Posamezna številka -40
A
Po.v/no tek. račun. - Conto corrente con la posta.
dne t., IO. I Bi 20. »Mkcg« mosoca. — Urodnlltvo iu upravnUtro v Gorici, VU C. Favettf '> — Tink« Narodna TžakflBiis. — Izdajatelj ln odfov. ■radsik Franc« 1'odbcrfii. — Cena oglasom: 1 mllimltcr viaočJno a Urini enega otolpa L. — JHQ. zrn trgovske reklonio, Bančna obvestila, podana, osmrtnice va» bfla, naznanila Itd., -vsaka vrata 1 L. — Celoletna naročnin* • L. — Z« inozemstvo 22.AO L.
leto III.
OOIIICA, dnu t. junij« 1024
Goriška industrija, trgovina in obrt9
ali speči goriški Merkur.
Je leto preteklo, presrečne vasice, te naše, vesele in mirne Gorice, odkar je obrt se tak' močno razvil, da led je pri sohicu in luni razbil.
Kdor slavno Gorico, to lepo vasico še danes ne smatra za dobro potico, naj hitro požuri se in pribiti, med naše trgovce in druge ljudi.
lio videl, kako vam preklinja Hoštjančič in zdeha zaspano na vratih Kocjančič. Se Fiegl in Feigl in brili tin' Furlani, pogrešajo lirce m I judstvo od lani.
Zc davno pon<leljka ne bilo bi tTcba, ker vsim se ix>poklan v gostilni zadrem To Zittcr na trgu, na uliej, Kotcr — dognali so skupno, pred brivnico Zotter.
PersogBa, Farfolia, Dd Zotto, Del Sotto, urivajo »robo«, kot greh pred poroto. Še Cumar premožni, Culot in Pisot, niso nič boljši, kot Franzotti. Franzot.
Pa Batič in Balič? so taki kot Valič! Povsod jo že Konc in Caus, pravi . Hvalic. Otožni si migajo preko njih lin: Petarin, Ciufarin in Višin tin. Ac drva nc more prodat Simonetti. ker vendar ne kuri zdaj peč Benedetti, pač se na solncu že greje sam Fon, Vuga, Vuk, Vouk in z njimi Graton.
Zc okna trhlena popravlja Pavlin. Pošilja po svetu riž, poper Dclpin. Tam se ne kuha več samo Polenta, to ve vsak Pizzul, Dolenc in Valenta. Ae »Adriatica« vzorna kavarna in hižc res črne. pristna tovarna, spečati v nedeljo ne more kislin, čc tam sc prikaže basist Mičelin.
On ne pusti tam nikogar na »gmah,« ne Reja ne Kozma, ki zehata v »šah.« Njim se pridružijo P«ihor in Janko, Jarc in Komjanca in pa šc Stanko
Čeriiigoj, SfiHgoj, Suligoj ino Kempeiie. pijejo s Ficgtnom vino. vleče jim Brišček in tiid' Vipav e, dokler še brska, med lircami »pave.«
Nato pa se zberejo sredi vasice, . tam pred kavarno zaspane Gorice. Pit* gredo v Kronberg, nekam jest" loj. a pri Jelenu, si brišejo znoj.
Špika Mat lov.
Goric* 1. Junija.
Rimski partamenf to sreč* no odprli. Ker Je to nekaka mlada kukavico zleienm v ah ničnem gnezdu. da Je moral hiteti pogledat tudi Čuk na paTci. da poroča o tem. Za ta dan oo prinesli v kimam e nt (ne parlament, zakaj poolonci od zdaj naprej ne bodo govo* rili, ampak kimali temu. kar bo Muiaotini dejal) vae ze* lenje, kar ga imajo v Rimu. Različno ugjbljejo, zakaj uo spremenili za ta dan kimat meni v nekako z grmovjem poraščeno gmajno za teleta, (ne za osle, ker potem bi mo* ruti natrositi obilo osata, tega bo pu ie Mu šoli ni dajul v mu* lih porcijah.) Izmed vseh hu* dob ni h ugibanj vzemimo naj» manjše, da so hoteli narediti le senco, da novim poslancem ne bo prevroče. Sa/ se spo* minjnte. kako ste se potiti, ko ste kot mladi bosopehdki pr* vič prestopili prag šolske iz* be. In rep se jc buje zgodilo, du je celo vrsto v lepe Črne fra* ke u informiranih mladih po* sla nč kov, ki jih je peljal neki fašist v poslopje, ustavil dol* gobradi vratar: »Halt! Tu no* tri ne sme vsak. Iz katerega zavoda pa ste vi otročički?* — »Mi — nti smo poslanci. Prva stopnjica do rrdnistra, upanje do senatorstva, sanje o vi tež t vu.. .* — »Veseli ste, otroci. Ne delajte se norca iz starega, zaslužnega rrtožaj* — Ne vem, kaj bi se bilo dogo* dilo, da rti pristopil k vratarju navzoči snopur, ki Je pomolil starcu pod nos vizitko v obli* ki manganele. Vratarje sutu» tiral in novi poslančkt so sve*. čarto vstopih v kimamenf.
Incidentov pri otvoritvi te prve inštifucije v Italiji ni bi* lo. Kralj je moral imeti špe* gle. da je bral od Mušohnija spisani govor, potem je pa brž-letel na Angleško, da se od* dahne. Drugače se je prvo ki* man je povsem posrečilo.
Pravijo, da je imel MušoHru večinskim kimavcem govor, iz katerega se je Čuku na pat ci z okna posrečilo v je ti le par besed, ki jih prinašamo:
»Glejte, da boste pridni. Pazite, da boste mojim pred* logom pravilno in enotno pri* kimali na ta način, da svojo glavo ža par centimetrov dvignete in jo zopet povesite, tako kot bi kihnili. To se pa zgodi par krat, kot bi hoteli zabijati žebetj v steno. Če bi kdo obrača/ glavo na desno ali na levo, bi to pomenilo za* nikanje. Mi pa nismo otvoriH zardkament. Tudi nočemo prepira po hodnikih, da ne bi kdo mislil, da nismo e pot rtih misli. Če pa bi se predrznih, da bi zavrgli moja navodila, tedaj vedite, du vas zadene kazen, da vas bomo nadome*
stlM r gramofoni. To bi bila sramota za vus, zato gledujte, du boute v zgled drugim par* lomentom, ki so še danes tu* krt nazadnjaški, du se prepi* rajo hi pe kimajo*.
Po tem' stavnem govoru je general Bolbo sedel v zrakpt plov in se popeljal po zrdkjt tja v Sežano, kamor je pri* nesel dmgotodcem najprisrč* ne j te Mušotinijeve pozdrave. Ne ve se natančno, zakaj so Muiohntju drugorodci tako k srcu prirasti, du jim poiilja pozdrave, kot funt svoji punci in za svojo pošto uporablja generala in zrakoplov. Morda .mu gre zato, da mu naša ob* Čine čez hribe in doline iti čez konjske stopinje naznanijo, da so ga izvolili zu častnega občima. Nuzudnje Mu Šoli ni ie sam ne bo več vedel, v katero občino pravzaprav spada. Dejstvot du genettak tako pridno nosijo pozdrave od Muiollrtiju. nas pa navda* ju s srČrdm veseljem in trdnim upuhjem, du v bodoče ne bo vojski in bodo;»porubiM generale za golob jo poito.
Če omenimo Se oblitnico vojne, pji kateri 90 imeti be* sedo samo uniindrugi, ki so tudi točiti uvojo kri. ne, dkoa morali tihotapsko lepiti svoje letake. lahko preidem nu one* ga učitelja »zu laški jezik*, ki je zapisal na spričevolooire^ ku. je rojen »v^GrmJcu, provinda Jugbstuviajk To. te ni najhujše. Pred par tedni jp prišlo pismo iz južne j f ah je v »Gorizia — Jugosloviu.* To Je
še vse lepše vse poučnejše. Bolj bi »trofiM*. če bi z ozirom in za ilustracijo razmer zapi* sati: Ubija.
V nedeljo 4 je ogledal Čuk še posebno znamenitost. Nu celem svetu imajo namreč nu* vodo, da se kaj radi skupaj zberejo športniki (ki pa nI* mojo tega imenu radi tega. ker kadijo šport*cigoret e) in brcajo žoge, bule in tako ro* potijo, drug dragemu v nos, na glavo, v trebuh in kumor sploh prileti. To nedeljo so prišli brcati z Goričunl celo Iz IJubljane, namreč lHrija (pa ne Napoleonova), kl Je bufe brcala tako uspešno, du Jih je pol dobila, pol Jih Je dala. tako da no bo zamere ne na desno ne na levo, češ da ao oboji zelo dobri brcarji Ih ko* renjaki.
To nedeljo je bila tudi veli* ka slavnost na sveti Gori. Tu* di slovenskih romarjev Je bi* lo obilo, daslruvno je ie splo* šno znano, da so morati slovenski frančiškani Iti proč. Radovedni smo, kako bo dr* žala ta modra uredjja glede slovenskega romanja. Ali bo* do slovenskim romarjem pre* poveduh pot na sveto Goro? Ali pa se bo zgodilo drugo: da bodo za slovenske romar* Je nastavili ob spovednlcah posebne tolmače za grehe. K no aH drugo. Morda pu so mnenju, du jc za Slovence dovolj, da Je na	Gori
velik& gostilna, daljše »fejst* nap!jejo. \Ne vedo. da taka
Čicm in Mk Hrm Mb fiU ki) ne mihiti "
CUK NA PAVC1.
