i prstima desne u stoj za» nožni desnom (prsti desne ostaju na prijašnjcm mestu)
—	predručiti levo (hrpti gore), i sp (r, n):
2, »dva«: ispad desnom Strance — priručenjem (hrpti napred)
predručiti desno (hrpti gore), i sp:
»i«:	kao I. 1, »i«,
3, »tri«:	kao I. 2,
»i«:	izdržaj,
VII.	1, »je»«:	dizaj, usprav i priključek desne u stoj spetni — levom
zasuk dlana unutra (inače izdržaj u uzručenju), desnom sunuti gore (u uzručenje), dlan unutra, pogled u smeru ruku, i sp (r, n):
»»dan«:	*/«	čučnja	(= sredina izmedu usprava i	počučnja) —
predručiti 3U gore (t. j. sredina izmedu uzručenja i pred» ručonja gore), dlanovi unutra, pogled na iste, i sp (r, n):
2,	»dva«:	‘/s	čučnja	(= počučanj) — predručiti	gore, dlanovi
unutra, pogled na iste, i sp (r, n):
»i«:	,3/«	čučnja	(= sredina izmedu počučnja	i potpunog
čučnja) —	predručiti V* gore (= sredina	izmedu pred»
3, »tri«: »i«:
VIII. 1, »je««: »«dan«
2, »dva«: »i«:
3, »tri«: »i«:
Opetovati
I. 1, »je««:
»«dan«:
2, »dva«;
»i«:
3, »tri«:
»i«:
II. 1, »je««:
»»dan«:
ručenja gore i predručenja), dlanovi unutra, pogled na iste, i sp (r, n):
čučanj — predručiti (istaknuti), dlanovi unutra, pogled
na iste,
izdržaj,
dizaj u stoj spetni — uzručiti, dlanovi unutra, pogled na iste, i sp:
: Va okretom desno na peti desne i prstima leve u stoj zanožni levo-m (prsti leve ostaju na prijašnjem mestu)
—	čelnim lukovima unutra (leva' nad desnom) predručiti dole, hrpti gore, pogled upravo, i sp: priključak leve u stoj spetni — odručiti, hrpti nazad,
i	sp:
odručno sagnuti gore (pesnice nad ramenima [stisnute]), hrpti gore, i sp:
predlaktice zavrteti pod zalaktice, i sp: Isunuti dole (u priručenje), prste ispružiti, hrpti van, izdržaj. Pri opetovanju (V. deo) početi nogama prvo gibanje VI. dela.
V.	d e o.
IV.	deo. Bez prekida ili odmora po prethodnom delu.
Prelaz VI. d e lu.
1. i 2. vežbač (na desnom krilu) stoj iskročni levom Strance, 1. na 60cm, 2. na 20cm, i sp: odnožiti des« n o m; 3. i 4. vežbač stoj iskročni desnom Strance,
3.	na 20 cm, 4. na 60 cm, i sp: odnožiti levom — (sva četvorica:) kroz odručenje uzručiti (jako hitro!), dla« novi unutra, i sp:
: (svi:) čelnim lukovima unutra (desna pred levom) pri« ručiti, hrpti van, i sp:
1. i 2. vežbač: prinožiti desnom u stoj spetni i sp: odnožiti levom; 3. i 4. vežbač: prinožiti levom u stoj spetni i sp: odnožiti desnom — (sva četvorica:) predručiti van. hrpti van,
(svi:) rukama početi naredno gibanje,
1. i 2. vežbač: stoj iskročni levom, 1. na 60 cm, 2. na 20cm, i sp: odnožiti desnom; 3. i 4. vežbač: stoj iskročni desnom, 3. na 20 cm, 4. na 60 cm, i sp: odnožiti levom — (svi:) predručno van sagnuti gore (pesnice nad ramenima), hrpti van (primereno pola« gano, konac zaseči!), izdržaj,
1.	i 2. vežbač: prinožiti desnom u stoj spetni i sp: odnožiti levom; 3. i 4. vežbač: prinožiti levom u stoj spetni i sp: odnožiti desnom — (svi:) sunuti gore (u uzručenje, hitro!), hrpti van, izdržaj,
2, »dva«: 1. i 2. vežbač:	stoj	iskročni	levom,	1.	na	60cm,	2.	na
20 cm, i	sp:	niško	odnožiti	d e snom;	3.	i	4.	vežbač:
stoj iskročni de snom, 3. na 20cm, 4. na 60cm, i sp: niško odnožiti levom — (svi:) skučiti prir učno napred (stisnute pesnice pred ramenima), hrpti van,
(Vežbači dolaze time u tesan razmak.)
»i«:	izdržaj,
3, »tri«:	1. i 2. vežbač prinoženjem desne, 3. i 4. vežbač prino*
ženjem leve stoj spetni — (svi:) spružiti (u priručenje), prste ispružiti, hrpti van,
»i«:	izdržaj.
VI. deo.
Opetovati I. deo. Bez odmora ili prekida poslije prelaza VI. delu.
VII. deo.
Opetovati II. deo. Bez odmora ili prekida poslije VI. dela.
Na koncu VII. dela učine vežbači na:
VIII.	(3,) >}i«:	*/2 okretom desno na peti desne i prstima leve stoj za*
nožni levom (prsti leve ostaju na prijašnjem mestu),
4,	»čes«:	priključak leve u stoj spetni i na narodni:
»=tir«:	počinje gibanje levom za prvi korak odlaska. Taj se
korak ima izvesti na prvu četvrtinku odmah sledeče koračnice.
Prvi četverostupi počnu hodanjcm na mestu, ostali iskorače punim korakom i pređu u hodanje na mestu, kada če stiči u slog sa prednjima. Dolaskom poslednjeg četverostupa u slog svi če na znak vodnika preči u hodanje punim korakom.
.i	1	I '