4 V CEUU J URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IX. 23. april 1964 Št. 15 VSEBINA Skupščina občine Brežice 131. Odlok o spremembi odloka o stopnjah občinske doklade na dohodke od kmetijstva, stavb ter dohodkov samostojnih poklicev in drugega premoženja v občini Brežice 132. Odlok o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za zgraditev prosvetnega doma in osnovne šole v Veliki Dolini 133. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za komunalno dejavnost 134. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi cest IV. reda na območju občine Brežice 135. Odlok o spremembi odloka o določitvi dela najemnine za poslovne prostore, ki se odvaja v občinski stanovanjski sklad 136. Odlok o preživninskem varstvu kmetov 137. Odlok o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov Skupščina občine Slovenske Konjice 138. Družbeni plan občine Slovenske Konjice za leto 1964 139. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1963 140. Odlok o potrditvi zaključnega računa rezervnega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1963 141. Odlok o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1963 142. Odlok o potrditvi zaključnega računa stanovanjskega sklada za leto 1963 143. Odlok o potrditvi zaključnega računa sklada za vrzdrževanje stavb družbenega standarda, ki so v upravi občine Slovenske Konjice za leto 1963 144. Odlok o potrditvi zaključnega računa davčnega knjigovodstva dohodkov občine Slovenske Konjice za leto 1963 145. Odlok o soglasju k zaključnemu računu družbenega sklada za šolstvo občine Slovenske Konjice za leto 1963 146. Odlok o odpravi Stanovanjske skupnosti Slovenske Konjice 147. Odlok o odpravi Stanovanjske skupnosti Zreče 148. Odlok o spremembi odloka o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov Občinske skupščine Slovenske Konjice 149. Odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilih potnih stroškov za prevoz na delo in z dela uslužbencev občinske uprave Slovenske Konjice, zavodov in organizacij (prečiščeno besedilo) 150. Odlok o ukinitvi sklada za štipendije občine Slovenske Konjice 151. Odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje in kreditiranje šolanja 152. Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjski skupnosti kot njen dohodek 153. Sklep o določitvi vplivnih območij v občini Slovenske Konjice in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov 154. Sklep o soglasju k finančnemu načrtu družbenega sklada za šolstvo občine Slovenske Konjice za leto 1964 155. Odločba o reorganizaciji osnovnih šol v občini Slovenske Konjice IZVOLITVE. IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Slovenske Konjice 131. Po 1. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19- 194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) in 2. točki 26. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. aprila 1964 sprejela ODLOK o spremembi odloka o stopnjah občinske doklade na dohodke od kmetijstva, stavb ter dohodkov samostojnih poklicev in drugega premoženja v občini Brežice 1. člen V odloku o stopnjah občinske doklade na dohodke od kmetijstva, stavb ter dohodkov samostojnih poklicev in drugega premoženja v občini Brežice (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 11-295/60, 9-167/62, 15-346/62, 20- 426/62 in Uradni vestnik okraja Celje, št. 37-439/63 in 6-50/64) se spremeni 1. člen in se glasi: Od katastrske občine Krška vas, katera je uvrščena v I. okoliš, se izločijo vasi Spodnje in Gorenje Skopice ter se davčni zavezanci iz teh vasi uvrstijo v II. okoliš. 2. člen Zavezanci dohodnine od gozdov plačajo občinsko doklado v letu 1964 po naslednjih stopnjah: Od višine katastrskega dohodka se plača obč. doklada od din do din 30.000 30.000 6% naprej 9% 3. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1964. St. 422-19/64-1 Brežice, dne 7. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 132. Po 3. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) in po sklepu zbora volivcev za območje Velike Doline z dne 16. februarja 1964 je Skupščina občine Brežice na seji občinskega Zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. aprila 1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za zgraditev prosvetnega doma in osnovne šole v Veliki Dolini 1. člen Za zgraditev prosvetnega doma in osnovne šole v Veliki Dolini se uvede posebni krajevni prispevek. 2. člen Posebni krajevni prispevek se plača v denarju. Zavezanci posebnega krajevnega prispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v vaseh Brezje, Cirnik, Gaj, Koritno, Laze, Mala Dolina, Perišče, Ponikve, Rajec in Velika Dolina. 3. člen Posebni krajevni prispevek plačajo: 1. kmetijski proizvajalci —- lastniki zemljišč v višini 2 % od letnega katastrskega dohodka za leta 1964, 1965 in 1966: 2. obrtniki in ostali samostojni poklici v višini 2 % od osnove, od katere se plača letna dohodnina za leta 1964, 1965 in 1966: 3. delavci, katerih mesečni prejemki so višji kot 10.000 din, v višini d % od neto osebnih dohodkov v času od 1. 5. 1-964 do 30. 4. 1967. Posebni krajevni prispevek ne sme presegati 3 % celokupnih letnih dohodkov zavezancev. 4. člen Denarna sredstva, ki se dobijo s posebnim krajevnim prispevkom, se smejo uporabiti samo za namen, naveden v 1. členu tega odloka. 5. člen Svet, pristojen za finance, je pooblaščen, da po potrebi izda navodila za izvrševanje tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 42043/64-3 Brežice, dne 7. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 133. Po 106. in 107. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov Uradni list FLRJ, štev. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. aprila 1964 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za komunalno dejavnost 1. člen Spremeni in dopolni se 2. člen odloka o ustanovitvi sklada za komunalno dejavnost (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 24/60 in 7/61) in se glasi: Iz sredstev sklada se financirajo vse komunalne naprave, kot so ceste, ulice, napajalni cevovodi, odvodni kanali, zajetja, črpalne postaje, transformatorji, javna razsvetljava, ostale komunalne dejavnosti in druge potrebe družbenega standarda na območjih krajevnih skupnosti ter vse ostale potrebe s področja komunalne dejavnosti, ki se financirajo iz posebnih namenskih virov. 2. člen Spremeni in dopolni se 4. člen odloka in se glasi: V sklad se stekajo: 1. prispevki investitorjev, ki jih le-ti plačujejo po odloku o obvezni priključitvi zgradb na komunalne naprave: 2. posebni prispevki za kanalizacijo: 3. sredstva, ki jih vsako leto nameni občinska skupščina v sklad iz proračuna za financiranje s področja komunalne dejavnosti; 4. dohodki od dejavnosti krajevnih skupnosti; 5. dotacije, ostali dohodki in prispevki. Sklad ,za komunalno dejavnost je dolžan analitično voditi sredstva za vsak krajevni odbor. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 403-31/64-1 Brežice, dne 7. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 134. Po 6. in 7. členu temeljnega zakona o javnih cestah (Uradni list FLRJ, št. 27-459/61) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. aprila 1964 sprejela ODLOK o spremembi In dopolnitvi odloka o določitvi cest IV. reda na območju občine Brežice 1. člen Zaradi posebnega pomena za promet in gospodarstvo v občini Brežice se dodatno določijo še nekatere ceste za ceste IV. reda in se tako spremeni in dopolni odlok o določitvi cest IV. reda na območju občine Brežice (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 9/62). 2. člen Za ceste IV. reda na območju občine Brežice se štejejo še naslednje ceste: Smer ceste Dolžina v km 1. Brvi—Izvir 1,370 2. Odcep Cirnski—Šentlenart—Zorko 1,350 3. Rakovec—Most na Sotli 0,390 4. Bizeljsko—Vinarska zadruga— Janeževa gorca 1,550 5. Odcep ceste Golobič—šola Bušeča vas 0,850 6. Sela—Merslavič—Pintarič 1,320 3. člen Kot ceste IV. reda se izločijo in ostanejo krajevne poti: 1. Mostec—Sela 2. Bizeljsko—Bračna vas 3. Bušeča vas—šola. 4. člen Vse ostale ceste in pota, ki niso naštete v 2. členu tega odloka, so krajevne poti in z njimi upravlja in jih vzdržuje krajevna skupnost. 5. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 352-7/64-1 Brežice, dne 7. aprila 1964. Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 135. Skupščina občine Brežice je po 40. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59) in 1. členu odloka o najvišjem odstotku stanarine in najemnine, ki sme biti določen kot dohodek stanovanjske skupnosti (Uradni list LRS, št. 22-124/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. aprila 1964 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi dela najemnine za poslovne prostore, ki se odvaja v občinski stanovanjski sklad 1. člen V odloku o določitvi dela najemnine za poslovne prostore, ki se odvaja v občinski stanovanjski sklad (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 12-203/61) se drugi odstavek 1. člena spremeni in se glasi: Pred delitvijo najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini se odvede 5 % najemnin krajevnim skupnostim v občini Brežice kot njihov dohodek. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1964. St. 36-7/64-1. Brežice, dne 7. aprila 1964. Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 136. Skupščina občine Brežice je po 27. členu statuta občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. aprila 1964 sprejela ODLOK o preživninskem varstvu kmetov 1. člen Pravico do preživninskega varstva kmetov po tem odloku imajo kmetje, katerih posestvo je na podlagi pogodbe ali v arondacij skem postopku prešlo v družbeno last in uporabo gospodarskih organizacij, če so se pretežno preživljali z obdelovanjem zemlje, in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: a) da je kmet, to je bivši lastnik zemljišča oziroma njegov zakonski drug, starejši kot 65, oziroma kmetica starejša kot 60 let; b) da je oseba iz prejšnje točke sicer mlajša kot 65 oziroma 60 let, je pa po izvidu uradne zdravniške komisije, ki jo imenuje za zdravstvo pristojni svet občinske skupščine, popolnoma nesposobna za pridobitno delo, dokler taka nesposobnost traja in nima pravice do starostne ali invalidske pokojnine; c) da se oseba ne more zaposliti zaradi oskrbe nedoraslih otrok ali pa zaradi nege starejših ali drugih družinskih članov, ki se sami ne morejo oskrbovati ali negovati, oziroma se ne more zaposliti zaradi drugih trajnejših ovir. 2. člen Pravico do preživninskega varstva imajo tudi osebe, ki jih je oseba iz 1. člena tega odloka preživljala, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so za pridobitno delo popolnoma nesposobne, pa tudi prevžitkarji, ki so prejemali prevžitek na podlagi pogodbe. Pravico do preživninskega varstva imajo tudi za pridobitno delo popolnoma nesposobni in nepreskrbljeni starši ter bratje in sestre oseb iz 1. člena tega odloka, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. člena tega odloka, čeprav je bivši lastnik mlajši kot 65 oziroma 60 let in je pridobitno siposoben pod pogojem, da prenese preživninsko pravico nanje. 3. člen Mesečna preživnina, ki se priznava osebam po 1. in 2. členu tega odloka, je odvisna od vrednosti zemljišča (kmetijskega in gozdnega), ki je prešlo v družbeno last in uporabo gospodarske organizacije. Višina preživnine se določi tako, da se oceni vrednost izročenih kmetijskih zemljišč po predpisih v aron-dacijskem postopku, na podlagi pogodbe prevzetih zemljišč pa glede na določila zakona o prometu z zemljišči in stavbami tako, da se oceni vrednost izročenih kmetijskih zemljišč skladno z odlokom o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča. Na podlagi tako ugotovljene vrednosti se izračuna ekonomski znesek mesečne preživnine glede na starost upravičencev tako, da se deli ugotovljena vrednost s povprečnimi leti doživetja po sledeči tabeli: Starost Povprečna leta doživetja do 59 let 20 let od 60—64 let 16 let od 65—69 let 13 let od 70—74 let 10 let od 75—79 let 7 let od 80—84 let 4,5 let od 85 let dalje 4 leta Izračunani znesek tvori letno preživnino in se iz- plačuje v mesečnih enakih obrokih. Kadar se določa preživnina več osebam različne starosti, se računa kot osnova za leta starosti povprečna starost vseh upravičencev. Vrednost objektov in naprav, ki so na oddanih zemljiščih, se določi s posebno pogodbo, kolikor je kmetijska oziroma gospodarska organizacija zainteresirana za take objekte in naprave. Glede lesnih zalog v oddanih gozdovih se uporabljajo smiselno določila zakona o gozdovih tako, da se za izračun dokončne višine preživnine prišteje pripadajoča renta k preživnini iz kmetijskih zemljišč. O gozdnih površinah se sklepajo posebne pogodbe z gozdnogospodarskimi organizacijami. 