POIŠČITE I
	
	
	
	
§1	
	
	
	
	
	
	
Poiščete. kako tajnost skriva tale gozdna pokrajina Ali je lovec, razbojnik, ali divja žival? So vHc ali uboga deklica, ki jo je steza pripeljala v to divjo goščo, da ne zna nazaj?
Kar dobite, pošljite Čuku na palci. Cc prikrite pet lir, dobite knjigo, ki obsega 220 strani z romanom: .Slovenski svetec in učitelj« ter dramo: .Veronika Dcseniška«.
(Humoreska). . Stali amo na :
pero. > pet
oseb.in med nami tudi moj znanec Štefan,' krttBaraki difc. tt»t Naenkrat se obrue Sto. fan k meni in' pranrl: *
»Mi stojimo vsi Kipeti po konci, kakor povečana, pole, na. Niti govoriti ne moremo, eden z drugim no da bi so modsebojno predatovOt Tu bi bila pač kaka refonn« na mo stu.«
»Glej,, sem. mu ocbrmii, .tu na' peronu ao tri osebe. Tu stari debeli nospotb tam mlaiU pohlevna gospodična in skd. ojič napeti poročnik infante. rije itevflke kdosigavedi. Kai prični tvoj razgovor h vpeljal tvojo reformo [«
Štefanov« oči so se zasveti, lo. Obrnil je svoj pof^ed n> starega gospoda, se prijazno in uliudno nasmehfjai in g« nagovoril:
»Vi ste precej debeli. moj gospod.«
Opazoval sem vse tri ose. be. Poročnik se jo smejal, g<>. spodičn* se ie prestrašila in stari gospod, katerega se jc stvar tikala, jc zaidobil nidce obraz kakor rak in odgovoril: »Kaj pa to Vam mar fin?. .Oho,, pravi Štefan nato v istem tonu. »To mri gre vendar nekoliko mar. Debel človek nc more biti pri pravem zdravju. Vsaka debelin* je bolezen Noben individij nima-pravice, . se na kak način izmuzniti iz človeške družbe. Ako bi Ac ne mogli vsled Vaše trebušne u trijiue več prehranjevati, tc daj moram jas poseči vmes. Na ta način boste' človeški družbi, to se prrvi meni. v bremo. Vidite torej, da mi je Vaša debelina mar. Morate pač nekaj storiti, da se je iz« nebite. Jeste zvečer? Pijcte mnogo?«
Stari gospod se ie mučil, da je zamoget normalno dihali. Ko je sprevodnik stopil na pc> ran. mu je dejal z napenjajo čim glasom:
»Kaj se moramo tu na tram-vaju pustiti žaliti?«
Sprevodnik nas je vprašu. joče pogledal. Ni se mogel (io misliti, <ta bi bil kadaj stareua gospoda užalil Sprevodnik ic bil pet let tislužben in poznal vsakovrstne ljudi, zato se ni presenetil in odgovor požrl. Bil je dovolj pameten, da bi sc brez potreba prepiral. Ste Ion nadaljuje:
»Masaža je v mnogih sliiča-jih dobra. »Flajštti« tudi. Ma. saža z milom in turško kopali* šče. Se nikdar ne koplictc?.
Tramvaj sc je ustavil in de. beli gospoid je izstopil. Hitel ie do str&žirilca In mu v vsej s«(rf govoril Tramvaj p. oddrdral dalje.
»Ni rc«,« pravi Štefan ohr. njen proti gospbdični. »danes imamo krasno vreme?«
Mlada gospodfSoa, ki jc 1>U» v resnici pohlevna, je zria nemo v prazen znfc ki poročnik se ie smejal.
»Jaz moram Vašo molčeč-nost smatrati » potrdilo,- i c
I'
ruufcljfVal Štefan.: »Dovolite. jiospodl&Mt di 'Vatnr reč 6xn, da VamV** m*& klobuček prtsvzajmjr^dobfo stoji Prav u prava barva in format. Sa« mo trak jevprvnriabk. Dober okus imate. Ste 'ši ga sami i2»
brali?« ' &
Gospodična je prebledela, se vzrl* na pbok in trinajst« krat; zaporedoma prečitala:
»Ne izstopiti med vožnjo 1 z voža,kcr fe za življenje nevarno^ »Ne izstopiti med vožnjo it voza, ker Je za živ* !jcnje neverno-.* »Ne izsto*
pitU.... -
S Mam ji je gledal vos čas v oči in dejal:
»V ccftetn modem življenju Van* necm nič žalega storil in vetklar ste tako ncprijacni in notMsmk Cc bi Vas bU ke« da) na/ltifcMt plesu ali kaki pojedo* srečal bi bili gotovo z ipfenoj »plavšali« Midva bi se bila zaročila, midva bi bila poročena* midva bi imela o« troloe, midva bi.'...«
Gospodična je zarudela ka« kor. ogenj. Prcrila se je skozi potnike« in obupno zakričala: »Sprevodnik vstarvite za božjo voljo, jaz izstopim«
Ona je izstopila in.poročnik ji je poim*£al£Nat6 sc je obrni* k Štefanu in dejd:
»Vi niste kavalir! Tako se ne spodobi občevati. z doma* mL kakor ste Vi storili.« Štefan je žajnd. i »Vendar!« je vskiiknil »Iz« vretnol Vi ste pravilno name pritisnili Upam. da bi mi isto reldj — to od kavnttrja, — tudi Če bi se tu v naši pokrajini dvoboji vršili Pač pa bi bilo tO potem re&karano. Tako pa ne morem nič k stvari storiti. Normani — niti hud ne mo« rem biti«
Poročnik ni odgovoril, am« pak stopil loorak nazaj, da je nov potnik vstopil med njiju in ostal Bil je človek s pobož« nim obrazom, srednjih let, belih las. katere je pokrival majhen klobuček. Tramvaj je hitel dalje.
Čez par minut pa je Štefan pričel nekaj, kar je caio mene osupnilo. Kakor bi trenil je snel gospodu klobuk z glave, se zagledal v dolge bele k^ dre in pričel mešati med njimi z roko, čudeč se do skrajnosti.
»Kakšni lasje, oh kakšni lasje! To je najkrasnejše. kar sem v svojem življenje videl. AH je to Vaša nedeljska pa-ruka? Kaj delate, da jo tako voljna? Ste jo K: z brili antTno namazali?« • •
Mož je mirno dopustil, dn ga je Štefan s .svojimi prsti počesal in mirno odvrnil:
»Moji lasje so bili vedno gosti Jaz rte rabim ničesar zanje. Le tU pa tam jih umi« jem. Moja mlati jo imela tudi goste in Voljne lase.«
Štefanu je zdrknila roka. On je pričakoval popolnoma drugačen odgovor. Nič ni mo* gel odgovoriti Poročnik pa ie pripomnil:
»Čudim se. da- dopuščate tu* i emu .človeku. - da Vas tako obdeluje!« ~ r \ »Oh,« odvrne gospod, »saj
to je popolnoma zrel človek. jaz sem z bičem v roki v ta« vodu za take ljudi ves božji dan. Vem kako se mora rav«
.X.
nati z njimi Nfma smisla se razburjati« Štefan je spustil klobuk na da in sloočil z voza, dasi je bil v hitrem teku.
Vsem svobodnim Junakom!
Je srce meni v ognju zaplamtelo, ko zadnjič sem prelepe stihe brala. Ali! ko bi jaz tako Vam govoriti znala in če bi srce mojo govoriti smelo ... kakor čuti.. .1 Na vsak način pa prosim, če ni preveč' zahtev na moji strani saj teh se vsak. (jaz menim) lahko brani in me odkloni^., da besed nc trosim! No torej I Samotno jaz živeča, ko srce mlado še v življenje hoče, ko duša v hrepenenju večno stoče,
čeprav jc na zunanje tak molčeča----
Vzdihujem, prosim zdaj aaa dušo odrešenja,
da konec tega bo neumnega ihtenja,
da Hoa zopet bodo mi žareča!•
Poživljam toraj svobodne junake,
zglasč naj sc, in mik Ki t no 7, bcščdo
potrudijo naj so, vsaj zmanjšat mojo bedo! ...
In Če ne vseh, pač pa besede vsake
ae duša moja bo razveselila -
in če bo Cukcc liotel, bom tudi odgovorila!!
Se vč,... če bode hoteli Ce reče pa: »Nc bošl«
Pa ne, pa no!J Naj gre vso skupaj v boš! Zofka.
Poiagati si je moral.
