Interpelacija ali vprašanje, ktero so stavili slovenski poslanci 19. kimovca do vladinega zastopnika v deželnem zboru v Gradcu. Slovencev, kterib blizo poldrug milijon nepretrgoma prebiva v deželah in oblastnijah Štajarskega, Koroškega, Krajnskega, Goriškega, Istrije in Trsta, — živi v prvič imenovani deželi — na Štajarskem namreč više 400.000 duš, ki so z mnogoštevilnejšimi neinškimi prebivavci te dežele v jedno državno jednoto združeni z Slovenci pa drugih imenovanih dežel tako, da se jih povsodi sprijemajo. V deželi štajarskih Slovencev živijo tudi neniški prebivavci, pa le samotarno in komaj jeden odstotek vsega prebivavstva; na dalje živi in sicer uaj več po mestih in trgih okoli pet odstotkov takib Slovencev, ki svoj materni jezik razumejo in govorijo, ga vendar vsled nemških šol, ki so bile in so še, ne znajo niti brati niti pisati in toraj samo nemške Slovanom večidel malo prijazne časnike berejo in so po tem takem veči del svojemu narodu odtujeni. Ostali del naroda tedaj 94 odstotkov je čisto slovenski in samo slovenski jezik govori. Vkljub temu pa se je nadlegovala in se še nadleguje slovenska mladina kinečkib srenj v ljudskih šolah nasproti vsemu pametnemu razumenju izrejevanja in na veliko škodo izobraženju z nemškim ji tujim jezikom in to brez vsega namenjenega vspeha, ker ta mladina nima zunaj šole dejanske vaje v tujem jeziku. V srednjih in viših šolah se na Slovence in jihov jezik popolnoma nič ne gleda. Če se tudi tukaj slovenskemu jeziku privoši svoboden prostor, ali če se tudi kot zapovedan predmet vpelje v srednje šole, tako je ta naredba vendar le vkanljiva, dokler slovenski jezik v nradib nima veljave. Slovenec se mora v srednjih in viših šolali naj prej svoje narodnosti iznebiti, ako hoče do više omike priti. Te zavode zapušča in se ni naučil spoznavati svoj narod, jegovo pravo zgodovino in svoj materni jezik, ter stopivši, kot uradnik, odvetnik. biležnik ali zdravnik v javno življenje postane večkrat nasprotnik svojega ljudstva in veljave jegovega jezika boje se, da bi ga učenje slovnice svojega maternega jezika v privajenem lagodnem življenju ne motilo. V uradu v uižjib in višib. stopnjah, povseh odvetniških in biležniških pisarnicah gospoduje z redkimi izjemami še zmirom tuji nemški jezik. Zapisniki z slovenskimi strankami se spisujejo v nem.škem jeziku, vsi pozivi, odloke in razsodbe se izdajajo narodu v tujem jemu nerazumljivem jeziku. Slovenskib vlog pii uradnijah ne vidijo radi in jib večidel v nemškem jeziku rešujejo. Vsak košček ravnopravnosti v uradu si mora Slovenec od uradnije priboriti. Celo slovensko spisan krsten list ali samo v slovenskem pravopisu pisano lastno ime še celo v vladikovinskem imeniku naletava pri nižjib in viših uradnijah na težave in dela dotičuiku neprijetne sitnosti. Uradniki jezika nezmožni so bili v slovenske, znajoči pa jezik v nemške kraje prestavljeni ali tam puščeni. Ali zna kdo slovenski jezik tudi pisati, nikogar niso vprašali, naj se ga nauči nikomur uiso zapovedali. Sodnjiska opravila, celo taka, ki jih ima preiskovavni sodnik, so še zdaj v rokah nemških slovenskega jezika po- polnoma nezmožnih uradnikov, ki razpravljajo z tožnikom in tožencem, z obdolžencem in pričo ne brez velike nevarnosti za pravno sigumost z posredovanjem kakega dninarja ali pisarnika ali celo uradnega služabnika. • Ta odnarodovana po večem številu odvetnikov in bilež- nikov podpirana birokracija, ktere jedina zasluga je ta, da narodov jezik govore ga soperno pači in kvari ter lastno nezmožnost jeziku uakladaje se veže z delom meščanov, ki je narodu odvrnen, kedar gre za to, da bi pri volit- vah ali v mestih ali deželnih okrajih narodnega kandidata pobedila. Z pomočijo teh dveh delavnih moči, kteri