4. člen Do polne preživnine iz 3. člena tega odloka so upravičene tiste osebe iz 1. oziroma 2. člena, ki so odstopile kupnino oziroma odmeno ali terjatev do kupnine oziroma odmene za oddano posestvo občinskemu skladu za preživninsko varstvo kmetov in so si zadržale v svoji lasti le stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, v dosmrtnem uživanju pa toliko zemljišča, kolikor je potrebno za rejo ene krave in enega ali dveh prašičev, vendar ne več kot 0,50 ha njiv I. bonitetnega razreda (ohišnica), oziroma temu ustrezne površine zemljišča drugih bonitetnih razredov ali kultur. Površino in lego ohišnice določita sporazumno kmetijska organizacija, ki je posestvo prevzela in upravičenec do preživnine. 5. člen Osebi, ki je upravičena do preživnine, je zajamčena mesečna preživnina 11.000 din. Za vsako nadaljnjo osebo, upravičeno do preživnine pripada preživnina v višini 40 % od 11.000 din. V primeru, da eden od upravičencev umre, se zniža skupni znesek izplačanih preživnin za 4.400 din. Do zajamčenega minimalnega zneska preživnine je upravičen tisti kmet: a) ki je izročil vsa zemljišča, katera je posedoval na dan 1. L 1964, gospodarski organizaciji, kupnino ali siceršnjo odmeno pa je odstopil občinskemu skladu za preživninsko varstvo kmetov; b) ki nima nikakršnih drugih virov za preživljanje. Za primer, da je upravičencu do preživnine potrebna tuja pomoč za oskrbo ali nego in nima svojcev, ki bi mu to morali nuditi, poskrbi za tako osebo občinski skrbstveni organ v sporazumu s pristojnim zdravstvenim domom in krajevno skupnostjo. Upravičenec, ki je del svojih zemljišč odtujil v času po 1. I. 1960, ima pravico do zajamčene preživnine, če plača v sklad za preživninsko varstvo kmetov odmeno za odstopljena zemljišča, v nasprotnem primeru pa se mu zajamčena preživnina zniža v sorazmerju z zmanjšano vrednostjo dejansko oddanih zemljišč. 6. člen Preživnine se izplačujejo upravičencem po pošti do vsakega 10. dne v mesecu vnaprej. 7. člen Posebna komisija za preživninsko varstvo kmetov, ki jo imenuje za kmetijstvo in za socialno skrbstvo pristojni svet občinske skupščine, določi višino preživnine osebam iz 1. in 2. člena tega odloka, ki so si zadržale v svoji lasti ali v uživanju zemljišče, večje od ohišnice ali za primere, v katerih niso dosledno izpolnjeni pogoji določeni s tem odlokom, pa bi bilo utemeljeno prevzeti zemljo na osnovi preživninskih odnosov. Za kmetijstvo pristojni svet občinske skupščine določi, v katerih primerih osebi iz prejšnjega odstavka ne pripada preživnina. Osebam iz prvega odstavka tega člena v nobenem primeru ne more pripadati zajamčena preživnina, razen če izpolni vse pogoje tega odloka. 8. člen Če se življenjski stroški spremenijo, se spremeni tudi višina preživnine po tem odloku, in sicer v sorazmerju z višino pokojnin po predpisih o pokojninskem zavarovanju. 9. člen Oseba, ki izpolnjuje po tem odloku pogoje za pridobitev preživnine, zahteva s posebno vlogo ali ustno na zapisnik pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za premoženjskopravne zadeve, da se ji izda odločba o priznanju in višini preživnine. Taki Vlogi mora priložiti: a) sklenjeno pogodbo ali odločbo, izdano v aron-dacijskem postopku; b) izpisek iz rojstne matične knjige; c) potrdilo katastrskega urada o posestnem stanju na dan 1. I. 1960; č) izjavo o zemljiščih, katera poseduje oseba v drugih katastrskih občinah izven področja katastrskega urada; d) potrdilo pristojnega organa za socialno skrbstvo, da izpolnjuje pogoje po določilih 5. člena pod b), kadar gre za pridobitev pravice do zajamčene preživnine; e) dokazila o nesposobnosti za delo, kadar gre za primere iz 1. člena pod b) in c) in 2. člena tega odloka. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na svet občinske skupščine, ki je pristojen za kmetijstvo. Pritožba se vlaga preko komisije za preživninsko varstvo kmetov. Odločitev sveta je dokončna. 10. člen Uživalci preživnine po tem odloku imajo pravico do zdravstvenega varstva v breme občinskega proračuna, kolikor bi iz kakršnegakoli vzroka izgubili to pravico iz naslova zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. 11. člen Preživnine se izplačujejo iz sredstev občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov. Poseben odlok določa ustanovitev, organizacijo in poslovanje tega sklada. 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 57-1/64-1 Brežice, dne 7. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 137. Skupščina občine Brežice je po 106. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. aprila 1964 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov 1. člen Ustanovi se sklad za preživninsko varstvo kmetov občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: preživninski sklad). 2. člen Preživninski sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 3. člen Sredstva preživninskega sklada so namenjena za financiranje preživninskega varstva kmetov, katerih posestva so na podlagi pogodbe ali v arondacijskem postopku prešla v družbeno last in uporabo gospodarskih organizacij, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni z odlokom o preživninskem varstvu kmetov. Sredstva preživninskega sklada se smejo uporabljati samo za izplačevanje preživnin kmetom; ni jih mogoče izkoriščati v druge namene niti prenašati na druge sklade. 4. člen Dohodki preživninskega sklada so: a) kupnina oziroma odmena za oddana zemljišča, katera so odstopili preživninski upravičenci po določilih odloka o preživninskem varstvu kmetov; b) del cene stoječega lesa, ki ga je dolžna plačevati gozdnogospodarska organizacija za prevzete gozdove na podlagi pogodbe in ob smiselni uporabi zakona o gozdovih; c) sredstva za socialno skrbstvo občine za razliko med ekonomsko in zajamčeno preživnino, kadar ekonomska preživnina ne dosega minimalno zajamčene preživnine; č) del občinskih doklad; d) del zakupnin od zemljišč v družbeni lasti, ki so v upravljanju občine; e) del taks od proizvajalnih priprav in predmetov v državljanski lastnini, s katerimi razpolaga občina; f) obresti od naloženih sredstev sklada; g) dotacije, volila in darila ter drugi dohodki. Sredstva iz točk c), č) in e) določi občinska skupščina vsako leto s svojim družbenim planom. 5. člen Sredstva preživninskega sklada se vodijo na posebnem računu pri podružnici Narodne banke Brežice. Knjigovodsko se vodijo sredstva preživninskega sklada tako glede dohodkov kakor tudi izdatkov analitično po posameznih virih, predvidenih v členu 4. tega odloka. 6. člen Administrativno poslovanje preživninskega sklada vodi oddelek za finance, kolikor ne bi bilo to delo poverjeno posebnemu uslužbencu preživninskega sklada, če bi to zahteval obseg dela. 7. člen Preživninski sklad upravlja upravni odbor, ki šteje skupno 9 članov, od katerih jih imenuje 5 občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja iz vrst odbornikov občinske skupščine, socialnih in drugih javnih delavcev ter kmetijskih proizvajalcev, po enega ali več pa glede na manjši ali večji celotni dohodek posebej določene kmetijske organizacije na območju občine. Predsednik sveta za kmetijsko in gozdarstvo in predsednik sveta za socialno varstvo občine sta po svojem položaju člana upravnega odbora. Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti. 8. člen Podrobneje določajo način upravljanja preživninskega sklada pravila, ki jih predpiše občinska skupščina. 9. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ter svet za socialno skrbstvo občinske skupščine sta pooblaščena, da dajeta na podlagi vsklajenih skupnih stališč navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 57-1/64-1 Brežice, dne 7. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 138. V letu 1963 je bila v občini Slov. Konjice zelo razgibana gospodarska aktivnost na vseh področjih. K temu so zlasti pripomogli boljši pogoji gospodarjenja ter temeljitejše obvladovanje gospodarskih problemov v delovnih organizacijah. Uspešno izpolnjevanje ,z družbenim planom postavljenih nalog se je odražalo predvsem na prizadevnosti delovnih kolektivov v cilju boljšega gospodarjenja, doseganja večjih uspehov pri vključevanju v mednarodno izmenjavo, porastu produktivnosti in drugih elementov, kateri so vplivali na celotni razvoj proizvodnje. Ugoden razvoj gospodarstva je še posebno pomemben zato, ker je bila s tem ustvarjena trdna osnova za nadaljnjo krepitev gospodarske dejavnosti v okviru smernic 7-letnega programa gospodarskega razvoja občine. Dinamični razvoj gospodarstva je spremljal tudi napredek družbenih služb ter dejavnosti družbenega standarda. Vendar njihov razvoj ni bil v celoti vsklajen s potrebami gospodarstva in splošnega napredka. Zaostajal je zlasti razvoj na področju stanovanjske in šolske izgradnje ter nekaterih ostalih dejavnosti. V nekaterih delovnih organizacijah tudi ni bilo vsklajeno gibanje osebnih dohodkov s stopnjo porasta produktivnosti ter ustvarjenega narodnega dohodka. Po analizi izplačanih povprečnih osebnih dohodkov zaposlenim v rednem delovnem času je bilo v preteklem letu v gospodarstvu okoli 32 % zaposlenih z osebnim dohodkom izpod 25.000 dinarjev, v negospodarskih dejavnostih Pa 23,3 %. Celokupne investicijske naložbe v osnovna sredstva so znašale okoli 1/1 milijarde dinarjev. Od tega je bilo vloženo za razvoj gospodarstva 77,3 %r ostala sredstva v višini 22,7 % pa v negospodarske dejavnosti. Investicije, vložene v gospodarstvo v višini 870 milijonov so v znatni meri pripomogle k nadaljnjemu povečanju ter modernizaciji proizvodnih zmogljivosti predvsem v kovinski in lesni industriji. Prav tako so vplivale na povečanje zmogljivosti v ostalih gospodarskih dejavnostih in to zlasti na intenzivno urejanje plantažnih nasadov v Škalcah, na razširitev kapacitet trgovine, izgradnjo bencinske črpalke in drugo. Sredstva, vložena za razvoj negospodarskih dejavnosti, so obsegala okoli 256 milijonov dinarjev. Pretežni del je bil vložen za stanovanjsko izgradnjo ter komunalno dejavnost. Za razvoj ostalih dejavnosti kot šolstvo, kulturo in prosveto, telesno vzgojo, je bil obseg investicijskih naložb manjši zaradi pomanjkanja sredstev. Za te namene bo potrebno v naslednjih letih zagotoviti večja sredstva. Predhodni pregled izpolnitev nalog postavljenih z družbenim planom občine za leto 1963 nam pokaže zelo zadovoljive rezultate celokupne gospodarske dejavnosti, in sicer: 0) c is 8l§ O.iiS OJ > S Is rd 560, •M CO CN c~- Družbeni bruto proizvod (v milj. din) Narodni dohodek 14.106 14.858 105,3 117,2 (v milj. din) 5.211 5.324 102,2 128,2 Izvoz (v 000 dolarjih) Fizični obseg ind. 2.023 2.658 131,3 158,3 proizvodnje (v milj. din) 11.190 Število zaposlenih 12.407 110,8 121,4 v občini 3.680 3.844 104,4 109,3 Produktivnost dela (v %) 7,4 13,5 — 13,5 K doseženim uspehom gospodarske aktivnosti je predvsem pripomogla industrija, kateri je uspelo povečati proizvodnjo za okoli 21,4 % v primerjavi z letom 1962. Močno povečanje je bilo doseženo zlasti v delovnih organizacijah kovinske industrije, v Cometu in usnjarskem kombinatu »KONUS«. Skladno z naraščajočo proizvodnjo se je tudi močno povečala izvozna dejavnost industrije. Planiran obseg izvoza je bil namreč presežen za okoli 31,3 °/o, v odnosu na leto 1962 pa se je povečal za nad 58 %. — Celokupni obseg kmetijske proizvodnje dosežen v letu 1963 se je gibal na nivoju povprečja 1960/62. Nazadovanje proizvodnje se je opažalo v glavnem pri prašičereji. V ostali živinoreji je bil dosežen napredek, na kar je vplival večji obseg pogodbene proizvodnje. Poudarek na razvoju družbenega sektorja kmetijstva v tem letu je bil na urejanju plantažnih nasadov sadja, vinogradov in ribeza. Površine pod temi nasadi, ki so v glavnem že gotovi, obsegajo 117 ha sadnih nasadov — od tega še 97 ha nerodnih. Nadalje 17 ha vinogradov in 15 ha ribeza. Zemljiški fond družbenega sektorja pa se je povečal za okoli 70 ha. — Znatno povečanje dejavnosti je bilo doseženo tudi v trgovini, kjer se je vrednost blagovnega prometa povečala v odnosu na preteklo leto za okoli 20 %. V letu 1963 so se modernizirali nekateri trgovski lokali ter uredila nova samopostrežna trgovina. Napredek pa je bil dosežen tudi v povečani izbiri potrošnega blaga. — Gostinska dejavnost se je v tem letu okrepila za dve novi gostišči, kateri sta pripomogli k povečanju in izboljšanju gostinskih uslug. — V letu 1963 je bil dosežen tudi napredek v razvoju obrtne dejavnosti. Vrednostni obseg obrtne proizvodnje in storitev se je v odnosu na preteklo leto povečal za nad 16 %. Predvsem se je okrepila proizvodna obrt, medtem ko zmogljivosti storitvene obrti še vedno zaostajajo za splošnim razvojem in potrebami. — V cilju uspešnega nadaljevanja ugodnega gospodarskega gibanja v letu 1964, bo potrebno odpravljati razne pomanjkljivosti ter zagotoviti z raznimi ukrepi pogoje za še hitrejši gospodarski razvoj v prvem letu sedemletnega programa gospodarskega razvoja občine. Upoštevajoč dosežene rezultate na področju gospodarstva in družbenega razvoja v letu 1963, razvojne stopnje proizvodnih zmogljivosti in njihove nadaljnje krepitve ter temeljnih smernic gospodarskega razvoja nakazanih z zveznim in republiškim družbenim planom, je Skupščina občine Slovenske Konjice na podlagi 3. točke 27. člena statuta občine na seji občinskega zbora