Znanieniti francoski roma> nopisec Aleksander Dumias starejši (1803 do 1870) je bil izredno dobrega srca. vse jo razdal in je bil zato vedno v denarni zadregi Bil jc pa ljubljenec Parižanov, poleg romanov je pisal namreč tudi učinkovite drame. Ravnatelj gledališča Faubourg ga je hotel pridobiti z«, svoj oder in mu je statvi! tale predlog: 1« graii bomo Vašo igro »Kean« — ta je bila posebno priljub« ljena — in čc bomo v tridesetih predstavah dobili 60.000 frankov vstopnine. Vam bom še posebej, poleg Vašega honorarja. takoj izplačal 2000 frankov.«
»A tudi za cn cen tirno mani ne sme biti kakor 60.000 fran-kov,« je navnatelj pristavil.
Ze so bili igrali dovetin« dvajsetkrat in vstopnina jc znašala 57.999 frankov. 29. septembra 1836 so igrali tri-desetič In Dumas, spet enkrat čisto suh, so je žc smatral z« lastnika tako zaželjenih 2000 frankov. Saj je bila prinesla 29. predstava 2357 frankov in treba jih je bik) še 2001'.
Igra se je bila onega dne že pričela, ko jc stopil Dumas svest si zmage v ravnateljcvo pisarno, da bi dobil svojo nagrado. A ravnatelj se jo škodoželjno smejal »Nič no bo. ljubi moj! Danes smo dobili samo 1994 frankov, manjka jih torej do 60.000 še sedem!«
»SI11I x>, slabo!,« je dejal Dumas in skoanizgal z rameni »in čisto suh sem! Ali bi ne bili vsaj tako dobri mi bi mi posodili dvaijset frankov?«
»Prav raki,« reče ravnatelj In mu izroči zlat za 20 frankov. Drugega dne so je pa Dumas zopet zginil v ravnateljev! pisarni Jn je prejel nagrado 2000 frankov tedaj se je pa on škodoželjno smejal.
Kako to?
Ko je bil zvečer dobil orfh 20 frankov, je šel k bkgftfrii iii kupil dva sedeža po štiri franke; skupni dohodki vseh tridesetih prestav so znašati torej 60.000 in en frank ta je bila pogojena svot* torej dosežena.
Izposojeni dvajsetfrankov« ski zlat jo pa dal z globokim poklonom zopet ravnatelju nazaj.
TELEČJI ZREZEK.
»To naj bi bil telečji zre* zek, vi natakar. Tak telečji zrezek je razžaljen.j o za vsako tele.«
»Oprostite, gospod; jaz vas nisem hotel žaliti«
TAKO ALI TAKO?
»Ali si slišal da se je Kranjc poročil?«
»Na Ah res. Ali jo je vzel radS dobička ali iz ljubezni?«
»Njo je vzel raidi dobička, a denar iz ljubezni.«
' ŠOLSKA NALOGA.
Mala Micka je pisala v šol« ski rtalogi o družini: »Naša družina obstoji iz treh kosov, očeta, mame in mene. Jaz sem najmlajša.«
NAŠI MALČKI.
Mama, ko se je udarita na tnogO, pravi:
»Joj, kar mravljinci mi lezejo po nogfil«
Mali Vojteli: Mama, kar 00-
vel sezuj pa jih ven stksdl« • •
Mama prepovč malemu Vej*
telrn igrati se s sosedovimi o-/troci, rekoč: »Ne igraj se z njimi ! Presurovi so!«
MtaK Voiteh: »Mama aH H Jiff bilo treba skuhati?«
IU
Polde iz Bistrice piše Iz PMm.
Ljubi moj »Cuk na paTcJU Ker ai tudi ti Žival iMdai pod okriljo Anton* Padonranakega, kakor »p«d*m začaaoo tudi Jaz. Zakaj? bo* razu» mol v aledečcm poročilu. bula m poaia z mojim ptem, lutvri jt po moji mtfoati crknil bez meaec dni; no •pomnim ae p« popolnoma na* Untno. Jcii on men« vgriznM ali Ja» nJega. Oojatro Je, dfc aom t«, na. iz« rečni ukaz naiefa iivlnozdravnika, ki jc mnenja, da aem htuvd in apoaoben romanja r Italijanko Padovu. Ako ne bi lel. le dejal, da mi odreže glavo in polije tjakaj v pregled, čc je V dovoli trda in ako vaebuje lo kak oataaek mOdganov. Ker ae pa težko bodi bre« glav«, aem pcilcl prualorpljno aeinkaj. Na mo -jem dolgem potovanji* ao ma val pal povohali in .pobegnili od man«. bojeC »e. da Jih nc ogrizem, kor aem neva* ren človek In kor bi nato morali tudi oni na paajo univerzo v Padovo.
Pravijo, da tc to meato najboga*, tejle, toda to aamo pravijo, kako* Oukovl ikribtorji in jaz na vam jam. Smradu ni ravno vclitanakega za uaa. ki imamo dober no«, toda Angleži mrdajo in vikajo noaov* na vaa £ •» nahajajo na gotov Ik krajih. Ko ao mo prciakali, to tako) uganili, da aem nevaren pasjemu plemenu, ker le bilo ba j« tako piaano na nekem zakonitem % vacmk odloki Ptevidjeaim noplrju. Miale*, da imam P««c v trebuhu ao me položili na aodno meaarako mizo. ml uinflf, oru bali in obriaali moj trebuh, ter mi «»®ko polaatno »malinco« Mlu podob, no zaHnili pod koto	konitata.
clje koliko aala imam In da mi »pa-najo« mojo navarooat paajcga plo« mena.	*
No pa ni nič hudega, aamo dolg Caa mf Je. ker ne mc urnem kaj drugI moji družabniki lajajo, kar tu amo »ami paajeg« plemena zdravi ljudje.
Tujcev Je vthko hi. ker pridejo li Beaetk Krn z elektrifino železnico in ▼"»Jo, ko uaa zagledajo. Jaz aem tujec bi nobeden tuicc me ne pozdravi daaiiavno ava oba tujca. Ako bi Jaz videl kake* BtetX &uia. bi « takoj pozdravit ker aem tudi Jaz Biatri6M». Dragi »č^«, ako ti j« dolg £aa doma, kar ugrizni pr>
Sprejmi mnogo pozdravov in po» TCJ * Biatrid, da kmalu ne bom ve5 nevaren paajenn plemenu, kajti vao mast bom kmalu zgubil a frrbuha, ker vedno vrtajo po njenui.
Pofdt.
moderna služkinja
»Jaz res ne vem. Minka, za« imj ste mi odpovedala službo; skoro vse dtelo opravim sama in še niste zadovoljna.«
»Da, tocJa miioetljrva gospa ne napravi vse tako dobro kot sem jaz navajena.
POKLONI.
Neki gospod sedi z lordom North v loži pa ga ni poznal. Začel se je zgovarjati z njim. V nasprotno ložo vstopita dve dami Gosptod se obrne k lorda in mu reče: »Oprostite, prosim, ali poznate tisto grdo gospo, ki je ravnokar stopila v ložo?« — »Seveda jo po. znam. moja žena je,« pravi lord zelo dobrovoljno. NAJDEN DENAK.
Gospod Peter Pošten|jako» vič je vzor poštene duše. Če pobere na cesti eno Uro. po» loži nazaj 90 cent., 10 cent. pa smatra kot najdciiHio.
NOV KLOBUK.
»Kako mi stoji moj novi klobuk?«
»Čudovito.«
»Tako? Ros? To mc pe izredno veseli«
»Da. Od tvojega obraza jo zdai videti toliko kot nič.«
OREL.
(Lovska zgodba.)
Pretekli teden sem bil tuu vzoČ, ko so iznad uhodnifi vrat goriškega gradu snemali zloglasnega dvoglavega av« strijskega orla, da ga prenc* sejo k večnemu počitku v mu* zej. k c rt je že davno zaslužil. O tej priliki sem se spomnil zanimivega lovskega dogodka pred vojsko.