domačega slovstva in drugih narodnih naprav nič ne podpirate, nasproti pa narod pri vsaki priliki kolikor mogoče za se rabite, se protinaroden živelj vriva z vsemi sredstvi v srenjska, okrajna zastopništva, v deželni zbor, tam ima prvo besedo in razsodno o narodnih in duševnih potrebah naroda, z svojim vpljivom izvabi umetno narejene nezdrave želje iz njega, da bi je sepet porabila kot podporo za nenarodne predloge in sporočffli? Narodnjak je povsodi nazaj potisnen, odstavljan, celo preganjan. Jegov jezik je porinen v vasi in tudi tam ga tujstvo zatira tako, da se ne more razviti. Tujstvo, ki nima za ljudstvo niti razumljenja niti srca, ima oblast. Xeznatna manjšina zavira notrajno narodovo moč, na ktero se stavljajo neprenesljive tirjatve, zavira dušno razvijanje, ki ji le na narodni podlagi — v lastnem jeziku — mogoče in ki je prvi pogoj gmotnega blagostanja. Ogroinna večina, jedro ljudstva, je namesto čvrstega in zdravega narodnega življenja obsojena na pohabljeno in potrto duševno* življenje. Telo narodovo je razkosano in v tem razkosanju brez moči. Narodovi zastopniki delajo v šest različnih deželnih zborih osamljeni in v ti osamljenosti oslabljeni. V štajarkem deželnim odboru Slovenski narod ni zastopan, akoravno ga je dve petini vseb. deželnih prebivavcev. Tukaj v visokem deželnem zboru so med 63 poslanci samo z 8 narodnirai poslanci zastopani in v naj ugodnejšem slučaju bi mogli samo z 12 poslanci zastopani biti. Kako se je v tem deželnem zboru dozdaj na narodno, duševno in gmotno dobro Slovencev gledalo, to je visoki vladi tako znano. Ker se je pokazalo ponianjkanje razumenja in dobre volje, ker državne pripomoči popolnoma pogrešamo, izginolo je skoraj upanje. da bi se to stanje današnjih razmer izboljšalo. V jednakih in sem ter tje še hujših razmerah so naši sorodnjaki v ostalih iinenovanih deželab. Naj toraj visoka vlada razumeti blagovoli, ako se zdravi del ljudstva upira vsemu kar v nevarnost stavi in slabi jegovo narodstvo in dobro, ako se ustavlja oni nenaravni in nravnost podirajoči sistemi tnjčevanja, ki ude jedne in iste narodne družiue, rneščane in kmete, celo posamezne ude v srenji in rodbini razdvaja in v razprtijo stavlja, ako svoje rešenje vidi samo v zjedinjeiiju naroda v jedno državno — narodno celoto z narodno upravo; da se to spoznanje vedno bolj širi in v tisku, v očitnih slovenskih taborih razglaša, spoznanje, ki je določno izrečeno v prošnji predloženi ministerstvu Šmerlingovemu že 1. 1861 od 20.000 Slovencev podpisani, ktero živo zastopajo vsi domoljubi". Visoka vlada bode, zaajoča prav ceaiti zaklade, ki so v razvitiju Barodaosti za državo samo založeai, tira bolj zdobrohotaostijo želje sloveaskega aaroda, ktere smo v dežel-nem zboru tudi mi izrekli. zaslišati blagovolila, ker se popolaadejauska izvršitev aa aaj višem mestu pripozBaaega aačelanarodne ravnopravnosti pri dosedajnih razmerah aaroda ko-maj izpeljati da; kajti tako zjediajeaje bi pomenilo prido-bitev m pospeb mednarodaega miru, in bilo bi naj boljšipripoBioček nektere Avstriji sovražae namerjatve neškodljivestoriti. Da se za sedaj uresniči aarodna ravnopravnost aa obla-stjib uašili volivcev, si dovoljajemo c. k. vladineaiu zastopnikuz spoštovaajem staviti vprašanj e: Kaj misli visoka vlada storiti, da se dejansko uresaičinarodiia ravnopravnost v šoli in uradaiji na alovenskem obla-stiju dežele; in ali bi bila vlado vzlaati volja, zaakazati uradnikoBi iu javno poverjenim pisBiosostavljavceia, da se naučijo v določeaem obroku, če aočejo iz alužbo izpuščeni biti — ia ali je vlado volja, v sloveaske sodaije aemudoma postaviti uradaike, ki so jezika zmožai. V Gradcu 18. kimovca 1868. Dr. Jožef Vošnjak. M. Herman. Dr. M. Prelog. A. Lenček. J. Lipold.