iri na seji žbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1964 sprejela DRUŽBENI PLAN občine Slovenske Konjice za leto 1964 DRUGI DEL II. poglavje GIBANJE CELOTNE PROIZVODNJE 1. Družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek Na temelju dosedanjih rezultatov, doseženih v razvoju proizvajalnih zmogljivosti ter materialnih in družbenih razmer, ki vplivajo na povečanje proizvodnje predvidevamo, da bo možno porast celokupne gospodarske dejavnosti občine v letu 1964 povečati za okoli 11 %. S hitrejšim porastom produktivnosti dela, z racionalnejšo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti in ostalih notranjih rezerv ter z izpopolnjeno organizacijo dela pa bodo dosežene realne možnosti še za večjo stopnjo gospodarske rasti. Po predvidevanjih se bo gibala vrednost ustvarjenega družbenega bruto proizvoda takole: PRVI DEL I. poglavje Osnovne smernice in naloge gospodarskega razvoja v letu 1964 V milijonih din m es 88 co 88 Za uresničitev planskih predvidevanj ter za nadaljevanje uspešnega gospodarskega razvoja postavlja družbeni plan v letu 1964 naslednje glavne smernice: — z izboljšano organizacijo dela in ostalimi ukrepi doseči racionalnejše izkoriščanje vseh obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter ostalih notranjih rezerv. S tem pa ustvariti pogoje za hitrejši dvig produktivnosti dela; — s statuti okrepiti vlogo delovnih organizacij v gospodarskem in družbenem življenju, utrditi socialistične proizvodne odnose in usmerjanje v racionalno gospodarjenje ter modernizacijo poslovanja; — v cilju povečanja proizvodnje in izvoza naj delovne organizacije pristopijo k izdelavi dolgoročnih programov svojega razvoja; —- za zagotovitev nadaljnje krepitve izvoza je potrebno, da delovne organizacije pristopijo k sistematični obdelavi zunanjih tržišč; — z ustreznimi ukrepi naj delovne organizacije zagotovijo normalni potek proizvodnje, zlasti v prvem tromesečju; — v letu 1954 bo potrebno, da delovne organizacije izdelajo vsestranske analize notranje organizacije ob pripravah na prehod na 42-urni delovni teden. Ta prehod bo temeljil predvsem na povečanju produktivnosti dela, ker bo le na ta način možno obdržati stabilno rast proizvodnje in realnih dohodkov zaposlenih; — gibanje osebnih dohodkov se mora vsklajevati s porastom produktivnosti ter doseženega poslovnega uspeha delovne organizacije; — razpoložljiva investicijska sredstva se naj usmerjajo tako, da bo zagotovljen skladnejši razvoj vseh gosipodarskih dejavnosti, prav tako pa razvoj dejavnosti družbenega standarda. V letu 1964 bo potrebno povečati napore in materialna sredstva za hitrejši razvoj družbenih služb. Večja sredstva bo potrebno vložiti zlasti v stanovanjsko izgradnjo, za razvoj šolstva in nekatere ostale dejavnosti. Za lažje urejanje teh vprašanj bo nujno potrebno večje sodelovanje delovnih organizacij; — v nadalje je potrebno razvijati ustrezne oblike strokovnega izobraževanja zaposelnih v delovnih organizacijah in družbenih službah, kar bo omogočilo pospešeno odpravljanje nesorazmerij med sedanjo strukturo kadrov in potrebami gospodarstva in družbenih služb; — za intenzivni razvoj kmetijstva bo predvsem potrebno povečati napore za razširitev družbeno organizirane proizvodnje med zasebnimi proizvajalci in kmetijsko zadrugo. S tem pa zagotoviti večjo blagovno proizvodnjo kmetijskih proizvodov. a) Družbeni bruto proizvod: 1. gospodarstvo skupaj 12.678,6 14.858,3 16.360,8 117,1 110,1 2. gospodarstvo v občini 10.212,3 12.200,6 13.554,8 1.19,4 111,0 — družbeni sek. 8.543,9 10.456,4 11.676,7 122,3 111,6 — zasebni sek. 1.668,4 1.744,2 1.878,1 104,6 107,6 b) Družbeni proizvod: 1. gospodarstvo skupaj 4.389,3 5.671,9 6.440,6 129,2 113,5 2. gospodarstvo v občini 3.712,5 4.752,8 5.429,0 128,0 114,2 — družbeni sek. « 2.802,5 3.807,6 4.404,9 ,135,8 115,6 c) Narodni dohodek: 1. gospodarstvo skupaj 4.150,7 5.324,7 6.055,7 128,2 113,7 2. gospodarstvo v občini 3.514,0 4.464,7 5.110,7 127,0 114,4 — družbeni sek. 2.632,5 3.548,9 4.117,0 134,8 116,0 Zaradi hitrejšega porasta se bo udeležba družbenega sektorja v skupni proizvodnji v občini povečala od 85,7 % v letu 1963 na 66,2 °/o v letu 1964. Skladno s predvideno stopnjo porasta proizvodnje bo naraščala tudi vrednost ustvarjenega narodnega dohodka v občini, kateri bo dosegel v letu 1964 okoli 5,1 milijarde dinarjev. Na posameznega prebivalca občine pa se bo vrednost ustvarjenega narodnega dohodka povečala v odnosu na leto 1963 za okoli 13,8 %• 1963 1964 Narodni dohodek na 1 prebivalca (v dinarjih) 243,971 277.753 Po posameznih gospodarskih dejavnostih se pričakuje v letu 1;964 naslednje povečanje proizvodnje, prikazano po vrednosti ustvarjenega družbenega bruto proizvoda: v milijonih din 1962 1963 1964 1964 1963 a) Družbeni sektor: — industrija skupaj 9.874,9 12.045,5 13.219,5 109,7 od tega v občini 7.408,6 9.38:7,7 10.413,5 1.10,9 — kmetijstvo 482,7 324,0 360,0 1.11,1 — trgovina 183,7 217,8 258,7 118,7 —- gostinstvo 141,9 146,0 164,0 112,3 — obrt 327,0 380,9 480,4 126,1 b) Zasebni sektor: — kmetijstvo 1.552,9 1.634,1 1.760,0 107,7 — gostinstvo 34,5 35,0 37,1 106,0 — obrt 81,0 75,0 81,0 108,0 2. Industrija Na temelju dosežene razvojne stopnje industrijskih delovnih organizacij, zlasti pa na podlagi intenzivnega porasta proizvodnje v letu 1963 se pričakuje, da bo možno povečati obseg industrijske proizvodnje v občini za okoli 10,9 % v letu 1964. Na povečanje proizvodnje bo vplivala nadaljnja modernizacija in razširitev proizvajalnih kapacitet, osvajanje proizvodnje novih proizvodov, v znatni meri pa tudi nadaljnja krepitev ekonomskih odnosov s tujino. Po posameznih strokah industrije se pričakuje naslednje gibanje obsega proizvodnje po vrednosti: 1964 1963 116 — Industrija predelave nekovin 15,4 117 — Kovinska industrija 14,1 121 — Industrija gradbenega materiala 12,0 122 — Lesna industrija 6,3 125 — Industrija usnja 9,5 Industrija skupaj 10,9 Za realizacijo predvidene stopnje povečanja proizvodnje, ki je visoka zlasti v industriji predelave nekovin, kovinski in lesni industriji, bo potrebno, da se izkoristijo in vključijo v proizvodnjo vsa razpoložljiva proizvajalna sredstva. Da se izkoristijo vse notranje rezerve — zlasti z izboljšano organizacijo dela, vzporedno s tem pa s povečano produktivnostjo dela. Delno bo vplivala na povečanje proizvodnje tudi nova delovna sila, katera se bo zaposlila predvsem v kovinski in usnjarski industriji. Znatni vpliv na porast proizvodnje in razvoj industrije bodo imele v letu 1964 tudi predvidene naložbe investicijskih sredstev. Od celokupnih sredstev, katera se bodo vložila v industrijo, bo namreč odpadlo okoli 80 % za nabavo in modernizacijo opreme. Za .zagotovitev naraščanja proizvodnje, večjo izvozno dinamiko ter da bi se ustvarili potrebni pogoji za hitrejši razvoj, bo potrebno pristopiti k reševanju naslednjih nalog: — zagotoviti nenehno izboljšanje kvalitete proizvodov ter razširitev asortimana; — da se z ustreznimi ukrepi omogoči hitrejši porast produktivnosti dela in ekonomičnost poslovanja, zlasti še v zvezi s pripravami postopnega prehajanja na 42-urni delovni teden; — težiti k večji delitvi dela ter kooperacije v proizvodnji; — pristopiti k sistematičnemu šolanju kadrov na podlagi ustreznih programov za strokovno usposabljanje; — na podlagi uvajanja sodobnejših metod organizacije dela je potrebno doseči boljše izkoriščanje obstoječih proizvajalnih zmogljivosti; — zagotoviti enakomernejši potek proizvodnje čez celo leto, zlasti pa v I. tromesečju. Gibanje proizvodnje nekaterih važnejših proizvodov: Enota mere Ocena 1963 Plan 1964 Indeks Umetni brusi ton 560 744 132,8 Odkovki ton 1.230 1.660 134,9 Orodje za poljedel. ton 320 410 128,1 Odlitki sive litine ton 190 200 105,2 Ostalo orodje ton 560 640 114,2 Ost. stroji za ind. ton 500 516 103,2 Rez. deli ton 40 72 180,0 Zidaki 000 enot 2.060 2.060 100,0 Strop njaki 000 enot 373 503 134,8 2ag. les iglavcev m3 33.200 29.300 88,2 Ost. žagan les m3 3.365 3.900 115,8 Manjše stan. pohištvo m3 625 '1.600 256,0 Stavbeno mizarstvo m3 2.850 3.060 107,3 Ladijski pod m3 1.300 2.000 153,8 Podplatno usnje ton 1.869 2.100 112,3 Umetno usnje ton 2.000 2.400 120,0 Zg. usnje tež. kož m2 692.000 720.000 104,0 Usnjena oblačila 000 m2 32 40 125,0 Usnjena galanterija 000 m2 3 6 200,0 Tehn. konfekcija ton 580 625 107,7 Industrija predelave nekovin: »Comet« Zreče predvideva povečanje proizvodnje umetnih brusov v letu 1964 za okoli 32,8 %. V svojo dejavnost pa vključuje še proizvodni obrat za predelavo marmorja. Kovinska industrija: — v KI Zreče je predvideno povečanje proizvodnje odkovkov, katera se bo povečala predvidoma za nad 34 %. Poleg tega se delno povečuje tudi proizvodnja poljedelskega in ostalega orodja. — Povečanje proizvodnje usnjarskih strojev ter rezervnih delov v »KOSTROJU« Slovenske Konjice temelji predvsem na povečanem programu izvoza. — V »KOVLIV« Vitanje se predvideva povečanje celokupne proizvodnje za okoli 13,3 %. Ta porast bo dosežen s povečano proizvodnjo odlitkov ter poljedelskega in ostalega orodja. Ind. gradbenega materiala: — V Opekarni Loče se pričakuje večja proizvodnja stropnjakov, medtem ko bo obseg proizvodnje ostalih vrst opeke približno na isti ravni kot leta 1963. Lesna industrija: — Proizvodnja »LIP« Slovenske Konjice bo usmerjena predvsem na povečanje proizvodnje finalnih izdelkov. Proizvodnja žaganega lesa se bo delno zmanjšala, povečala pa se bo zlasti proizvodnja nekompletnega manjšega stanovanjskega pohištva, stavbenega mizarstva, ladijski pod ter ostalih finalnih izdelkov. K porastu proizvodnje bo v znatni meri pripomogel nov proizvodni obrat v Slov. Konjicah. Skupni obseg proizvodnje se bo predvidoma povečal za okoli 6,2 %. Industrija usnja: — V usnjarskem kombinatu je predviden porast proizvodnje predvsem pri umetnem usnju za okoli 20 %, nadalje pri tehničnem usnju ter v proizvodnji usnjenih oblačil in usnjene galanterije. V proizvodnjo bo vključen tudi novi obrat usnjarskega kombinata v Ločah za proizvodnjo usnjene galanterije. V tem obratu bo možno zaposliti precejšnje število nove delovne sile. Celokupni obseg proizvodnje usnjarskega kombinata se bo predvidoma povečal za okoli 8,5 %. V obratih na območju občine Slov. Konjice pa za okoli 9,5 %. 3. Kmetijstvo Na osnovi ocene realizacije kmetijske proizvodnje v letu 1963 in gibanja v zadnjih dveh letih ter na osnovi okvirnih smernic sedemletnega razvoja kmetijstva v občini pričakujemo, da se bo fizični obseg kmetijske proizvodnje v letu 1964 povečal v odnosu na leto 1963 za okoli 6,8 %, glede na povprečje doseženo v letih 1960/62 pa za okoli 7,1 %. Po sektorjih lastništva se pričakuje naslednji porast proizvodnje: Struktura Gibanje proizvodnje nekaterih važnejših poljedelskih kultur: 1963 1964 Pšenica in rž — ton 980 1.113 Ječmen 348 448 Koruza 1.250 1.250 Krompir 6.700 7.500 Detelja 3.000 3.524 Seno — skupaj ,15.790 17.206 1963 1964 1963 1964 Proizvodnja skupaj 106,8 100,0 100,0 — družb, organizirana proizvodnja 125,2 19,2 22,5 — družbeni sektor 114,2 5,8 6,2 — kooperacija 129,9 13,4 16,3 — zasebna proizv. skupaj 106,3 94,2 93,8 — zasebna proizvodnja brez kooperacije 102,4 80,8 77,5 Po posameznih vrstah kmetijske dejavnosti pa se predvideva naslednje povečanje proizvodnje: 1963 1964 1960/62 1963 Poljedelstvo 97,3 110,2 — žita 95,9 105,1 — ind. rastline 99,5 100,7 — vrtnine 91,9 114,3 — krm. rastline 100,6 11:2,6 Sadjarstvo-vinogradništvo 108,8 107,8 Živinoreja 100,7 104,8 Predelava 109,5 97,2 Skupaj 100,3 106,8 Povečanje proizvodnje kmetijstva v družbenem sektorju za 14,2 % bo temeljilo predvsem na vključevanju vseh zemljišč v intenzivno proizvodnjo; prav tako pa na pridobivanju novih površin. Povečanje površin družbenega sektorja bo v letu 1964 znašalo predvidoma za okoli 85 ha. Glavni poudarek je na povečanju proizvodnje krnskih rastlin, živinorejske proizvodnje ter v sadjarstvu, kjer stopajo v rodnost že manjše površine novih sadnih nasadov. Porast celokupne kmetijske proizvodnje v letu 1964 bo ob povprečnih vremenskih pogojih temeljil, zlasti pa na predvideni razširitvi družbeno organizirane proizvodnje in to predvsem na proizvodnem sodelovanju med zasebnimi kmetovalci in kmetijsko zadrugo. Obseg proizvodnje v kooperaciji se bo predvidoma povečal za okoli 29,9 %. a) Poljedelstvo Uresničitev porasta poljedelske proizvodnje za okoli 10,2 % bo doseženo le z izpopolnjeno in razširjeno kooperacijsko proizvodnjo, povečano uporabo umetnih gnojil, doslednejšim izvajanjem vseh agrotehničnih ukrepov ter agrominimuma. Uporaba umetnih gnojil bi v letu 1964 znašala skupno okoli 1000 ton — od tega v poljedelstvu 810 ton. Povečanje pridelka pri posameznih kulturah se pričakuje le na osnovi večjih hektarskih donosov. Pri žitih se pričakuje večji pridelek pri pšenici, ječmenu in ovsu. Pri vrtninah se pričakuje boljša letina krompirja, pri katerem se naj izvrši večja zamenjava semena. V skladu z intenzivno živinorejsko proizvodnjo pa bo nujno povečati proizvodnjo krmnih rastlin tako