Neke nedelje v drugi polovici septembra so se goriški i lovci zbirali pri Tinčelu na j Ajševici k veselemu »zadnje* j mu |>og(MUi.« Bilo je v začetku | lovske dobe, zato obilo plena: 1 polni nahrbtniki za jcev, jere- j bic, kotornov. dve lisici. sr« ' njak-šesterak, |K>vrhu pa še ! lep orel. ki ga je baje sklatil j pod visokim Cavnom najbolj« šl lovec in tarokist od Krmi« na do Tolmina. Dan je bil lep in topel, južina obilna in sla« stna, vino dohrO. spričo obik nega plena iu vesele družbe razpoložen je meti lovci prvo« vrstno. Med številnimi gosti iz CJoricc jc bil tudi občespo« štovani gos|>od Vy zourek, c. kr. sluga pri nekem istotako c. kr. uradu v (»orici Mož je bil prišel koL dostužen po<|* častnik k nam na solncni jug. kjer jc pometal in Čistil urad? ne prostore, pritiskal pečat z d vogla vo ptico na pisma, ho* dil na |Hxšto in vobče na veliko zadovoljnost svojih višjih odpravljal vsa v njegov delo* krog spadajoča dela. Ko je prihajal v jutro v urad, je z globokim spoštovanjem snel svojo službeno kapo pred c. kr. orlom mul uhodom pošlo* pja, pomcl sobe in z veliko gorečnostjo opral z bencinom uradni |>ečat z napisom okoli dvoglavega ptiča, da sc je gladko in čisto odtisnil na pa« pirju. Kcčem Vam. da sam gospod predstojnik ni pazil na zunanjo lepoto tega zna* menja avstrijske moči in sla* ve tako. kot naš gospod Vy« zourek, ici je bil le c. kr. sluga s 133 K $6 stotink takratne mesečne veljave. Povem Vam še to, da mu jc bil dvoglavi orel vidno znamenje vseh c. kr. čednosti. Mož je živel skromno, a vsako nedeljo si je privoščil kratek izlet v oko« lioc. kupil si je košček sira, ga žalil s pol litra vipavca in si naposled prižgal svojo,-ne? deljsko viržinko za nameček. Tisto nedeljo je na Ajševici cedil goste shne, ko je z dru* gimi gosti vred občudoval o« bilni lovski plen. Skoraj vse te živali je poznal, a svojo priro dos lovno znanje si je večino« ma pridobil le po goriških mesnicah, kjer so v lovski do« bi viseli taki lepi kosi... Ko pride do orla. je c. kr. slugo Vyzoureka zapustila njegova prirodoslovna znanost »Ve* lik je kot pičulat — a vendar ni; podoben je sivi gosi. pa le ni gos! Morda je to divja ko« koš?« — Da izpopolni svoje pomanjkljivo znanje, se obr* nc do gospoda Tinčeta in ga popraša po imenu, vrsti in bi« vališ ču neznane živali »To je orel!« ga pouči prijazni Tin Če in razgrne dolge kreljuti red«
kega ptiča. — »Orel?!« se raz* jezi gospod Vyzourek. — Bo« ste Vi mene imeli za norca! Ali mislite, da. ne vem, da ima pravi orel dve glavi, kakor ie to razvidno, iz naših uradnih pečatov?« se odreže gospod
Vyzourek in jezno odide____
Morete si misliti, kakšen smeh je jx»vzročil moder od* govor.
Točno Milka odgovarja.
So verzi zdaj bolj hladni,
oj Slavko, srce £|atn!
Je morda moj odgovor
glasil se prcrol»to?
Ha P ros Vas obvlada.
tako se meni zdi.
to pesnikov navada
jc od stoletij dni.
Jc pfrtTptfčnje čednost.
Ijubav jo hp pozna.
res srečen kdor v Kubezni
trpljenju se uda.
Saj ča$ nam naglo mine, «•
dvom z uieglo Mtro zgine,
kot misel ona z drago
žc nam v glavo Šine.
I>a, jaz ba jedrnata
lal*o že ža<fc)J£ bla.
a vkliin troja vrata.— jv
skoz ktera naj bi šla?« —
Naj skozi prva? — ■.
Tam je ljubezen srčna, sladka
in 6e bi šla stoz zadnja
tu pat je tudi gladka.
A Srednja ao zaprta,
kdo zadaj fi ttfi?
Posredovalec naš ie, -
kdo ta. se Vam li zdi?
On 4iho iti zahrbtno
na nas Vse tri preži.
njegova ura pride.
nas kbšu zanoči
Res mislila sem danes.
da se odločim že,
pa či*ec rac ovira,
kak' naj izrazim se?
Kag neki njega brtjra.
kaj srce nos teži.
da ktera se spovte mu, ^
da bolj kijuval jo bi
In dušica Ta zlata.
pneljubi kandidat,
odpri še bolj ml vrata,
ime čem jaz poznat'.
Pri Cukcu iz poslujem
si Tvoj naslov nikdar!
ker zvitemu pač rtfiču,
ni sreča moja mar,
bi varal rad dekletca.
naslov dai star'ga dedca.
Modrost me Tvoja gane,
saj že povsod slovi,
umetuost, da znaš stavit'
še uzde na uši.
Veš kaj. Ti biflKna duša,
poskusi zdaj še to:
da sedlo jim natakneš,
bo morda to tud' šlo?
Ko Pfega^ nam se utrudi.
Če kam se nam mudi.
tedaj pa kar zasedla
le Tvoje bova uši.
Pa hitro zdaj prišij si.
na sebe ock> vrečo.
č« v iep me Hočeš djatt
ne greto v to ozko ječo.
Pozdrav še srč»i Vama,
kar tjakaj čez ivse strehe,
kotinfesi kar čez gore
in fiez vse vrtne lehe.
Srce se mi nagiblje
zdai že na eno stran,
kako iti urno utriplje
ali. da lc ne zaman.
Seve, da gol>czdalo
za nos povlekla bi.
a modra učenjaka
— takih innoco ni!
Na vzliodu zora puca
in bSti če že (buta.
zaljulrijciia ptu Milka
pruv res jc žc zaspana.
Naj sladko spdva Slavko
ki 'II iuic ne vem,
v iml&iiu ker zda| že sanjam.
ter pod odejo grem.
VAJINA MILKA.
Kratkovidnež pri naboru.
Kakor je znano, so Avstrij* ci med vojsko pobirali malo« dane vse inožke in jih vtikali v jHMkošcnc unilomic. »Vse kar leze ino grede« do petde* se tega leta, je moralo k voja* kom; slavne naborne komisije niso |M»znaic izjeme; ako baš rek ni t ni bil. popolnoma km« Ijav. Junija ,lct» .1915. se jc moral v Poetojrii predstaviti čislani gospod Janez Flajs, po poklicu urarsfci pomočnik. Baš je imel prilifc* kupiti lirarsko delavnico SVOjefiKi birriega go« ] sjMHlarja, kf je padel v.Rusiji mislil se je dže«>itli - pa še iz nmogih . drugihra&OftOv; mu ni ugajala Vojaška službo, kar smo mu vsi radi Verjeli .',-. Ko j c podčastnik zapisal podatke očetovstva, rojstvo, bivališča s h. št. vred, ko so dognali mero od golih podplat do za* četka blpdikaste plošč, ; ga v* praša zdravnik,, ali ihima mor« da nevidnih napak; : ki bi ga ovirale pri izvrševanju niego» vih patrjjotičnih dolžnosti.
»O da^ gospod zdravnik, slabokrven sem od samega sc* denja.«
»Pri vojaških vajah na pro* stem zraku ozdravite že v 14 dneh!«
»Slab želodec imam tudi gospod doktor!«
»Pri zdravi (?) in tečni (1) hrani V vojašnici vas mine ta slabost prav kmalu!«
»In ko bi vedeli, kako sem nervozen/«
»Ko bodo v strelskih jarkih brizgale prve svinčenke okoli vaših ušes, se utrdijo vaši živ« ci. da še vedeli ne boste, kaj je nervozno6tl«
Naš junak se je potil, na* vzljc dejstvu, da je stal pred slavno komisijo v Adamovi uniformi.
»Nisem še povedal, da sem sila kratkoviden/« zaječi g. Flajs.
»Tako, kratkovidni ste tu* di? — Kako pa hočete to do« kazati?«
»Prosim, gospod zdravnik, ali vidite ona žebljiček na ste* ni nad oknom?«
»Prav dobro ga vidim,« od« govori zdravnik.
»Nu, jaz pa ga ne vidim!* sc odreže gospod Flajs.
»F ekidiensttaubch! Abtro t en!« zagrni.vojaki, zdravnik, in Janez FkjSf. pokojnega Ja> nez< j« postal /yojak.nav/.lic svoji — kratkovidnosti.
Pa »li kosilo.
Ilenrik Murger. pisatelj »ci. ganskega življenja«, je bil ved-no v denarnih zadregah. K n i»: šel nekoč v gostilno, ni imel voč kot par centipbov. Konuij je bit pregledal svojo denarnico, ko mu ~ pride nasprot i prijatelj, ki ga,jc bil'v svoji nepremišljenosti povabil na obod.	.. J".
»Hočeš iti torej,z menoj?«, vpraša Murger.
»Seveda; saj si,bil tako pri« jazen. da si mc povabil.«
»Dobro torej, poj drva. Po« vem ti pa žc kar naprej, da najin obed nc bo prav posebno mnogovrsten:«
Prijatelja sta šla v bližnjo gostilno in .naročila tam obed. Prišla je juha, Id sta jO pojc> dla z največjo slastjo. Nato zelenjavo. Komaj' jo je Mur« ger pokuš^ ž». jeskočil kviš« ku in jcond eahtevaT; naj pri« de gostilničar. Ko jc ta prišel, na* je pokazal z največjim o« gorčenjem nekaj las, ležeč j h no.krožniku- Nato je vstal in šel zabavijaje iz gostilne, pri« jatclj pa za njim. šla sta v drago gostilno, kjer se je po-novi! isti prizor. Tako sta po« jedla s pomočjo los,, ki jih je imel Murger vselej priprav« ljcne za drugo jed, vsak osem ix>rcij juhe.
Zapustrvši osmo gostilno si je Murger zadovoljno mtl ro« kc in jc rekel:
»Sit sem.«
»Jaz pa.« je rekel prijatelj, »v svojem življenju ne poku« sim nobene juhe več.«
PRI STAREM.
Kinderman je bil baritonist na kraljevem dvornem gleda« lišču v Monakovem. Na Novega leta dan je šel v gledali« šče, da bi gratuliral ravnatelju. Moral je iti mimo vratar j eve lože; vratar ga je videl, stopil ven in mu voščil veselo novo leto. Kindermajin se mu jc z ah valU in mu rekel: »Ljubi moj Kolb, povejte mi, km sem Vam dal lani za novo leto?« »Nič, gospod dvorni pevec.« — »No, no, pnav; nuj pa ostane pri staran,« in jc Šel naprej.
PA ME KAR VI NAMA' LAJTE.
Uradnik: »Na potnem listu jc treba tudi fotografije.«
Kmet:.»Uh, gospodi tc pa nimam; pa kaj bi m« ne lahko kar vi rnmalili? i
Zdravilo za vse.
O tem res of dvoma, da so Ženske, kar se' bkozvane lupo. le tiče, kras stvarstva, krema čez življcttiko ererkobo, slas rajske ptiče v splošnem hruinu. O telil TU ti Čuk na palci nc debatira. Je pa tudi gotovo, da je ISok ženske za tisto, kar jim je na lepo« da< rnak> obljneje. hudo prikrajšal na tis trati delu telesa; ki se skrtva uod lasni -lo jc na" moŽKutfli. Zato Je stx> zaman, da še pri nežnem siuln sklicuješ na razum, na loto ko in lake stvari, ki iniajo z možgani opravilu. Cc jI eno stvar še (ako zabičaš 111 jo prepričuješ z vso silo svoje pu neti. 'te bo gledala ravno tatoo milo brezizrazno, kiol če mački razlagaš filozofijo; iirikimaia ti bo in pri (cm tudi MStaiic. Kar presega toaluto. njeno (netilo lepoto, loiltiujo in družiirikc razmere sosctkjv, ue '-|),u1l več v območje^ njenili — inoSga-nov.
Spominjam so gospe Viikito-rijc. (Drugače io loj kosih! ime. Ker se pa Mini. tki mc ne zla-sa, če imenujem pnivo ime. da* si ie zon.sk s Uikun imenom več sto ntttfevdlii. sem iinč iMivonill Ta KOSPa Viktorija je bedaj imela ma nogi kurja očesa. Znano je sicor. Ai Ickanno i*Anli jajb več ittpešuili srttlstcv za prejKinjiiolJc kurjih oči. Toda Kiospa Viktorija Jc luiMn imeti drugačno s ml sivo. IJčInkovi-itejše."
Kdo vc kje je dobila stcklciu-čioo .hudičevega olja*; s katerim je mazala kurja očesa. [11 to hudičevo obe jc b*k> usode-pohio. Oseba, kri ji je olje prinesla, ji jc zabičala, naj ga oazno uporablja. Gospa Vikitarija pa jc misUtla, da jc <0 »olje« zdravilo za vse boicznl.
S kurjih očes je počasi irc-šla na zdravljenje vseh bradavic, kar jih je imela na sebi. Od tam je poizkusila pregnati s tem oljem ™e pege, .ki si Jih je domišljala na nokaji in na obrazu. Taklo je postalo hudičevo olje v njenih fiCeh nekak Elza fluid, ki vse oz<lravUa in n komur nič ne škoduje. Toda hudičevo olje je bilo' zaJirMrejSe. Pričelo je škodovati.
Gospa Viktorija se je namreč udarila z ostrim predmetom na čuk}, da je krvavela. Fomazala sc je s hudičevim oljem. Rana sc je vžgala. razSrtta. Na čau jc bil videti velik tolar in ker je še Jodova tinktura, ki jc prišla nato. pomagala, sc >3 ta tolar spremenil v ogromno bakreno palanloo:
Na vprašanje, čemu Je to storila. Je bil odgovor: Saj bradavici ki kurjemu očesu ni nič naredilo.
S tem bi bilo končano, če bi
Kospč Viktoijjo ne bi bil začel trpinčiti zobobol. Iznajdljiva
si je znala pomagati. Na zobo-
trebec je naitaknila malo bom-
baži pomočita v hudičevo olje
io pomazala vottel zob. Nato opeklino h prišel še Jod in ker bolečine niso ponelialc še če« •senj, žganje ln cela vrsta raznih
zdravil. Na kcncu vsega li nosita Kosipa tata glavici, kot bi j; bila zašla pod avtomobil...
Ker Je gospo Viktorijo pole« tega začel boleti šc trebuh, se je bilo bati, da 110 pride kaj hujše. KO. Hokiicall so cpolicljo. ki jc preiskala njeno stanovanje. Ravno pravi trenutek. Dobili so namreč prazno stekloničico, m kredenci pa je ležal košča* sladkorji. prepojen sklozi in skozi s hudičevim oljem, pripravljen, da »a nositi Viktorija
povžije in ozdravi bolečine v trebuhu.
Cisto naravno, (ki bi bile go. spč ponehale lioiočiue iv trebil 1*11. če bi ImI.I vzda te »arentje«. Toda reka reda bi pravic« Jc bila tnko nevsnAjena, da Je kljub neoporečnemu učinku pobrala »sljulkorček« in- ga svc. [Vino odnesla.
Ckispa Viktorija! jo ostala na ta način brez n.rpreuenljlvcjia zdravila in >c danes že srečno ozdravela ml njenih iioslcdk:.
Opozarjamo gg. poverjenike „Goriike Matice, da le rok za
Striglaievanje naročnikov podali an do 15. Junija t. I.
Prva kniitta: Zadnji dnevi v Ogleju, ki opisuje grozovitega fltilo in njegovo razdejanje mesta Oglej, je dotlskana.
Kdor dobi to knjigo v roke, je ne odloži, predno cele ne prečita. Nič ne pretiravamo če trdimo, da je samo ta knjiga vredna 5 Lir. Naročniki pa dobč za 5 Lir ie druge tri knjiae. -Upišite se kot naročniki „Gori£ke Matice za leto 1925. Atila v vsako slovensko hišo.
Inteligent Janez«
Spisal Joža Kerščuanc.
šla sva po Prešernovi ulici, ko je pogledal na nariu iz ndke izložbe dopraii kipec rajnega Ivana Cankarja, sem se za trenutek vsl»vril in vprašal svojega spremljevalca:
»Kakšno mnenje imaš "ti o tem našem ženijalnem pisate-Jju?«
»Pjanc je bin — jaz sem pa še večji I« je izbruhnil Janez srneje v svojem grčavem gorenjskem nanečjn, da so se mu pocetBIe sikne iz ust. Potegnli rnc ie za rakav: »Kar pojdiva Ce bi me kdo videl tukad, bi utegnil misliti, da sem umetnik ali da s^m bil kdaj osebni prijatelj »kakega pisatelja, in moj ugled bi šefl po 'vodi!«
FVri tem je zaokrožil Janez usta v širok trol>ec. usJočil vrat skorajda v skrivnost slavnega PodbetvšKavega kota 45* ter na ta način iziti sni I iz sviofih srčnili globin pravcati puh vetra. ktihnil je MimoidoČa gospo* tfična, vsekakor boii naklonjena mirnim zatišjem kakor razburkanemu ozračju, pa je prestrašeno kriknHa, ker ji je vsled Janezovega nefnadnega samuma
ojkisiio vzvlhrada vegasta perut fcloluka na glavi.
»Proklete babo —• So na oe-siti kričik*. Še na oeshi te «|)ak vznemirja s svojim rdečim tein-I>eiaincntotn! se je razjeail Ja* ne/, iu se dolgo orfrtal. »Lic poglej jo. kako ti to gleda za menoj! Ta nespodobnost — kakor
da bi ne bil oženj en--.in
šc smofa » mi. Kako žaH oči Si nega Človeka, kako 'trpi v tem-le hipu cfflka In ugled Lju-Irijanc. in to samo zaradi <Jne take Ženske! Taloai ncdostojnosl sredfi najtepše ljubljanske ulkxj, kaj? Zakaj se pa laz kaiiko premagam in se na cesti nUcoK za rtik3aiiier nc oziram — a?! liro ba sc je zaveda«, tki je pitva Stvar na svetu oSka. pa gre!«
Pred neko knjigarno mc jc k)pml z rolko po rami.
»Stoj, fant! Stopim noter — vrnem se takiod!«
Počakal sem. (in res. mi pretekla minuta, pa je Janez že pribrenčal iz knjigarne, z ma>-itajočo levico, ves penast:
»Saj šem vedel, sai sem vedeli Nimajo. nSmajo!«
Nekaj pa >c pred nama istočasno mik) zastokiato:
»Av! ti neroda ti. taka!«
Visok gospod s ailindrom na glarvi se (jc prijemaj za nds, po karterem ga je bila iz knjigarne na ulioo zaletela Janezova levica v svoji besnosrtl nevede ne* usmiljeno opfctzila.