njivskih kot travniških. V tem se naj poveča predvsem proizvodnja sena, silažne koruze, detelje in druge. Družbeno organizirana proizvodnja: V letu 1964 se predvideva, da bo v družbeno organizirani proizvodnji in agrominimumu zajeto okoli 33,3 % celokupnih obdelovalnih površin v občini. Temu mora kmetijska zadruga posvetiti vso skrb ter storiti pravočasno vse ukrepe za dosego tega cilja. V družbeno organizirani proizvodnji bodo zajete po tem planu naslednje površine, in sicer: td s is o fO .4, .S ra s e en 3 < 8 Obdelovalna površina 464 1467 630 Plan kooperacijske proizvodnje in agrominimuma v letu 1964 zajema naslednje površine pod posameznimi kulturami: Kooperacija ha Agrominimum ha pšenica 250 75 ječmen 66 30 koruza 40 50 krompir 60 40 hmelj 11 — ribez 5 — črna detelja 50 — travniki 1.000 435 b) Sadjarstvo — vinogradništvo V letu 1964 se računa s povprečno sadno letino. V odnosu na pridelek v letu 1963 bi se povečala proizvodnja sadja za okoli 8,4 %. Pridelek nekaterih vrst sadja bo predvidoma naslednji: 1963 1964 V tonah jabolka 1690 1900 112,3 hruške 281 200 71,3 češplje — slive 78 102 130,8 ostalo sadje 60 75 125,0 jagodičevje 17 22 129,0 Za kvalitetnejšo in večjo sadjarsko proizvodnjo bo potrebno intenzivnejše izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov — zlasti asanacije, pomlajevanje ter obnavljanje sadovnjakov v zasebnem sektorju. Sadjarstvo družbenega sektorja ima sedaj urejenih okoli 117 ha sadnih nasadov. V letu 1964 bodo izvršene priprave zemljišč za novi sadni nasad v Stranicah na površini 60 ha, ki bo posajen prihodnje leto. Nasadi ribeza bodo obsegali v letu 1964 skupno okoli 20 ha, od tega v družbenem sektorju 15 ha. Ker so to večina mladi nasadi, se v tem letu računa le na manjši pridelek na površini 2 ha. Vinogradniška proizvodnja se bo v letu 1964 gibala v okviru večletnega povprečja ter bo pridelek grozdja znašal okoli 1100 ton. Ker je v zasebnem sektorju pretežni del vinogradov, ki so stari ter močno opešani, obnavljajo se pa minimalne površine, ni pričakovati v bodoče kakšnega bistvenega porasta proizvodnje, potrebno pa bo predvsem izboljšanje vseh agrotehničnih ukrepov. V družbenem sektorju bo v letu 1964 urejeno in posajeno >14 ha vinogradov. Tako bo imel v tem letu družbeni sektor skupno 31 ha novourejenih vinogradov. c) Živinoreja V letu 1964 bo potrebno posvetiti vso pozornost intenzivni živinorejski proizvodnji — tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Celokupni obseg živinorejske proizvodnje bi se v tem letu povečal za nad 4,8 %• Za uresničitev tega bo potrebno nadaljnje povečanje pogodbene vzreje živine na vzpodbudnejših ekonomskih pogojih med zasebnimi živinorejci ter kmetijsko zadrugo. V organizirano proizvodnjo živinoreje bo predvidoma vključenih okoli 1190 glav goveda in okoli 260 komadov prašičev, in sicer: proizvodnja KZ Pogodbena Lastna število ton proizvodnja število ton Govedo 300 90 890 400 Prašiči 260 26 4. Gozdarstvo Na podlagi predvidenega razvoja gozdarstva v naslednjih letih ter povečanjem zmogljivosti gozdov se naj gozdna proizvodnja usmerja v racionalno izkoriščanje ter pospešeno nego gozdov. V skladu z zmogljivostjo gozdov se v letu 1964 predvideva sečnja bruto lesne mase v višini 45.080 m3. V odnosu na leto 1963 se bo obseg poseka zmanjšal za okoli 10 %, to pa zaradi tega, ker je bil v preteklem letu izvršen večji posek na podlagi dodatnega plana. Gibanje sečnje lesa v bruto lesni masi: v m3 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Iglavci 36.961 38.052 34.286 102,9 90,1 Listavci 11.958 12,115 10.794 109,5 89,1 Skupaj 48.019 50,167 45.080 104,4 89,9 Ob upoštevanju celotnega poseka predvidene lesne mase predvidevamo, da bo gibanje gozdne proizvodnje v neto m3 naslednje: 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Iglavci 32.978 33.572 30.640 91,2 Listavci 10.258 11.056 10.620 96,0 Skupaj 43.236 44.628 41.260 92,4 Od tega: — tehnični les 37.442 38.672 36.750 95,0 — drva 5.794 5.956 4.510 '75,7 Celokupna proizvodnja mesa v občini bi po predvidevanjih znašala okoli 913 ton. Od tega govejega 436 ton in svinjskega 425 ton. Proizvodnja mleka okoli 3,36 milj. litrov in proizvodnja jajc okoli 1,8 milj. komadov. Za nadaljnji razvoj živinoreje, kot najmočnejše kmetijske dejavnosti bo potrebno zlasti povečanje krmne baze, kar bo možno doseči z intenzivno proizvodnjo v obliki kooperacije. Le na ta način bo možno zadovoljevati naraščajoče potrebe trga po kvalitetnejšem mesu ter ostalih živinorejskih proizvodov. Večjo pozornost bo potrebno polagati tudi razvoju prašičereje, katera v zadnjem času nazaduje. Skladno z urejanjem večjih površin sadnih nasadov, bo potrebno v doglednem času v večjem obsegu razširiti tudi čebelarsko dejavnost. Predvideno je, da bi naj prišlo na vsak ha sadnih nasadov po 2 panja. Za uresničitev nalog in ciljev kmetijskega razvoja in proizvodnje bo potrebno, da kmetijska zadruga kot glavni usmerjevalec intenzivnega kmetijstva predvsem: — poveča lastno proizvodnjo ter jača svoj zemljiški fond: — da pravočasno preskrbi zadostne količine reprodukcijskega materiala za uresničitev plana kooperacijske proizvodnje in agrominimuma; — zajeti čim večje površine v strojno obdelavo; — razširiti kooperacijsko in pogodbeno proizvodnjo na osnovi vzpodbudnejših ekonomskih pogojev; —■ nuditi zasebnim kmetijskim proizvajalcem vso strokovno pomoč preko svojih kadrov; — ter s pravilno odkupno politiko zainteresirati zasebne kmetijske proizvajalce, k čim večji in kvalitetnejši blagovni proizvodnji za potrebe trga. Od celotne gozdne proizvodnje bo v letu 1964 odpadlo na blagovno proizvodnjo 88,2 % in na neblagovno proizvodnjo 11,8 %. Blagovna proizvodnja (v neto m3) Neblagovna proizvodnja (v neto m3) Iglavci 29.090 1.640 Listavci 7.910 2.710 Od planirane gozdne proizvodnje za blagovne namene mora proizvesti gozdarska organizacija, katera gospodari z gozdovi, naslednje količine gozdnih sortimentov: Iglavci Listavci neto m3 neto m3 Hlodi za žago 16.450 2.910 Hlodi F in L — 200 Celulozni les 9.150 750 Jamski les 2.190 250 Ost. tehn. les 1.210 1.870 Drva % 1.930 Za uspešno realizacijo plana gozdne proizvodnje bo nujno, da bodo v letu 1964 vključene v družbeno gospodarjenje vse gozdne površine. Zaradi tega bo potrebno pospešiti proces podružbljanja gozdne proizvodnje tako, da bodo v tem letu zajeti vsi gozdovi. Za krepitev gozdne proizvodnje ter obnavljanje gozdov so v letu 1964 predvidena znatna gozdno gojitvena dela, za katera bo porabljenih okoli 17,5 milijonov dinarjev. Plan gozdno-gojitvenih del obsega: pogozdovanje spopolnjevanje priprava tal za pogozdovanje obžetev čiščenje 21,9 ha 5,7 ha 15,2 ha 97,6 ha 138,5 ha Vzdrževanje in gradnja gozdnih komunikacij: Za redno vzdrževanje gozdnih komunikacij bo v tem letu vloženih okoli 7,4 milijonov dinarjev. Plan gradnje pa zajema v tem letu dovršitev gradnje gozdne ceste Resnik—Kokolov travnik, nadaljevanje gradnje ceste Vitanje—Rakovec, ureditev ceste Konjiška vas—Tolsti vrh in izdelavo projekta za Skomarje—Vitanjska planja. Predviden pa je tudi začetek gradnje gozdarske hiše v Sl. Konjicah. Celokupne investicijske naložbe za razvoj gozdarstva bodo iz sredstev občinskega in medobčinskega ter sredstev gozdnega gospodarstva znašale nad 55 milijonov dinarjev. 5. Trgovina Pričakovan porast proizvodnje potrošnega blaga, predvideno povečanje sredstev za osebne dohodke ter kupne moči kmečkega prebivalstva se pričakuje, da se bo v letu 1964 povečal blagovni promet trgovine na drobno za okoli 15 %■ Gibanje prometa v trgovini na drobno: v milijonih din 1962 Ocena 1963 Plan 1964 1963 1962 1964 1963 Promet skupaj V tem: 1.367,8 1.643,8 1.890,3 120,1 115,0 — promet z živili 505,8 588,0 638,0 110,3 108,5 — prom. z neživih 862,0 1.055,8 1.252,3 1.22,4 118,6 Glede na strukturo blagovnega prometa v trgovini je razvidno, da ,je udeležba prometa z živili v upadanju, medtem ko se promet z neživilskimi proizvodi stalno povečuje. Po posameznih letih je struktura prometa naslednja: % Promet z živili % Promet z ostalimi proizvodi 1960 37,6 62,4 1962 37,0 63 1963 35,7 64,3 1964 34,0 66,0 Nadaljnji razvoj in predvideno povečanje prometa v trgovini na drobno bi zahtevalo, da trgovske organizacije posvetijo vso skib izboljšanju poslovanja trgovin, njeni modernizaciji ter jačanju zmogljivosti. Glede na naraščajoče potrebe, ki so glede kvalitete vse bolj zahtevnejše, bo potrebno zagotoviti širšo izbiro blaga — zlasti trajnejših potrošnih predmetov. V cilju izboljšanja blagovnega prometa pa je potrebno še v nadalje urejati specializacijo trgovin. Z ozirom na to se predvideva v tem letu ureditev posebne trgovine s pohištvom v Sl. Konjicah. Hitro naraščanje motorizacije v občini pa terja, da se v doglednem času uredi prodajalna z rezervnimi deli za vsa motorna vozila. Za razvoj in modernizacijo trgovine bodo v letu 1964 vložena znatna investicijska sredstva. Predvidena je modernizacija nekaterih trgovin v Sl. Konjicah, nadalje izdelava načrtov za ureditev potrošnega centra v Zrečah ter pričetek gradnje objekta za sodobnejši trgovski lokal v Vitanju. Večji razmah turistične dejavnosti bo terjal, da trgovina zagotovi v času turistične sezone večjo izbiro blaga, prilagojeno potrebam turistov. Boljši in stalnejši založenosti večjih potrošnih centrov v občini s kmetijskimi pridelki pa mora posvetiti vso skrb kmetijska zadruga kot tudi trgovina. Izpolnitev nalog obsežnejšega in zahtevnejšega poslovanja trgovine bo zahtevalo, da se še v nadalje strokovno izpopolnjuje strokovni kader. 6. Gostinstvo in turizem Nadaljnji razvoj turistične dejavnosti, predvideno povečanje sredstev na osebno potrošnjo ter razširitev gostinskih zmogljivosti bo omogočeno, da se bo v letu 1964 povečal promet gostinstva za okoli 11 % — v tem družbeni sektor za 12,3 %• Gibanje vrednosti gostinskega prometa: v milijonih din 1962 1963 1964 1963 1964 Promet skupaj 176,4 181 201,1 111,0 — družbeni sektor 141,9 146 164 .112,3 — zasebni sektor 34,5 35 37,1 106,0 Za realizacijo pričakovanega porasta ter izboljšanje gostinske dejavnosti bo potrebno, da gostinske organizacije posvetijo vso skrb izboljšanju kvalitete svojih storitev ter kulturnejši ravni postrežbe. Prav tako pa tudi organizaciji samega poslovanja. Skladno z drugimi izboljšavami pa poskrbeti za primerno razvedrilo in zabavo gostov. Za izvajanje navedenih Ukrepov bo nujno, da se doseže boljši kvalifikacijski sestav gostinskega kadra. K povečanju gostinskih storitev ter ustvarjanju možnosti za hitrejši razvoj turizma bo v tem letu pripomogla tudi predvidena ureditev gostišča — ribje restavracije •— pri ribnikih na Stranicah ter ureditev lovskega doma v Konjiški vasi. Nadaljevala pa se bo tudi ureditev turističnega centra na Rogli. V kolikor bodo zagotovljena zadostna sredstva, se bo v Slovenskih Konjicah pričelo z novogradnjo večjega gostinskega objekta. V Zrečah pa je predvidena ureditev tujskih sob pri gostišču »Pri zadrugi«. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti tudi razvoju zasebnega gostinstva in to tistim gostiščem, ki po svoji ureditvi in kakovosti storitev ustrezajo zahtevam sodobnega turizma. Ta gostišča se naj razvijajo tam, kjer se pojavljajo lokalne potrebe. Razvoj teh gostišč se naj vzpodbuja predvsem z ustrezno davčno politiko. V akcijo za izboljšanje zasebnih gostišč, ureditev in povečanje števila zasebnih tujskih sob se naj vključijo turistična društva, katera naj poleg tega skrbijo tudi za ureditev raznih izletniških točk. V cilju hitrejšega razvoja turizma se naj pristopi k širšemu propagiranju naših turističnih lepot. 7. Obrt Razvoj gospodarstva občine, zlasti vse večja specializacija proizvodnje in delitev dela, istočasno pa naraščajoče potrebe zahtevajo, da se obrtna dejavnost še v naprej vsestransko razvija. Obrtne delovne organizacije morajo v čim širšem obsegu prilagajati svojo proizvodnjo ter storitve s potrebami gospodarstva ter splošne družbene potrošnje, zlasti pa v pogledu dopolnilne industrijske proizvodnje ter v smeri izboljšanja storitvene dejavnosti. Na osnovi obstoječih kapacitet ter nadaljnje modernizacije in razširitve proizvodnih zmogljivosti ter z osvajanjem proizvodnje novih proizvodov se predvideva, da se bo v letu 1964 povečal vrednostni obseg proizvodne in storitvene obrti za okoli 23,1 %. V družbenem sektorju obrti bo znašala stopnja porasta 26,1 %, a v zasebni obrti pa okoli 8 % • Gibanje vrednosti obrtne dejavnosti — v milijonih: 1963 1964 Obrt skupaj 455,9 56,1,4 123,1 — družbena 380,9 480,4 126,1 — zasebna 75,0 81,0 108,0 — Močan porast proizvodnje v obrti družibenega sektorja se pričakuje predvsem v kovinsko predelovalni obrti, in sicer za okoli 62,5 %. Visok porast proizvodnje bo dosežen zlasti v obrtnem obratu »Elkop«, kjer se z osvajanjem proizvodnje novih izdelkov zelo naglo povečuje proizvodnja. Znatni porast dejavnosti se pričakuje tudi v ostalih obrtnih obratih — Ključavničarstvu Slovenske Konjice in »Kovinar« Vitanje. — Z nadaljnjim usposabljanjem in povečanjem zmogljivosti obrtnega podjetja KONGRAD za izvajanje gradbenih del — se pričakuje porast obrtno gradbene dejavnosti za okoli 304 %• — V lesno predelovalni obrti se predvideva povečanje dejavnosti za okoli 4,4 %, v živilski obrti pa za okoli 4,8 %• Na povečanje obrtne proizvodnje in storitev bo vplivalo v znatni meri tudi 6 novoustanovljenih obrtnih obratov, ki so bili do sedaj v sklopu stanovanjske skupnosti. Tem obrtnim organizacijam bo potrebno posvetiti vso pozornost ter jim vsestransko pomagati v nadaljnjem razvoju. V vseh obrtnih organizacijah bo potrebno za doseganje predvidenih proizvodnih nalog storiti vse ustrezne ukrepe za smotrnejše izkoriščanje notranjih rezerv. Uvajati sodobnejše delovne postopke ter izboljšati organizacijo dela. Istočasno pa v večji meri skrbeti za strokovno izobraževanje zaposlenih ter priučevanju na delovnem mestu. Investicijska sredstva za razvoj in modernizacijo obrti je potrebno usmerjati v tiste stroke ter namene, kjer se bo prikazal čimprejšnji učinek povečanja proizvodnje ter storitev. Glede na potrebe po storitveni obrtni dejavnosti, predvsem v večjih centrih občine, katere naraščajo skladno z intenzivno stanovanjsko izgradnjo, naraščajoče število motornih vozil ter drugo — bo nujno potrebno skrbeti za hitrejše vsklajevanje zmogljivosti storitvene obrti s potrebami. Z novim zakonom o obrtnih delavnicah so dani boljši pogoji za okrepitev dejavnosti zasebnih obrtnikov, zlasti je to važno za razvoj deficitarne storitvene obrti. Storitvena obrtna dejavnost zasebnih obrtnikov bi se naj razvijala predvsem v tistih naseljih občine, kjer ne obstajajo pogoji za razvoj družbene obrti. III. poglavje GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM V skladu s splošnimi smernicami nadaljnje krepitve ekonomskih odnosov z inozemstvom je potrebno, da delovne organizacije še v nadalje intenzivirajo obstoječe ekonomske odnose ter okrepijo gospodarsko sodelovanje z inozemstvom. Krepitev izvoza blaga in uslug je ena izmed osnov ekonomske politike v letu 1964. V ta namen je potrebna tesnejša povezanost z zunanjimi tržišči — zlasti pa nenehno proučevanje ter izboljšava analitične obdelave zunanjih tržišč. Obseg blagovne izmenjave z inozemstvom bo v letu 1964 dosegel po predvidevanjih nad 2,6 milijonov dolarjev. Po posameznih delovnih organizacijah se pričakuje izvoz v naslednjem obsegu (v tisoč dolarjih): COMET Zreče 53 KI Zreče 170 KOVLIV Vitanje 15 KOSTROJ 271 LIP — skupaj 730 od tega v občini 439 KONUS — skupaj 1450 od tega v občini 1095 Skupaj izvoz 2689 od tega v občini 2043 V skupnem obsegu izvoza je udeležena industrijska predelava nekovin 1,9%, kovinska industrija s 16,9%, lesna industrija s 27,1 % ter usnjarska industrija s 54,1 %. Na porast izvoza naj vplivajo predvsem naslednji činitelji kot — zagotovitev naraščanja tiste proizvodnje, ki bo omogočila trajnejše ekonomske odnose z inozemstvom, nadalje hitrejše naraščanje produktivnosti dela, izboljšanje kvalitete proizvodov ter zmanjšanje proizvodnih stroškov. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST 1. Razvoj splošne gospodarske aktivnosti, porast proizvodnje ob racionalnejšem izkoriščanju proizvodnih kapacitet ter smotrnejši zaposlitvi delovne sile bo predvideno povečanje proizvodnje v letu 1964 doseženo ob porastu števila zaposlenih za nad 200 oseb. Od tega se bo zaposlilo v gospodarstvu okoli 170. Povečanje delovne sile v gospodarstvu se pričakuje predvsem v industriji ter obrti. Gibanje števila zaposlenih v občini bo predvidoma naslednje: 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Zaposleni skupaj 35M 3844 4061 109,3 105,6 — gospodarstvo — industrija 3133 3412 3601 108,9 105,5 2235 2390 2530 106,9 105,8 — kmetijstvo 237 219 225 92,4 102,7 — trg. in gostinstvo 162 175 184 108,0 105,1 — obrt 194 266 300 137,1 112,7 V negospodarskih dejavnostih bi se povečalo število zaposlenih za okoli 6,4 % — oziroma za okoli 30 oseb. Povečanje bo v šolstvu ter v manjšem obsegu v nekaterih drugih negospodarskih organizacijah. V letu 1954 bo možno zaposliti znatno število ženske delovne sile v novourejenem obratu usnjene galanterije in konfekcije v Ločah. Naraščanje števila zaposlenih bo zagotovilo povečanje proizvodnje in produktivnosti dela le, če se bo vključevanje nove delovne sile prilagodilo zahtevam modernizirane proizvodnje. Skladno z nastajajočimi spremembami tehnoloških procesov v delovnih organizacijah se naj uvajajo take oblike in načini strokovnega izobraževanja, ki bo omogočil hitrejšo odpravo nesorazmerij med sedanjo strukturo kadrov ter zadovoljil zahteve gospodarstva. Nadaljnje izpopolnjevanje strokovnega usposabljanja delavcev je potrebno izvajati v vseh delovnih organizacijah, zlasti pa v manjših delovnih organizacijah v cilju večje storilnosti ter boljšega poslovnega uspeha. Skladno s tem pa naj delovne organizacije skrbijo za zaposlitev višjega strokovnega kadra, katerih še vedno občutno primanjkuje. 2. Predvideno povečanje proizvodnje ter postopna uresničitev ustavnega določila o uvedbi 42-urnega delovnega tedna bosta zahtevala predvsem močnejši porast produktivnosti. To bo možno doseči z racionalnejšim zaposlovanjem delovne sile, z uvajanjem nove tehnologije ter modernejših proizvajalnih sredstev. Zlasti pa bo potrebno doseči maksimalno izkoriščanje obstoječih kapacitet ter izboljšanje organizacije dela. Na osnovi pričakovanega gibanja zaposlenosti ter družbenega proizvoda se bo produktivnost v gospodarstvu družbenega sektorja gibala takole: 1963 1964 1962 1963 — zaposlenost 108,9 105,5 — produktivnost 113,5 108,8 Produktivnost dela v industriji se bo predvidoma povečala za 8,7 %, v ostalih dejavnostih: trgovini, kmetijstvu, gostinstvu in obrti pa povprečno za okoli 11,5%. V cilju takega porasta produktivnosti je nujno, da se v delovnih organizacijah stalno izpopolnjuje organizacija dela ter stori ustrezne ukrepe za racionalnejšo izrabo razpoložljivega delovnega časa. Za uresničitev predvidenega povečanja produktivnosti je nujno, da delovne organizacije posvetijo več pozornosti zagotovitvi izboljšanja pogojev na delovnih mestih, izpopolnitvi higiensko tehničnega varstva pri delu ter storijo ostale ustrezne ukrepe, ki vplivajo na zboljšanje delovne sposobnosti zaposlenih. ' Od teh sredstev je namenjeno 187 milijonov za stanovanjsko izgradnjo. Predvidena je gradnja treh stanovanjskih stolpnic s 70 stanovanji za tržišče v Sl. Konjicah. Po predvidevanjih bo v tem letu v gradnji okrog 100 stanovanj, od tega pa bo dovršenih okoli 60 stanovanj. Za razvoj komunalnih objektov — vodovodov, kanalizacije, elektrifikacije, so tudi predvidena znatna sredstva. Investicijska vlaganja na področju šolstva so usmerjena za dovršitev 1. nadstropja šole v Zrečah in 1. fazo dozidave 2 učilnic pri šoli v Ločah. Predvidena pa je tudi dozidava delavnice pri šoli II v Sl. Konjicah. Sredstva za kulturo, prosveto in telesno vzgojo so namenjena predvsem za ureditev občinske knjižnice, glasbeno šolo, nabavo opreme ,za godbe v Vitanju in Sl. Konjicah. S sredstvi za telesno vzgojo pa je predvidena ureditev kopalnega bazena ter strelišča. Sredstva za razvoj zdravstva v letu 1964 pa bodo uporabljena za dozidavo zdravstvenega doma v Sl. Konjicah. Za lažje in uspešnejše reševanje problemov, predvsem s področja stanovanjske in komunalne dejavnosti, šolstva ter zdravstva bo potrebno tesnejše sodelovanje med delovnimi in družbenimi organizacijami ter občinsko skupščino. Za razvoj posameznih dejavnosti, katere bodo pripomogle k izboljšanju družbenega standarda prebivalstva v raznih naseljih občine pa morajo skrbeti krajevne skupnosti ob tesnejšem sodelovanju prebivalcev. VI. poglavje V. poglavje INVESTICIJE OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD 1. Osebna potrošnja V skladu s pričakovanim razvojem proizvodnje, porastom produktivnosti ter ustvarjenim narodnim dohodkom pričakujemo, da bo v letu 1964 možno povečanje realne osebne potrošnje za okoli 12 %. Skupni obseg sredstev za osebne dohodke bi se v gospodarstvu povečal za okoli 19,6 %. V tem je upoštevano povečanje delovne sile za 5,6 % in produktivnost za 8,8 %. Navedeno povečanje sredstev za osebne dohodke bo omogočilo, da bi se povprečni osebni dohodki v gospodarstvu dvignili v odnosu na preteklo leto za okoli 13,3 %. V negospodarskih dejavnostih pa za okoli 8 do 9%. Na podlagi predvidenega porasta proizvodnje, delovne sile ter produktivnosti se pričakuje, da se bodo skupni dohodki prebivalstva Občine v letu 1964 povečali za okoli 17,7 %. Predviden povprečni porast življenjskih stroškov pa bo znašal nad 5,5 %. za kmetijske proizvodnje, ki se naj odvija v čim širšem obsegu v vseh oblikah družbeno organizirane proizvodnje. V cilju vskladitve naraščanja osebnih dohodkov s porastom ustvarjenega narodnega dohodka ter produktivnostjo bo potrebno, da delovne organizacije proučijo možnosti povečanja osebnih dohodkov zaposlenim, kateri prejemajo zelo nizke prejemke. Povečanje osebne potrošnje kmetijskega prebivalstva nad 6 % bo možno uresničiti s predvidenim porastom V skladu s povečanjem proizvodnje, nadaljnje modernizacije in rekonstrukcije proizvodnih kapacitet se bodo v letu 1964 vložila investicijska sredstva v tista osnovna sredstva in namene, ki bodo zagotovili čimprejšnji učinek na povečanju proizvodnje. Istočasno pa v tiste dejavnosti, ki bodo vplivale k dvigu 'življenjske ravni prebivalstva. Naložbe razpoložljivih investicijskih sredstev je potrebno usmerjati tako, da bo zagotovljen skladnejši razvoj vseh gospodarskih dejavnosti ter istočasno tudi razvoj dejavnosti družbenega standarda. Intenzivna stanovanjska izgradnja, predvsem pa potrebe po izgradnji šolskih ter drugih objektov narekujejo, da se še v nadalje okrepijo in razvijajo ustrezne oblike združevanja sredstev za lažje reševanje teh problemov, ki so splošno družbenega interesa. Razpoložljiva investicijska sredstva namenjena za osnovna sredstva v gospodarske in negospodarske namene bodo po predvidevanjih v letu 1964 obsegala okoli 1.131 milijonov dinarjev. Od teh sredstev se bo vložilo za razvoj gospodarstva 65,4 %, za negospodarske dejavnosti pa 34,6 %. Predviden obseg investicijskih naložb v milijonih: 1962 1963 1964 1964 1963 Investicije skupaj 966,7 1.128,6 1.131,6 100,2 — gospodarske 760,4 872,6 740,2 84,8 — negospodarske 206,3 256,0 391,4 152,8 2. Družbeni standard V letu 1964 bo potrebno okrepiti ter usmerjati razpoložljiva sredstva v cilju izboljšanja dejavnosti družbenega standarda, predvsem tistih od katerih so odvisne življenjske razmere prebivalstva. Omogočiti smotrnejše ter učinkovitejše naložbe sredstev zlasti v stanovanjsko-komunalno dejavnost, šolstvo in kulturo ter zdravstvo. Skupna sredstva investicijskih naložb v osnovna sredstva družbenega standarda bodo v letu 1964 znašala okoli 330 milijonov dinarjev. Celokupni obseg investicijskih naložb bo v letu 1964 približno na isti ravni kot v letu 1963. Naložbe v gospodarstvu bodo delno manjše, povečala pa se bodo sredstva za investicije v negospodarske namene. To povečanje se nanaša predvsem na stanovanjsko izgradnjo, šolstvo ter zdravstvo. 1. Investicijske naložbe za razvoj gospodarstva Naložbe v osnovna sredstva gospodarstva so usmerjene predvsem za nadaljevanje že začetih rekonstrukcij, za modernizacijo opreme ter za povečanje proizvodnih zmogljivosti. Za razvoj gospodarstva občine bo predvidoma vloženih v letu 1964 okoli 740 milijonov dinarjev. Od te vsote bo odpadlo za nabavo opreme 68 %. Predvidene naložbe po gospodarskih dejavnostih: Industrija 462,5 milj. dinarjev Kmetij stvo 105,0 „ Gozdarstvo 55,5 „ „ Trgovina 16,7 „ Gostinstvo 65,3 Obrt 35,2 „ ,, V industriji je pretežni del investicijskih sredstev namenjen za nabavo opreme, in sicer okoli 76 %. Celotna kovinska industrija ter opekarna Loče bo vložila sredstva za opremo. »Comet« Zreče je namenil večino sredstev za opremo, del sredstev pa za gradnjo hangerja za proizvodnjo. UP vlaga sredstva za dovršitev novega objekta ter nabavo opreme. Usnjarski kombinat KONUS bo vložil sredstva za nabavo opreme, delno pa za začetek izmenjave kotlovnih naprav. — .Investicijske naložbe za razvoj kmetijstva v letu 1964 bodo obsegale okoli 105 milijonov dinarjev. Namenjene so pa predvsem za nadaljnje urejanje plantažnih nasadov sadja, za odkup kmetijskih zemljišč, za nabavo opreme in živine, manjše ekonomske objekte ter melioracije zemljišč. Investicije v kmetijstvu so usmerjene k pospešitvi sadjarsko-vinogradniške proizvodnje ter jačanje zemljiškega fonda družbenega sektorja. — Predvidene investicijske naložbe za razvoj gozdarske dejavnosti v občini so namenjene za nadaljevanje in dovršitev nekaterih gozdnih cest, in to: Dovršitev ceste Resnik—Kokolov travnik, nadaljevanje gradnje ceste na Rakovec, ceste Brezen, Ljubnica— Zreče in Sojek. Poleg tega se bo pričela gradnja ceste Konjiška vas—Tolsti vrh. Skupno bo vloženih v gozdarstvo okoli 55,5 milijonov dinarjev. — Za razvoj in modernizacijo trgovine na drobno bo po predvidevanjih vloženo 16,7 milijonov dinarjev. V teh sredstvih je predviden začetek gradnje novega objekta za trgovino v Vitanju, izdelava načrtov za potrošni center v Zrečah ter modernizacija in dopolnitev opreme nekaterih obstoječih trgovskih lokalov. — V letu 1964 se predvidevajo znatne investicije za razvoj gostinsko-turistične dejavnosti v občini. V ta namen bo vloženo v tem letu okoli 65 milj. dinarjev. Pretežni del sredstev je namenjen za začetek gradnje novega gostinskega objekta v Sl. Konjicah. Nadalje je predvidena ureditev lovskega doma v Konjiški vasi, ureditev tujskih sob pri gostišču »Pri zadrugi« v Zrečah ter ureditev gostinskega objekta pri ribnikih na Stranicah. Del sredstev pa je namenjen za izpopolnitev in ureditev obstoječih gostišč. — Za usposobitev obrtnih delovnih organizacij in njihov nadaljnji razvoj, povečanje proizvodnje ter storitev bo predvidoma vloženih okoli 35 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Predvidena je I. faza rekonstrukcije »Elkop« Slov. Konjice, ki bo imel z osvajanjem proizvodnje novih izdelkov široke možnosti za svoj nadaljnji razvoj. Del sredstev bodo ostale obrtne organizacije vložile za manjše rekonstrukcije, predvsem pa za dopolnitev in modernizacijo opreme s čimer ,se bodo izboljšali proizvodni postopki. Dopolnitev opreme bo potrebna predvsem v novih osamosvojenih obrtnih obratih, ki so bili v preteklem letu še kot uslužnostni servisi stanovanjske skupnosti. 