Janez je za liip o}<stal in gledal za bežečim črnim cilin-diom:
»Ncolikanost na kivadratl Z n^rodo sc mc jc predrznil zmer-Ja^tfi? AJi ni sam največja nerada? Zakaj se mi ui umaknil, zakaj mi nI napravil prostor, ko ba bil moral vendar vedetL, da bom prišel (ta čas iz knjigtautne jaz! In ko bfi bil moral vedeti tutfi to, da jaz ne trpim Ijubljan* ske zaspanosti rin počasnosti, da je eden poleg moljih velikih na- I
črtov tudi 'ta: zanesti v Ljubljano vsaj nekaj : ameiikanskeg« doba, \tsaj nekaj živahnost* ln naglice. In dokazati z lastninil nastopa, da je to izvedljivo, oko nam ue primanjkuje dobre vo-Ue.... Dečka pojdon pa Se danes tožit za razžaljeiije časti, da 4 bo zapomni, kdaj in ' komu je rcfce! ne roda! Safl ga menam.... : Pb tistem iijeKOvein potlačeiiem j cilindru, ki je še najbolj podoben sajastemu loncu..... Pitozof Luka je bil du idltče drtisL..«
Vi>raŠKii sem:
»rt* kaj si šol v knjigarn«*, Janez?«'
»Po tiste laitle, ua ilh <k)hil --- 3» Že zdavmij vse raz-l>rodaiic.« mi lo razložil Janez, šc vedno z«4o dgorčen iuul i*> tlačenim cilUHlrrMU.
»IV'kakšne Jxikle'?« sem iKitd zvedeti ua4(inč|K;jc hi se zagonetno nasiiKlUJul.
St ikik* udari, kadar ie človek najtiEuij jiričakujo. Taki) se je zgodilo Uidi zdad- J;uioz je o-pazil moj smelillaj.
» H sc mi »mejaš? TI. ki sem (io ifccga t renotka verovtU iv tvojo oMoo boli kdkor v Itogia samega?... K<Mirisciiai bi 'tvoj smeli iu ga zakldnH v Ječo - t-t-ko me ie užaMl. prvič zaikx ker jo došol v tavriUkt z oUkrn. drugič zato. ker vem. kaj ga jo pničarak) ua <Aro6a lica.... Paul, >tf iintaš suKkvst. posmelaovali se moji materinščini, jeziku uto» jih pradedov, veličasbii grčjivo-sti govorice tistih. Idi so dali narodu že faoiUco slavnih mož In Nli bodo še doli.«
Nevarnost Je Mla veflka, da me strda ubije, zato je bHo treba ucntudonia zbežati od nevarnega drevesa.
»In med najbolj slavne može bo prišteval narod nekoč vsekakor tebe. Janezi«
»Tako je! To ni ugaja — sa* mo da slišim enkrat tudi Iskreno besedo od prJjtatcfjaU mi je vesdio sfisnff desrftoo in si za-dovKiljno poČoldjai s preti svojo grato brado. »Nal bo! Ker si izpregovoril nesnico. po kateri me je Že dolgo žejalo. ti odj>u-ščam tvoi nepremišljeno greh. Se si bova ostala draira piSjate-Ija — namesto ha dvoboj, te povabim na klobase.«
Potem mi je pričel dobrodušno prepovedovati:
»Tiste bukle. Id sem jih za* stonj iskal rv knjigami, so izmed vseh buket, kar jUi je izšlo [kdaj na Slovenskem, najlepše. Ali poznaš pLsateilni Tinčka IfnrfakJnta, dragi moi?... Ne? Ros nc?! Sram te hodi!... IV ste bukle se imau#ejo »Oreh In smeli«. Spisal Tinček huda-klin--«
Nisein mogel drugače, kakor da sem se (oprosti mL mrki atattelj, an tudi ti. vedno k zvezdam hrepeneča soJznooka čttateljica) zooet nasmehnil, prav tako zagonetno kakor prej-
»Zopet so s mejaš, prtjoiteij,« ine je žalostno (»ogledal Janez. »Premaguj se, zatajuj svoia čuvtstva. In mirno poslušaj, kar ti bom še povedali Imeti ozir na govornika je dolžnost slehernega poslušalca. — ČJfcii
nem »Oreh ta sncfa« pred več Hlnictaknl me je to deta silno navducSSo. Netrecentfva knjiga, itrajne umetnike vrednosti! Diueooen dokument, (ti
10	bili Slovcnd že wfcMjat znv
11	u vzvišeno dHe loature... Tb knjigo son skrbmi trnurii. da II lo tavat ntkoč ko« najlepšo dodščtno svoflm otrokom. Včeraj (vi ui )r krijir.« nenadoma izginila- A* si moreš preihav-Uai nwio ootrtMiV JMn Je strašno! Kmalu bt so IU lz obuta oljesfl .«
(I)idjo prih.)
lojinibi kitara.
(Temu treba se prtvadlt'). Kupjet. f**5 si«vtex
Cujte ne nojanske »pdpe*. Kaj s kMam Votn povem; Da zastonj sc Vc jezite! In še to Vnm reči smem. Ce Va» zbadam le ne pravit' Da boli V«; ker sc ve — Temu treba se privadit*. Sprva sicer teškj> pt... Ni mi mar. 6e je Albina. Valer^a. I torka, kaj to d«. Ce je Marija al' Angela, Meni ao enake vse! In naj Olga ne pozabi. Kar zdaj Slavko ji pove. Temu treba se privadit'. Sprva sicer ictko gre... Ce bo jezen »MarescSaflo«, Cc Del Beik> bo divjal, Brijralo me tk> prav malo, Tud' kar »Bruno« bo de£4... »Pflpe«, zdaj ho treba pazit. Ker Vam sicer bo gorje! Teran treba ae pitvadit'. Sprva sicer teško gra... Jezen boo tud sfcičko »Slame*. TOde baatra. tu se zna ... Ce prou puoslje me u »mak:ro«. Ne bujim prou nč .se ga! Vi prt apalti, le ne zabit. Kaku je grenku fcrieie: ' Tetnu treba se privadit. Sprva sicer težko gre!...
nekdaj se zaljubil V eno »pij po« je do las ... A sedaj mi je »zatrobil,« Ljubezen moja — par klobasi*) A naj vre to drugim pravit'. Dobro ve. da grenko je: *Da temu treba se privadit, Da če ni »šmfra«, voz ne gre...«
kenot dragom gospodarju, je ta zahteval delavsko knjUbco.
»Jo nim^n,« pravi hlapec.
Gospodar: »Kako to, saj jo iuM vsak hlapec.«
IJlapep: »Jaz Je nimam, ker sem svojemu gospodarju u« SoL«
Gospodar: »Oho, to je pa slabo znamenje. Ste gotovo kaj ukradli ali napačnega sto« rib.« ,
Hlapec: »O ne! Vidite, to jo bilo takode; Gospodarju je krava krepala in vsi posli smo morali ves mesec jesti to bolno, gnjtfo meso. Kmalu na to pa mu ja crknila presica — in zopet smo morali zvpČiti to ostudno meso. Mesec nato pa mu je urajrta tašča. Tedaj sem jo pa kar v vsej naglici in po tihem' Odkuril«
LEPA SE2ANKAV Jdl Ančka, jdl Praocka »tam od kraiijskcga kunflna. tak* kot črm packa, ter za fante se zanima. Dasi se |i vidjo Mačje, te ta popka fejst drugače, črno IcrŠu, Imi prodpasirik nosi zdaj za vtsakt praznik. Reda fanta bl dobila. , da bi 2 njim se poročilo. . Pa v 1 jtihetznl nima sreče in vsak past vam pfch vleče. Lo oprosti Ančka, Francka, sva oba pri 4em nesrečna;; če drug pust ne najdem pur«, pa naj bova samca večna.
MILKI IZ ZADREGE. Mika Čuku je pisala, tki b« rada fanta'zbirala,; otfasfla sta se	«
oba prav humoriMKin. Eden zdaj H Je pneveCj'.. V. to res ni huda neč. Jaz jo rešim iz zadrege tn odncSm |o nadfege. Naj le Milica, naj; Izbira; nlfi kaj natf se ne sama pač najboljše /ve, zorkoga gori sroel Če se od gospodov kteri malo le zamč zanima, s naj lepo kar Čuku piše. tu priložnost lepo ima.
R.
*) S hrenom aH pa »šenanč.«
Strah - St. 90.
SrttS ' »gostitnišHh Htera«
tov. je pripovedoval Poljšak, da ie imel hlapca, ki mu jo pa ušet ne da bi zahteval svojo plačo in delavsko knjižica Ko je »prosil pobi« pri ne.
I Pesem o eni pupi.
V P......... je 'na »Fraila« tflka,
da t sIBi ni prav vsaka, se tako vam »fajne drži. J na svetu para ni. Jutro vsako se raštfma. da enake svrt še nima, dene si še »fouš«' lase •prtmta« za ženitev je. Zna lepo vam govoriti, lepše vse pa zna hoditi, ona vzor .lepote« je »sveže« hna še srce. Mnogo doto tud' ima. glih stoOsoC svnta štlma, a perila poleg: Se. od vagon pripravljen je. Nisi Krof ln nc baron? Ne l*x| delalt ji pokloni Ker ona hitro iti pove, da si prenizek zanjo Se. Zlati Časi so minili, ijrofe v Rusiji t »Mi, dober zanio Ml bl 5c inženir kak »doktor«.; Ko boš Cukcc promoviiran, če rnrrtaneS »tžortir in kio boš dovolj drestran, rrrkii. boš ji kavafir!
Dopisi.
-POZDRAV 12 VERONE pošiljajo Slovenaki fantje od 8.a Ro« giuient* 8-e baterije poljskega top. mit v«. Ticm slovenskim fantom in k letom, očetom in materin in vaem znancem in nem tistim Uatum, Id bodo ie z» «mi priili.