2. Investicijske naložbe v negospodarske namene V letu 1964 je dan močnejši poudarek investicijskim naložbam v negospodarske namene. Večje naložbe sredstev so predvidene zlasti v stanovanjsko izgradnjo, šolstvo in zdravstvo. Celokupna sredstva, ki se bodo vložila za razvoj teh dejavnosti, bodo predvidoma znašala okoli 391 milijonov dinarjev, kar predstavlja napram naložbam v letu 1963 porast za 52,8 %. Za zagotovitev takšnega porasta naložb sredstev v te namene bo nujno, da se v ta namen poleg sredstev družbenih skladov v večjem obsegu angažirajo tudi sredstva delovnih organizacij. Samo na ta način bo možno uspešno reševati probleme in potrebe, zlasti s področja stanovanj-sko-komunalne dejavnosti ter šolstva. K reševanju problemov s področja komunalne dejavnosti na območjih posameznih krajevnih skupnosti pa se naj pritegne k širšemu sodelovanju zainteresirano prebivalstvo. Po posameznih dejavnostih so predvidene v letu 1964 naslednje investicijske naložbe — v milijonih dinarjev: Stanovanjska izgradnja 187 Komunalna dejavnost 78 Šolstvo 44 Kultura — prosveta 17,3 Telesna vzgoja 10 Zdravstvo 50,1 Ostalo 5 Skupno 391,4 — V letu 1964 se ib o pričela v Sl. Konjicah gradnja treh stanovanjskih stolpnic z okoli 70 stanovanji — katera bodo namenjena za tržišče. Da se omogoči intenzivnejša stanovanjska izgradnja je potrebno, da se poleg sredstev stanovanjskega sklada vlagajo tudi večja sredstva delovnih organizacij. V tem letu bo skupno v gradnji okoli 100 stanovanj, od tega bo dovršenih okoli 60 stanovanj. Sredstva stanovanjskega sklada so v glavnem namenjena za gradnjo stolpnic. Znatna sredstva so namenjena tudi za stanovanja članom ZB, stanovanjski zadrugi ter za zasebne graditelje stanovanj. Sredstev za razvoj komunalne dejavnosti v letu 1964 bo vloženih okoli .78 milijonov dinarjev. V teh sredstvih je zajeto: priključek in ureditev ceste od novega stanovanjskega naselja Sl. Konjice— Oplotniška cesta, gradnja ceste Breg—Nova vas, ureditev ceste Nova Dobrova, rekonstrukcija vodovoda Slov. Konjice in urejanje manjših vodovodov v ostalih krajih, popravila manjših mostov, urejanje kanalizacije v Zrečah od nove šole do Dravinje ter v Sl. Konjicah. V programu je tudi modernizacija ceste Planina—Zreče. Del sredstev je predviden za elektrifikacijska dela v naseljih kot Vitanje—Brezen, Zbelovo, Špitalič, Mlače. Znatna sredstva za elektrifikacijo (gradnjo TP in drugo) pa bo vložilo tudi podjetje DBS. V Sl. Konjicah je predvidena gradnja mrliške veže. Del sredstev je predviden še za urbanizem, in sicer za kraje Zreče, Roglo in del Sl. Konjic ter za bodoči priključek na telefonski kabel v Sl. Konjicah. Za razvoj komunalne dejavnosti v raznih manjših krajih občine pa bodo vložena tudi sredstva na podlagi programov dela krajevnih skupnosti. — Investicije v šolstvu bodo obsegale okoli 144 milijonov dinarjev. V teh sredstvih je zajeta dovršitev 1. nadstropja šole v Zrečah, nadalje I. faza dozidave 2 učilnic ter ureditev obstoječih učilnic šole v Ločah. Predvidena je tudi dozidava delavnice pri šoli II v Slov. Konjicah. — Sredstva za prosveto in kulturo v višini 17,7 milijonov dinarjev so predvidena za nadaljnjo ureditev občinske knjižnice, glasbeno šolo, opremo za godbe v Sl Konjicah in Vitanju, postavitev spomenika v Sl. Konjicah. Del sredstev pa se bo vložilo za restavracijo in ureditev razvalin Zičkega samostana v Špitaliču. — Za razvoj telesne vzgoje se bodo predvidena sredstva 10 milijonov uporabila za ureditev kopalnega bazena ter strelišča v Sl. Konjicah, predvidena je tudi gradnja bazena v Zrečah. — Za razvoj zdravstva je namenjenih okoli 50 milijonov dinarjev. S tem bi se dovršila dozidava zdravstvenega doma v Slov. Konjicah. Manjša sredstva pa so namenjena za dopolnitev opreme. ■— Sredstva v višini 5 milijonov dinarjev, katera so predvidena za ostale namene, pa se bodo uporabila za popravilo in obnovo zgradb. TRETJI DEL VII. poglavje EKONOMSKI UKREPI ZA IZVEDBO DRUŽBENEGA PLANA 1. Sredstva družbenih skladov a j Družbeni investicijski sklad Razpoložljiva sredstva družbenega investicijskega sklada, katera bo možno koristiti v letu 1964, bodo znašala okoli 50 milijonov dinarjev. Ta sredstva se bodo koristila takole: — 65 % za investicijske naložbe v osnovna sredstva, — 35 % za obratna sredstva. Sredstva sklada za investicije v osnovna sredstva so predvidoma namenjena za razvoj naslednjih gospodarskih dejavnosti: Kmetijstvo 31 % Trgovina 20 % Ost: gosp. dejavnosti 49 % 2. Prispevek v skupni rez. sklad gosp. organizacij V skupni rezervni sklad gosp. organizacij se steka prispevek v višini 5 % od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke in za znesek, katerega mora gosp. organizacija odvesti v svoj rezervni sklad. Manjšim gospodarskim organizacijam (pavšalistom) se določi višina prispevka v skupni rezervni sklad s pogodbo. 3. Dopolnilni proračunski prispevek V letu 1964 se sredstva dopolnilnega proračunskega prispevka od osebnih dohodkov, kateri se plačuje po stopnji 12 % od rednega proračunskega prispevka, delijo takole: — v proračun 5 % — v sklad za šolstvo 5 % — v sklad za telesno vzgojo 1 % — v sklad za kulturo in prosveto 1 % 4. Turistična taksa Sredstva, ustvarjena od turistične takse, so v letu 1964 dohodek turističnih društev. 5. Družbene obveznosti v obliki pavšala Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da usmerja sredstva sklada, namenjena za investicije v osnovna sredstva v okviru smernic gospodarskega razvoja nakazanega z družbenim planom. b) Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sredstva sklada, ki jih bo možno v letu 1964 koristiti, bodo znašala okoli 138 milijonov dinarjev. Prvenstveno so sredstva sklada namenjena kreditiranju gradnje stanovanj za tržišče. Del sredstev pa je namenjen za gradnjo stanovanj v okviru stanovanjske zadruge, za stanovanja članov ZB, za posojila zasebnim graditeljem in hišnim svetom ter za gradnjo stanovanj za potrebe ostalih delovnih organizacij. c) Gozdni sklad Celokupna razpoložljiva sredstva sklada bodo znašala okoli 39,7 milj. dinarjev. Ta sredstva se bodo porabila: — za investicije in vzdrževanje gozdnih komunikacij 29,0 milj. din — za gojitev gozdov 7,2 milj. din — za ostale namene 3,5 milj. din d) Sklad za razvoj komunalne dejavnosti 1. Razen dohodkov, določenih z odlokom, se v ta sklad steka tudi pavšalni znesek iz dohodka, katerega plačujejo po pavšalni odmeri manjše delovne organizacije. .2. Razpoložljiva sredstva sklada bodo znašala okol? 6,8 milj. dinarjev, uporabila pa se bodo za razvoj komunalne dejavnosti. e) Ostali skladi Razpoložljiva sredstva ostalih skladov bodo znašala: Sklad za šolstvo Cestni sklad Kmetijski sklad Sklad za telesno vzgojo Sklad za kulturo in prosveto Skupni rez. sklad del. org. 150 milj. dinarjev 3 1,1 3.6 3.7 11,0 Navedena sredstva se bodo uporabila v tiste namene, za katere so bili skladi ustanovljeni. Družbene obveznosti v pavšalni obliki plačujejo manjše delovne organizacije, katerih obseg dejavnosti ne presega okvirov, določenih s predpisi. Višina pavšala se določi s pogodbo, katero sklene pristojni organ občinske skupščine in delovna organizacija. Obveznosti v pavšalu plačujejo naslednje delovne organizacije: 1. Obrt. del. org. »Ključavničarstvo« Slov. Konjice 2. Obrt. del. org. »Pekarna-slaščičarna — Rogla« Sl. Konjice 3. Obrt. del. org. »Tapetništvo« Slovenske Konjice 4. Obrt. del. org. »Mizarstvo« Slovenske Konjice 5. Obrt. del. org. »Elkop« Slovenske Konjice 6. Obrt. del. org. »Brivsko frizerski salon« Slov. Konjice 7. Obrt. del. org. »Avtomehanična delavnica« Slov. Konjice 8. Obrt. del. org. »Slikarstvo-pleskarstvo« Slov. Konjice 9. Obrt. del. org. »Mestno čevljarstvo« SL Konjice 10. Obrt. del. org. »Modno krojaštvo« Slov. Konjice 11. Obrt. del. org. »Mizarstvo Dravinja« Sl. Konjice 12. Obrt. del. org. »Elektroradio« Slovenske Konjice 13. Obrt. del. org. »Pogled« Loče 14. Obrt. del. org. »Kovinar« Vitanje 15. Planinska koča na Rogli 16. Obrt. del. org. »Stavbno ključavničarstvo« Slov. Konjice 6. Končne določbe 1. Občinska skupščina priporoča vsem delovnim in drugim organizacijam, da na svojih delovnih področjih prispevajo k uresničitvi smernic in nalog gospodarskega in družbenega razvoja občine, katere nakazuje ta družbeni plan. 2. Delovne organizacije morajo svoje delovne programe vskladiti s cilji in nalogami tega družbenega plana. 3. Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 30-3/64-3/3 Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 139. 140. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 168. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61,52-767/61, 28-358/62, 57-716/62, 13-185/63 in SFRJ, št. 7-100/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela Skupščina občine Slovenske Konjice je po 157. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 134185/63 in SFRJ, št. 7-100/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1963. o potrditvi zaključnega računa rezervnega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1963. 1. člen 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1963, ki obsega: Dohodke v znesku 393,994.324 din od tega udeležba: — občinskega družb, sklada za šolstvo 94,-211.991 din — za kritje izdatkov državne uprave 65,137.247 din — za kritje izdatkov občinskega sodišča 14,210.369 din Omejitev dohodkov 10 % posebna rezerva 17,277.052 din Dohodki proračuna občine 113,157.665 din Izdatki v znesku 113,119.8119 din Presežek dohodkov nad izdatki 37.846 din 2. člen Posebna 10 % rezerva v znesku 17,277.052 din in presežek dohodkov nad izdatki v znesku 37.846 din se prenese kot dohodek proračuna za leto 1964. 3. člen Zaključni račun je sestavni del tega odloka. Potrdi se zaključni račun rezervnega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1963, ki obsega Dohodke od tega: — prenesena sredstva iz leta 1962 — del proračunskih dohodkov, izločenih v sklad izdatke ostanek sredstev na računu obvezne rezerve sklada 2,098.334 din 2,101.586 din 2,070.062 din 31.524 din 3.252 din 2. člen Presežek dohodkov v znesku 2,098.334 din se prenese kot dohodek sklada za leto 1964. 3. člen Zaključni račun rezervnega sklada za leto 1963 je sestavni del tega odloka. 4. člen 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 400-9/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 400-13/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila -1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. PREGLED DOSEŽENIH DOHODKOV IN IZVRŠENIH IZDATKOV PO PRORAČUNU OBČINE SLOVENSKE KONJICE ZA LETO 1963 Dohodki Znesek din Izdatki Znesek din Skupni dohodki Dohodki, ki se po posebnih predpisih delijo med družbeno-politične skupnosti p. t. Posebni viri dohodkov Drugi viri dohodkov Dohodki drž. organov in ustanov ter ostali dohodki Prenesena sredstva Dotacije 153,225.276 e. 1,593.053 99,926.616 334.699 30,918.066 14,586.614 3,410.000 Prosveta in kultura Socialno varstvo Zdravstvo Državna uprava Komunalna dejavnost Negospodarske investicije Dotacije Obveznosti iz posojil Proračunska rezerva 1,085.491 20,003.317 3,039.870 8,477.424 8,812.000 1,212.820 42,216.335 7,564.529 20,708.033 Skupaj dohodki — 10 % posebna prorač. rezerva — udeležba sklada za šolstvo — udeležba državne uprave — udeležba okrajnega sodišča 303,994.324 17,277.052 94,:'i 1.991 65,137.247 14,210.396 Skupaj izdatki Višek dohodkov nad izdatki 113,119.819 37.846 dohodki obč. proračuna 113,157.665 113,157.665 I. Dohodke: Skupščina občine Slovenske Konjice je po 31. členu uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ, št. 22-257/61, 6-65/57 in 12-146/60) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine za leto 1963. 1. člen Potrdi se zaključni račun družbenega investicijskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1963, ki izkazuje: a) sredstva: Prenos skupnih sredstev sklada iz leta 1962 140,041.000 din dotok sredstev v letu 1963 22,921.000 din Skupaj 162,962.000 din b) plasman: Izločena sredstva za omejitev 9,823.000 din Stanje posojil 139,282.000 din Neuporabljena sredstva 13,857.000 din Skupaj 162,962.000 din 2. člen Sredstva in plasman se prenesejo v naslednje leto. 3. člen Izločena sredstva omejitve se uporabijo za posojila v naslednjem letu. 4. člen Zaključni račun sklada, sestavljen po banki, ki upravlja sklad, je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 400-14/64-1/2 Slov. Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 142. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. točki navodila o sestavitvi, predložitvi in pregledu zaključnih računov skladov družbeno-političnih skupnosti za leto 1963 (Uradni list SFRJ, št. 4-65/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa stanovanjskega sklada za leto 1963. 1. člen Potrdi se zaključni račun stanovanjskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1963, ki dbsega: — neuporabljena sredstva iz leta 1962 Dotok sredstev v letu 1963, in sicer: — obvezni prispevek — ostali dohodki 14.718.000 din 87.016.000 din 23.432.000 din Skupaj 125,166.000 din II. Izdatke: — uporabljena sredstva za posojila — odplačila najetih posojil sklada — stroški sklada — obvezna rezerva sklada 116,184.000 din 224 din 2,948.000 din Skupaj 119,356.000 din III. Neuporabljena sredstva na zaključku leta 1963 5,810.000 din Skupaj 5,810.000 din 2. člen Neuporabljena sredstva se prenesejo v sklad leto 1964. 3. člen za Zaključni račun sklada in zaključno poročilo upravnega odbora sklada sta sestavni del in priloga k temu odloku. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 40045/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 143. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 123. členu . zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-761/61, 28-358/61, 53-716/62, 13-185/63 in SFRJ, št. 7-100/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa sklada za vzdrževanje stavb družbenega standarda, ki so v upravi občine Slovenske Konjice za leto 1963. 1. člen Potrdi se zaključni račun sklada za vzdrževanje stavb družbenega standarda, ki so v upravi občine Slovenske Konjice za leto 1963, ki obsega: — dohodke — omejitev — likvidne dohodke — izdatke — presežek dohodkov nad izdatki 2. člen Presežek dohodkov v znesku 311.887 din in omejitev v znesku 149.254 din se preneseta kot dohodek v leto 1964. 1,492.546 din 149.254 din 1,343.292 din 1,031.405 din 311.887 din 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 400-16/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 144. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju dohodkov proračunov in skladov, ki izvirajo od prebivalstva (Uradni list FLRJ, št. 2-25/59, 10-173/59, 49-706/61 in 1-3/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davčnega knjigovodstva dohodkov občine Slov. Konjice za leto 1963. 1. člen Potrdi se zaključni račun davčnega knjigovodstva dohodkov občine Slovenske oKnjice za leto 1963, ki izkazuje: 1. obremenitev 186,920.062 din 2. plačila 165,954.900 din 3. zaostanek dolga 20,965.162 din 2. člen Zaključni račun obsega: 1. bilanco: 2. bruto bilanco; 3. pregled stanja računov davčnih zavezancev; 4. zapisnik o pregledu zaključnega računa po strokovni komisiji; 5. pregled dohodkov, obremenitev in plačil ter zaostankov po virih. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 400-17/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 145. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 13. členu uredbe o organizaciji in upravljanju družbenih skladov za šolstvo (Uradni list FLRJ, št. 10-130/61) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o soglasju k zaključnemu računu družbenega sklada za šolstvo občine za leto 1963 1. člen Skupščina občine Slovenske Konjice soglaša z zaključnim računom družbenega sklada za šolstvo občine Slovenske Konjice za leto 1963. Zaključni račun je sestavljen na podlagi navodila o sestavitvi, predložitvi in pregledu zaključnih računov skladov družbeno-političnih skupnosti za leto 1963 (Uradni list SFRJ, št. 4-65/64). Zaključni račun izkazuje: — sredstva, prenešena iz leta 1962 — tekoči priliv dohodkov — omejitev — 10 % posebna rezerva — izdatki — presežek dohodkov nad izdatki 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 1,040.207 din se prenese kot dohodek v letu 1964. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 490-18/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 13. aprila 1964. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 146. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 11. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o odpravi Stanovanjske skupnosti Slovenske Konjice 1. člen Stanovanjska skupnost Slovenske Konjice, ustanovljena z odločbo Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice pod št. SA-91/U1959 z dne 28. septembra 1959, se odpravi. 2. člen Celotno premoženje ter pravice in obveznosti, kakor tudi uslužbence odpravljene stanovanjske skupnosti prevzame novoustanovljena Krajevna skupnost Slovenske Konjice. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 022-14/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 147. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 11. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela 3,774.397 din 129,636.815 din 132,971.009 din 1,040.207 din ODLOK o odpravi Stanovanjske skupnosti Zreče 1. člen Stanovanjska skupnost Zreče, ustanovljena z odločbo Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice pod št.-SA-l3/1-1960 z dne 26/241060 in št. 01-SA-13/2-60 z dne 16/6-1960, se odpravi. 2. člen Celotno premoženje ter pravice in obveznosti, kakor tudi uslužbence odpravljene stanovanjske skupnosti prevzame novoustanovljena Krajevna skupnost Zreče. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 022-15/644/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar I. r. 148. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 99. in 108. členu ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o spremembi odloka o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov Občinske skupščine Slovenske Konjice. 1. člen V odloku o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov občinske skupščine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 38-447/63) se spremeni 3. člen in se glasi: Potni stroški se povrnejo za prevoz po železnici v 1. razredu potniškega ali brzega vlaka oziroma z avtobusom. Kjer ni javnih prevoznih sredstev ali bi bil vozni red teh sredstev v posameznem primeru za izvršitev določenega opravka neprimeren, pripada odbornikom kilometrina za vsak prevoženi ali prehojeni kilometer. Kilometrina znaša za pešhojo in za vožnjo z dvokolesom oziroma mopedom 25 din od kilometra, kilometrina za uporabo motornega kolesa znaša 30 din od kilometra, kilometrina za uporabo osebnega avtomobila pa 45 din od kilometra. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave V Uradnem vestniku okraja Celje. • Št.: 114-6/63-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice 149. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9-113/60, 15-249/61, 24-414/61, 16-196/62 in Uradni list SFRJ, št. 29-301/63 in 30-496/63) na seji občinskega zbora in ha seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilih potnih stroškov za prevoz na delo in z dela uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. V odloku o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilih potnih stroškov za prevoz na delo in z dela uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 3-20/62, 23-235/62 , 27-289/63 in 38-446/63) se izvršijo spremembe in dopolnitve tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilih potnih stroškov za prevoz na delo in z dela uslužbencev občinske uprave Slovenske Konjice, zavodov in organizacij. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Uslužbenci po tem odloku so osebe, ki so v delovnem razmerju s Skupščino občine Slovenske Konjice, z občinskimi zavodi ali organizacijami (v nadaljnjem besedilu »občinski organi«), za katere velja zakon o javnih uslužbencih. H. DNEVNICE 2. člen Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša: 1. za uslužbence na delovnih mestih, za katere se po sistemizaciji zahteva srednja ali nižja strokovna izobrazba in za tehnično osebje na delovnih mestih, za katere se po sistemizaciji zahteva kvalifikacija kvalificiranega, polkvalificiranega in nekvalificiranega delavca 2.500 din. 2. za uslužbence na delovnih mestih, za katere se po sistemizaciji zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba in za tehnično osebje na delovnih mestih, za katere se po sistemizaciji zahteva kvalifikacija visokokvalificiranega delavca ter za tiste uslužbence na delovnih mestih za katere se po sistemizaciji zahteva srednja strokovna izobrazba in za tisto tehnično osebje na delovnih mestih, za katero se zahteva kvalifikacija kvalificiranega delavca, ki imajo nad 15 let delovne dobe 3.000 din. Če traja službeno potovanje skupaj manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur in uslužbenec na tem potovanju ni prenočeval in ni bil več na poti kot 4 ure v času od 22. do 6. ure, se mu dnevnica zmanjša za 30 %. 3. člen Uslužbencem katastrskega urada pripada, kadar opravljajo geodetska dela v kraju zaposlitve oddaljenem več kot 4 km od meje ožjega gradbenega območja 50% dnevnice, določene v 2. členu tega odloka. 4. člen Za posamezne službe, kjer je to potrebno in smotrno, se lahko skladno s predpisi v izjetnnih primerih uvede potni pavšal. III. NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE 5. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence občinskih organov od 6.000 do 20.000 din na mesec. Izjemoma se sme priznati uslužbencem I. in II. vrste in tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega .delavca tudi večje nadomestilo, vendar ne več kot 30.000 din na mesec. Če se prizna uslužbencu nadomestilo nad 20.000 -din na mesec, mora izdati o tem predstojnik organa posebno obrazloženo odločbo. IV. KILOMETRINA 6. člen Uslužbenci občinskih organov, ki službeno potujejo z lastnim vozilom oziroma hodijo peš, imajo ob pogojih iz 14. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev imajo pravico do kilometrine, ki znaša: a) za prevoz z osebnim avtomobilom 25 din b) za prevoz z motornim kolesom ali mopedom 20 din c) za prevoz z dvokolesom 15 din č) za pešhojo 15 din Kilometrina se računa od meje gradbenega območja kraja zaposlitve do središča namembnega kraja. Starešina, ki je pristojen za izdajo potnega naloga, določi v potnem nalogu tudi uporabo prevoznega sredstva. V. POVRAČILO POTNIH STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA 7. člen Stroške za prevoz z javnimi prometnimi sredstvi na delo in z dela, ki presegajo 600 din na mesec, povrnejo uslužbencem občinskih organov organi pri katerih so ti v rednem delovnem razmerju. VI. KONČNE DOLOČBE 8. člen V ostalem veljajo za uslužbence občinskih organov določbe uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev. 9. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o dnevnem povračilu iza terensko delo geodetske službe (Uradni vestnik okraja Celje, št. 58-593/61). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 114-4/644/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 150. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 106. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov /Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za štipendije občine Slovenske Konjice 1. člen Sklad za štipendije občine Slovenske Konjice, ki je bil ustanovljen z odločbo o ustanovitvi sklada za štipendije občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 3-77/56), se ukine. 2. člen Sredstva ukinjenega sklada za štipendije se prenesejo v novoustanovljeni sklad za štipendiranje in kreditiranje šolanja. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 402-63/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skunščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 151. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 106. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-387/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za štipendiranje in kreditiranje šolanja 1. člen Da se zadovoljijo potrebe občine Slovenske Konjice po strokovnih kadrih, zlasti v družbenih službah in organih državne uprave, se ustanovi sklad za štipendiranje in kreditiranje šolanja v občini Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: »sklad«), 2. člen Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 3. člen Sklad je namenski in se smejo njegova sredstva uporabljati le za dajanje štipendij in kreditov za šolanje skladno s programom vzgoje strokovnih kadrov za potrebe občinskih organov, organizacij, zavodov in služb, zlasti pa: — za redni študij na fakultetah, umetniških akademijah ter višjih šolah; —- za strokovno in znanstveno izpopolnitev ter specializacijo oseb, ki imajo fakultetno ali njej enako izobrazbo; — za šolanje na srednjih strokovnih šolah, učiteljiščih, srednjih umetniških šolah in na gimnazijah. 