Somu Anton, caporafe maggiore Kneiak; Pintar Franc, caporak St. M**cr; 1.i [M čar Miioalav, Dol Kalj Valentinčič Jakob. Zakojcs; Dcbo vec Joicf. Studeno; Paulin Joief. Ravnica; Cok Anton. Loke*: Očmi. logar Franc. JagcrMe; SreliotoHc 1» •an. St. Mibad; Ueriot Jo4ef. Levp«; Canalcc i;r«iic. Ravne pri Kobaridu; Koocc Antam, Avfie; Ilirih Raldotnlr, . Lokov cc, I^ničak Oakar. Gorica; Kodclja Rudolf. Zabrdo; Coti« Av bert. Dombcrg; Serailn Ludovik. Sfcorje; Pcriolja Jodfcf. S marino; Vi. sentin Anton, M« mige Utra; M cul je Avffuat. 1-okcv; Prrbavoc Franc. Lf> kov; (nirkift Jo*ef. Vrojba; Sleiko Ivmm, 11 re novice; KocjanfilC Joief. St Mihael; Furian Jolef. Sv. Pete. pri Gorici; Rott Franc. 2aga; Pahor hran, Sciama.
IZ MODENE.
Slovenki vojaki, ki ae nahajajo v Modri 11 letnika 1904, puUUjftjo nem fantom, alarilem ln dekletom inOOfO pozdravov. Paoaili bL da bi nam kaj vei piaali, kee pri&aicu jemo \% na lih krajev kako htfttno it naie ljube (kx ricc. Tukaj nam gre Se precej dobro. 1'aito imamo dovolj. Kili je malo, vsaki mar Ari petek, p« le likat je preveč. Drugači je prav Mtno.
F/ančcikio Franc. Vertajb«; Ren-čdj Franc. RUodret; Nanut Ludvik. Standrei; llriako Emil. Standrci; Ma» kuc Franc. Stan drči; Kosovel Franc, Cerniče; S t reka r Joaip, Vipolle; Skotit Anton, Jeaerca; Novak Joief, Ta ml je; Maver AntooL Lokvc.Diva* 6a; llandelj EmiL Kqrt*njeviia; Sček Joief. Vipava; Knea Angel, Prowk; Pavlin Franc. Ravnic«: Bajt Anton. Sm«»t; Koder Angel, Pod Brdo; Ko. njedic Srečko, Plave; Cui Ludovik. Sedio; JeroočK Ivan. Kostanjevica; Koreni Ru<Wf. Kobarid.
IZ FLOR EN CE.
: Dfa# Cakl Pred kratkiaa mo bffi le Tvoji verni bralci, toda dolino«*, Id čaka vsakega fanta, naa je odtrgala od tebe in naiih domačih.
Nedavno mo sedeli v krogu svo.
S t domačih, zdaj poje v naii drui« »gaveta« s »pa«t' aasiuta«. Da. doma smo sadili tudi krompir, tu pa pridejo samo ie — lup»ki v pottev. Vei, koraiie pa triurno izgubili, aa. nas je tukaj Slovencev in Hrvatov, kot naa je v mM domači deielL
Pozdravljamo vse znance. Oglasih se bomo ie, * ko dobimo »cinauino« (pi.^)
Avsic Alojzij, St Peter na Krasu; Gregorič Frane, Prvačina; Gorkič Stanko. Faganel Bogomil, Faganel Ciril. Edvard Gorkič. Momic Pavlo, Vrtojba; »rok Andrej. Trst; Skok Bogomir. Lokve; Velikonja Stanko. DotOtlica.
IZ BOLOGNE pošiljajo pozdrave: Alojzij Celigoj. iz Topolca. Iliraka Bistrica; Rudolf Božigjkv. iz Lokve na Krasy; Franc Lumbar. iz Slavine pri Postojni; Leo. potd Vitez. Kazlj.
POZDRAV SLOVENSKIH FANTOV. ROJAKOV. 3y\NITEJ.
CEV IZ PARME. Oj Cuk pozdravljen bodi Ti, saj vei kako b' te radi čitati. Oj Cuk nam predragi Ti zapift to«Ie nam v spomin, da pozdravljamo slovenski rojaki — vse. loac vas je — na£c krvi I Seveda deklet« tudi. K«;ber Izidor, VdČjadraga; Rutar Andrej. Poljubinj; KJinkon Anton, Zitohrtjn; Samec Joaip. Zapuže; Vi. čič	Za rečica; litn4«in Josip.
Doln. Zernun; Pasa rit Franc. Dolina-Pastorčič Viktor, 1'azin; Skabar Al! VcL Rcrnen; Kogej Ignac, Idrija; Ste. nančič Mirko, Temnica; Juiko .Hfc«. kar, Ztjpu^n; Suc Leopold, Dutovlje;' /adriik- ft+rc, Herpdjc; Konjedic Ivan. Irainjc. — Vojaika bolniinica. Farma.
Kal so vse ušli.
Vladimir Gonr iz Plave je zamudil, pa vseeno priobiiinu njegovo pesem:
•Ko Cuk* v roke dobim, v skrivalnico zastrmim, gledam, obračam — na štiri strani, da vidim vojaka. Glej, tamkaj ga, spaka, v zasedi že čaka, da hitro v poenoč bi šel, sovngu rtitnjavu vzel. Av0isl Kobtič. Ložniea pri Celju:
Grad si nam naslikal, liraj&ak* si pa skril, a <tobn> sem gA iskal, zares sem ]Ja dobil. Mogočno glavo on imi in mcaec bralo mu IdnčA, resno gleda gori r zrak, obraz ima črti kakor vrag. I r sprejmi Cuk svoj kip. kra.
sin.
ki ie bil v tkalovju, djan, imeni pošlji raj« it, kar za Uric pet mi ere.
I)alie so dobili skrivalnico: Mozetit. Cav*> Dei Preilil; Magda M<tk*vec,'' Bela peč. 4nuSka Curk. Gradišče; Mu, rti* Faganel, Trst pošilja tudi t lil par verzov:
Tukaj ta skrivalnica skriva mtad'ga vitara, ki v kolu Um stoji, in se modro drži. in gor na grad strmi
Alojzij Urdih, Aleksandri, jo ju zapel:
Sem Čuka prejel. *. -Ka v roki vrtel, tJ . a kaj sem, skal. o da bi to znal Glej. v kotu je lam obraz mi ni znan, na dan ga je sram. Znano mi ni. če mož je. če ni. Ka pošljem nazaj, ti spol mu svoj daj.
M.g.ine J.ncz, Huuti, Franc, Predil:	Tooč. Topofc
Prm-llo. d« bc j c .Trroivalo <)r».; ""Učno drnitvo« r.zprSiU. n« v«c Štiri vetrove. In to vjilcd tegi, ker' (tre .lJcMti br»t« r.jfti na krogle
iCr.1-
Birmanci!
V Narodni knjigarni; v Goria, via Carducd 71
(tSa IMh Matal
JoUU T«llko tvb—u lepih i
belih in črnili molitve-: nikov v najlifnejii vezavi z zlato obrezo i in vseh velikosti. 1 Velika izbira!
Botri! |
Kadar boste kapavili za i svoje biraaace, obrnite se : na JU80DN0 kmucmno". ;
Cene nizke, " i Postrežba točna H
Pravijo
P<w/>o. da bode Sežanska banda odlikovala trojega prezidenta, a sla« to medaljo, in to m zaslugo u nje* goro protidruštveoo delovanje.
Odikovanje mu. bode pripel Vel* kobo«, sa kar bodo rabil lojtra a ic »tirni kbnl.
Pravilo, d« M 'nahaja v Biljah velik urad »Cfcnča«. Za poglavarja imajo fin. izučen jarik« ki ao ga dali na. Uii zato izštudira<i. Ta ima vae pol« no uslužbenk in tudi nekaj ualužben« cev, ki pridno raznašajo čenče po okolici.
Pravijo v Biljah. da ae »Radič« ail« no jezi nad neljubim dežjem, ker mu ta nc pusti ležati in ae mhavatl v hladni senci ter iz nje opazovati kako ae kmet}© žgejo n* poletnem solncu.
Pravilo r Biljah. da temkajšne »gospodične« no marajo več mladih fantov, ker ao po njihovem mnenju vsi brez fjeka. Zato ao začelo to zvite lisičke naatavljati mreže možem. In res... nekaterim se jc žc posro čilo. Dekleta, korajža velja!
Pravilo, da jc Goški župnik po« hvalil fante in dekleta za razsajpnjc v cerkvi pri majakih večemicah. Ml« alili so, da ae srne tudi v cerkvi za« bavati. Kakšno zabavo ao imeli pa na povemo.
Pravilo da se je vr$la v Liveku v nedeljo zvečer žaloigra z vsporc-dom: »Jok in škripanje a zobmi.«
Pravijo, da jc bil na Livških rav» nih ples v obeh vaseh. V zadnji va. ai je bila med pleaom celo tombola. Id jc Vzbudila med ljudatvotn veliko hrupa.