4. člen Sredstva sklada se dajejo kot štipendija brez obveznosti vrnitve ali kot kredit. Medsebojna razmerja med skladom in štipendistom oziroma posojilojemalcem se uredijo s pogodbo o štipendiji oziroma s kreditno pogodbo. 5. člen Viri sredstev sklada so: 1. udeležba sklada na dohodkih občinskega proračuna; 2. dotacije in prispevki delovnih organizacij, zavodov in skladov; 3. obresti od naloženih sredstev sklada ter vračila najetih posojil iz sklada; 4. drugi dohodki. Sredstva sklada so naložena pri banki, ki izvršuje občinski proračun. 6. člen Sklad upravlja komisija za štipendiranje in kreditiranje šolanja, ki ima 7 članov. Predsednika komisije izvoli občinska skupščina izmed svojih odbornikov, ostale člane pa delegirajo: — enega člana občinski odbor SZDL, — enega člana občinski komite ZMS, — enega člana študentska organizacija občine Slovenske Konjice, — tri člane svet za šolstvo občinske skupščine. 7. člen Sklad ima pravila. Pravila sklada določajo natančnejšo organizacijo in način upravljanja sklada ter pogoje za dajanje štipendij oziroma posojil. Pravila sklada predpiše občinska skupščina. 8. člen Administrativno poslovanje za sklad opravlja občinski upravni organ, ki je pristojen za zadeve šolstva, računske posle pa upravni organ, ki je pristojen za zadeve financ. 9. člen Sredstva sklada in njih uporaba se določajo z letnim finančnim načrtom ter z večletnimi programi o šolanju kadrov. Večletni program o šolanju kadrov, oblikovanje in uporaba sredstev sklada mora biti v skladu s smernicami perspektivnega plana razvoja občine in vzgoje strokovnih kadrov. Večletni program sprejme komisija za štipendiranje in kreditiranje šolanja v soglasju z občinsko skupščino. Letno se sredstva sklada razporejajo s finančnim načrtom. 10. člen Naredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik komisije za štipendiranje in kreditiranje šolanja. 11. člen Svet za šolstvo skupščine občine je pooblaščen, da daje navodila in tolmačenja v zvezi z izvajanjem tega odloka. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 402-64/64-4/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice 152. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 49. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59) in 1. točki odloka o najvišjem odstotku stanarine in najemnine, ki sme biti določen kot dohodek stanovanjske skupnosti (Uradni list LRS, št. 22-124/59) na seji Občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjski skupnosti kot njen dohodek. 1. člen V odloku o določitvi odstotka najemnine in stanarine, ki pripada stanovanjski skupnosti kot njen dohodek (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-246/59) se 1. člen spremeni in se glasi: Krajevnim skupnostim na območju občine Slovenske Konjice pripada kot njihov dohodek 3 % stanarine za stanovanja in 5 % najemnine za poslovne prostore od zgradb na njihovem območju. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 36-20/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 153. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3. in 7. členu zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22J127/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela SKLEP o določitvi vplivnih območij na območju občine Slovenske Konjice in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov 1. S tem sklepom se določijo za območje občine Slovenske Konjice vplivna območja naselij, za katere je treba izdelati urbanistične projekte. 2. V smislu 1. točke tega sklepa se v občini Slovenske Konjice določijo vplivna območja za naslednja naselja: — Slovenske Konjice, -— Loče, — Vitanje, Zreče. 3. Razen naselij, navedenih v 2. točki tega sklepa, se določijo še naslednji kraji oziroma objekti, za katere je potrebna urbanistična dokumentacija zaradi njihovega gospodarskega oziroma turističnega pomena. Ti kraji oziroma objekti so: — Žički samostan z okolico, — Južno pobočje Pohorja (Rogla, Skomarje, Resnik), — trasa magistralnega plinovoda, — trase vseh električnih daljnovodov. 4. Za naselja, navedena v 2. točki tega sklepa, je treba upoštevati pri izdelavi urbanističnih projektov naslednja okvirna napotila: — Vplivno območje Slovenskih Konjic sestoji iz naselja: Slov. Konjice, Prevrat, Škalce, Blato in Konjiška vas. —• Konjice so upravni in kulturni, gospodarski in trgovinski center občine z večjim številom zgrajenih javnih zgradb in z drugimi objekti. Imajo razvito industrijo, ki ima velike možnosti širjenja. — Za Slovenske Konjice je že izdelan urbanistični program, ki je v postopku za odobritev. — Naselje Loče je manjše naselje s popolno osemletko, zdravstveno postajo, kino dvorano in krajevnim uradom. Gravitacijsko zaledje je precejšnje. Možnost razvoja opekarne je podana s povečano gradbeno dejavnostjo v občini. Kraj ima določen gradbeni okoliš. — Naselje Vitanje je po velikosti tretje naselje v občini in gravitira zaradi geografske lege bolj proti Celju kot proti upravnemu centru Slov. Konjice. Je šolski in trgovski center zaledja. Razvoj kraja je pogojen z razvojem obratov tovarne kovinskih izdelkov in lesno industrijskega obrata. Ima določen gradbeni okoliš. — Vplivno območje Zreč sestavljajo naselja Zg. Zreče, Sp. Zreče in Nova Dobrova. Zreče so pomemben industrijski kraj s predvidenim razvojem industrije. Kraj ima lepe možnosti nadaljnjega razvoja. V kraju so kulturne, zdravstvene in šolske ustanove. 5. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije za naselja, navedena v 2. točki tega sklepa, je treba upoštevati ekonomsko utemeljeno izbiro naseljenosti, zaščito značilnosti pokrajine in amibientov ter racionalno programiranje komunalnih naprav. 6. Za skladen razvoj krajev oziroma pomembnost objektov iz 3. točke tega sklepa je treba izdelati ustrezno urbanistično dokumentacijo v obsegu in na način kakor bo to zahtevala funkcija krajev oziroma objektov glede na predvideni pomen. Programske osnove za kraje, oziroma objekte iz prejšnjega odstavka te točke bo izdelala občinska skupščina v okviru razvoja teh krajev. 7. Ostali kraji in naselja na območju občine niso urbanistično pomembni, zato se obstoječi gradbeni objekti načeloma samo vzdržujejo. Za nove objekte v teh krajih in naseljih je potrebno izjemno dovoljenje pristojnega organa. 8. Pri izdelavi urbanističnih projektov je treba upoštevati perspektivni program razvoja kmetijstva in gozdarstva kot tudi za posamezne urbane centre v občini. 9. Poleg vplivov iz 4. točke tega sklepa je za izdelavo urbanističnih projektov treba upoštevati tudi vplivna območja krajev, ki niso navedeni v tem sklepu, pa se bo to naknadno ugotovilo pri izdelavi urbanističnega projekta. 10. Roki za izdelavo urbanističnih programov in ureditvenih načrtov za centre vplivnih območij se določijo takole: — za naselje Zreče se izdela urbanistični program do konca leta 1965, — za naselje Vitanje se izdela ureditveni načrt do konca leta 1970, — za naselje Loče se izdela ureditveni načrt do konca leta 1968. 11. Razen urbanistične dokumentacije je potrebno izdelati še naslednje programe in načrte: — Program in načrt izgradnje južnega pobočja Pohorja kot širšega rekreacijskega centra z Roglo in Peskom do konca leta 1965. — Regionalni načrt občine Slovenske Konjice kot subregiona v celjskem okraju. — Program in razvoj gospodarskih panog kmetijstva, živinoreje v občini Slovenske Konjice za obdobje prihodnjih 30 let. Program izdela skupščina občine do konca leta 1965. 12. Za potrebe drugih krajev, ki niso navedeni v tem sklepu, je treba zagotoviti ureditvene načrte le v obsegu ureditve njihove prometne mreže in asanacije obstoječega naselja. 13. Za financiranje izdelave urbanističnih projektov je treba predvideti proračunska sredstva, ki bodo vsako leto posebej zagotovljena skladno s predvidenimi nalogami in roki v proračunu in v skladih občine. 14. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 350-5/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 154. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu temeljnega zakona o financiranju šolstva .(Uradni list FLRJ, št. 53-687/60) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela SKLEP o soglasju k finančnemu načrtu družbenega sklada za šolstvo občine Slovenske Konjice za leto 1964. I Skupščina občine Slovenske Konjice daje soglasje k finančnemu načrtu družbenega sklada za šolstvo občine Slovenske Konjice za leto 1964, ki izkazuje: — dohodke 168,440.207 din —- izdatke 168,449.207 din Finančni načrt sklada je sestavni del tega sklepa. II Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od 1. januarja 1964. Št.: 400-8/64-1/2 Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1964 ■Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Stran 22 URADNI VESTNIK Št. 15 — 25. april 1964 P dohodkov in izdatkov sklada za R E G L E D šolstvo občine Slov. Konjice za leto 1964 Dohodki: Znesek din Izdatki : Znesek din Skupni dohodki 168.440.207 Za osnovno dejavnost šol 146,776.251 Prenešena sredstva iz leta 1963 11,040.207 Za investicije 20,000.000 60% od 10 % proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada politično terit. enoti Operativna rezerva 1,663.956 27,400.000 41,76 % dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka 18,000.000 50 % občinske doklade 15,950.000 35,71 °/o drugih posameznih dohodkov družbeno-politične skupnosti 86,050.000 Dotacije in pomoči za investicije 20,000.000 Skupaj dohodki 168,440.-207 Skupaj izdatki 168,440.207 155. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 62. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list LRS, št. 32-165/59) in 27. členu statuta občine na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1964 izdala ODLOČBO o reorganizaciji osnovnih šol v občini Slov. Konjice 1. V skladu s programom razvoja šolske mreže v občini Slovenske Konjice se s 1. junijem 1964 pripojijo k osrednjim osnovnim šolam: 1. K II. osnovni šoli Slovenske Konjice — Osnovna šola Stranice. 2. K L osnovni šoli Slovenske Konjice — Osnovna šola Špitalič. 3. K Osnovni šoli Loče — Osnovna šola Jernej pri Ločah in Osnovna šola 2iče. 4. K Osnovni šoli Zreče — Osnovna šola Gorenje nad Zrečami, Osnovna šola Resnik in Osnovna šola Skomarje. 5. K Osnovni šoli Vitanje — Osnovna šola Rakovec. 2. Pripojene osnovne šole so podružnice osrednjih osnovnih šol. Podružnice nimajo lastnosti pravne osebe. Premoženje, pravice in obveznosti ter uslužbence pripojenih šol prevzamejo osrednje osnovne šole. 3. Podružnico osnovne šole vodi vodja podružnice, ki ga imenuje svet osrednje osnovne šole. Podružnične šole imajo svete staršev. S statutom osrednje osnovne šole se podrobneje določi oblikovanje in način dela sveta staršev. 4. Osrednje osnovne šole in njihove podružnice se financirajo po enotnem finančnem načrtu tako, da podružnice sestavijo svoj finančni načrt, ki je del enotnega finančnega načrta osrednje šole. Delitev osebnih dohodkov za podružnične šole se vrši po enotnem pravilniku osrednje osnovne šole. 5. Splošne določbe glede organov podružničnih šol veljajo tudi za šole, ki so bile pripojene k osrednjim osnovnim šolam po odločbi Skupščine občine Slovenske Konjice o pripojitvi nekaterih nižje organiziranih šol v občini Slovenske Konjice k osrednjim osnovnhn šolam (Uradni vestnik okraja Celje, št. 38-348/63). 6. Svet za šolstvo Skupščine občine Slovenske Konjice se pooblasti, da izda ustrezna navodila za izvedbo reorganizacije osnovnih šol v občini. 7. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St.: 022-25/64-2/3 Slovenske Konjice, dne 15. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Slovenske Konjice Skupščina občine Slovenske Konjice je po 30. členu statuta občine Slovenske Konjice na skupni seji obeh zborov dne 3. aprila 1964 sprejela naslednje SKLEPE I V komisijo za cenitev nepremičnin in premičnin na območju občine Slovenske Konjice se imenujejo: Tavčar Franc, odbornik ObS Slovenske Konjice — kot predsednik komisije; ing. Poličar Janez, KONGRAD Slovenske Konjice; ing. Us Ivanka, uslužbenka občinske uprave. Slovenske Konjice; Kovač Milica, KONUS Slovenske Konjice in Pečovnik Ivan, uslužbenec občinske uprave Slovenske Konjice. II V upravni odbor občinskega zdravstvenega investicijskega sklada se imenujeta dr. Us Jure, odbornik ObS Slovenske Konjice in Šuc Fanika, medicinska sestra v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice. III Šoter Stefan se razreši funkcije občinskega sodnika za prekrške. 1 IV Tajnikar Maks se imenuje za direktorja podjetja ELKOP Slovenske Konjice. Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letin) 1200 din. Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10. / . H .