Pravijo, da se je Ivan odpovedal svoji družbi pri »Bon Furlanu« radi tega, ker mu tam vodno nalagajo globe. Tako tudi »jepavca' ne bode več žrou, ker ga drugI dan laajc hodijo. Pravi, da bo pil lcmonado, ki mu arcc ohladi.
Pravijo na Bukovem, da imajo korito iz leaenega oeincnt«- To Jjo ba-je najraipredncjša, najmodernejša in najnovejša »bautchnika« v letošnjem letu. Mi smo povsod prvi umetniki.
Pravijo, da se je v Kremencah ustanovilo novo Župsmstvo. Za živ pana so izvolili posestnika korenin iz velike palače; za tajnika pa gospod« kapuna.
Pravijo, da je v Tuzli mačka na dveh nogah, katera poližc vsa »kisa« la mleko.« Gospodinje, pozor!
Pravijo, da jc bilo v Trnovem razpisano mesto »sulic rja« pri »Desetem bratu.« Prosilcev jc bilo toliko, da bi prišla na vsakega igralca fiaj« manj po dva; ker pa to ni mogočo in ker sc je bilo bati zamere, (kariera ima v tem kraju svojč gnezdo), je moral nesrečni »Deseti brat« odpotovati za -nedoločen iaa.
Pravijo, da ae je obenem s Culflv vo pisarno uatanovilo v Trnovem neko novo podjetje, katero ima nalo-
fo pospeševati prepire in razdore.
vetuje sc zgoraj omenjenemu pod« jet ju, da čas in denar (katerega ^izda za znamko) saje žrtvuje enemu Izmed trnovskih društev, ali pa naj si kupi zdravila, da si bo zdravil »dire« ko bo posluftal »Straik>Orkcster.«
Pravijo, da jc neki trg. pomočnik v Mraščah op prvi veseliti v Orchku <lal klobuk prat v Kuratan. katerega mu jc voda odnesla. Sli no za njim do kolen po vodi, ali brez uspeha.
Pravijo, da ima matnljski »Sinda. co« neko strašilo od »avtomobila«, ker ga mora sto otrok porivat].
Pravijo, da je na Matuljah neki mesar, kateri so atojefi potL
Pravijo, da ae je na Matuljah neka gospa skoraj jokala, ker je raztrgala svoje nogavice.
Prav/jo na Matuljah, da~so po ne« deljah vsi poti zasedeni od »zaljubljenih parov.«
Pravijo na Matuljah. da jc teta Kati pripravila na Milanovih botrin« jah lini »riioto.«
Pravijo v Bistrici, da. je »edaj ja. ko neprijetno za mlade pare, ker že svetTelektrika in jih bo videl vsak, in-^-rn ko do sedaj ao bili varni v tenki.
Z LOMA. Dekleta, Ae k'tera teli ai moža. koj jutri naj v Rezje se hit*o poda, kajti v tsj vasi en fantič živi, ki ženko dobili on jako želi.
'So fantič jc trudil in hodil okrog, da ženko pripelje v avoj ljubi hrlog. povaod fe nesrečno jo alabo zadel, pri deklici vsaki Jo amolo imel.
Ko fantič spoznal jc, da slabo inu
Ure.
da težko dobiti jo mhdo dekle, na Čuka obrača ae. psoai lepo; TI pošlji ud dekle, jaz dam ti zlato.
Oj Cukec predragi. 60 to ti storiš. to jutri brž mošnjo cekinov dobiš, za torij le hitm na delo todaj, da deklico pošlje* ta incscc mu viiaj.
wi:lun<;tonovi; be. sedi;.
Pri Wtcrkx> v BelgUl je bila I. 1#I3 zadnja Napoleonova bitka. Pred bojem je imel an«-gle&ki vojskovodja Welling« ton običajni nagovor na vojake; kakor navadno so mu pa zgodovinarji pripisali več ka« kor je govoril. Pa pelje nekoč voditelj družbo po bojiAču in ji razkazuje posamezne točke. Tam, kjer je pred bitko stal Wellingtoii, se družba ustavi in voditelj reče: »To je tista točka, k jer Je govoril Welllng> ton svoje »lavne besede. A. teh besed ni govoril.«
LISTNICA IIRHDNISTVA.
Tolmin t ki I jim. Vaš dopis se Vain je tako polom//, ga ne moremo priobčiti, ako bi naš Ust tudi v norišnici tiskjali. — Grobišče. Na Vašein grobišču so vom(1 ln. flče« fajlc pravit«; dobro jel — Protek. Tako dovtipno. »la sc nam zdi na« ravnost neumno, da hI komu trebuh počil radi Vas. — Potiojna. Oseb« nos ti pa bi moralo biti vendar en« krat kooec, ako žc Vas nečebiti konec. Čuka bi bilo sram, ako bi Vas gledal iz obličja v obličje. Pustite trgovce - in druge take snovi pri mi« ru. Pika. basta, amen, koši — Bu> kovo. Kaj morete vodetl VI o Hudi« južni, čc večerjate v Bukovem? — Jezero. Padlo v koŠevo jezero. — Novos/ Iz Solkana. Pridite podpisat Vaš dopis, predno naš sluga koš v smeti no strese. — Porezcn. Vaš list bomo fotografirali in potem v razstavo z njim. Izmed 100.000 ljudi bo morda kedo »pogruntal«- kaj tam stoji. — JIum- Mm .. koš jc pa napravil: ham. — Strane. Prežaljivo. — PottojnaOtok. Zadušljivo. — Komen. Neprebavljivo. — UroUe. Smrdljivo. — P. B. Strane. Ali naj Vam piamo pošljemo nazaj. Cuk sc namreč nc misli z Vami ženiti. Vi ste sc bržkone pomotili in »Pravijo« Vaši punci poslali, nam pa šegačka« joče ljubavno pismo. — Planino. Toliko kraaotic. plesa in ljubezni ... in Vi tožite in pojete ujetega ptiča tožbo. Ali Vas nobena ne mata?
POZOR I	pozor 1
lira (riniia s bi t firici
aa SMae« trgu. nasproti stalae cerkve Via Cavour 11
.Podpisana naznanjala slav. občinstvu, da sva otvorila lastno
Ulita z isMlii talil.
NA DEBEI -o. na drobno.
Izdelek domač in prvovrsten, cene nizke in konkurenčne.
Izvršujejo se vsakovrstna po-pravila.
Za obilen obisk se priporočava udana
Trampui - Kokelj
trgovca.
Žgalnica likerjev v Gorici
tn. s».
Izbrano fini likerji . Vermouth in ■■■■,rty|* Krama maršala uovo _
Konjak ŠO«/.......
Kuna jamajca BO*/, . . . . Zganja žgano 50*/, . . , Sirupi iz raznega sadja „ . Vino belo steklenica 2 litrov .
SL občinstva aazaaa^a, da * ve zoi-pat otvorila snroaaaao
tarraliieiiiitlliicijilitaliiei
oblek
Sprejem« 1 vola«, avfla platno Ltd. v vsak barvah. likala!ca la čistilnica oblak Za obilen obisk se priporočava.
•dava
gKNl i Basdtar
w Trgovino se manufaktur^
SKODNIK ANTON
GORICA, Vi« S.mln.rlo 10.
L« zadovoljaoat k pravi ara čl vodi I
Zaporna! al, aavaata, lo i smIco,
In pradaa saiai lanlaa v daaako.
pravidaa pri nakupa bala bodli
Blago po alikl cani, udnjl na odi
prodaja aa daialo. xa Gorico
pri semenišča v hiši m desetlco
trgovec Škodnlk Anton« iaaa povsodL
A to •• Uče t-dl teba, asU,
la teb«, iaaa, iealn, fant, dakllna,
trgovec, Id kapsjei mnogo hkrati
cefisja, oksforda In etamlaa I
»Sem zadovoljen x blagom 1" vsak poreč*
ln aadovoljaoat kljač je ie do sreče.
Pozor I
Pozor I
Zrn poletno sezono, velik* Izbira kimbrika, ptrkali, uphlrji, in krapa volita za moika In ianska oblaka. Velika. zaloga viakovrsti|«gi parila za novica in blrmance.
S Felberbaum & Rolich
Corso Verdi itev- 7.
(prej HEDžET In KOB1TNIK)
Na drobno!
y4\ Nanifakturo, perilo, Izdelane obleke, pisarniške po H	trebšCine in papir
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani tvrdld
BRATJE MOSE
^ Via Rartello 7 GORICAViaRastello 7 p
Podpisana naznanjava si. občinstvu, da sva otvorila
HT NOVO TRGOVINO
a vsakovrstnimi čevlji In as njena na drobno
v Gorici, v Raitelu B«. 32.
Izdelek domaČ in prvovrsten. Cene nizke in konkurenčne. Izvršujeva tudi vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila. Za obilen obisk se priporočava udana
trgovca BREZ O VE C ROSIN

M
VELIKE ZALOGE
PO ZNIŽANIH Sili
n uij
iun lovarnarf
VIDEN - Via Savorgnana št 5 - VIDEM
Izredna prodaja na račun lovarnarfev
Ireden trgovski dogodek.--Cene nižje kakor o katerikoli likvidaciji.
Velikanska množina manufakruriicga blaga v res prečudni in pesrtri izberi je bila po žrebanju odmerjena podružnici v VIDMU (UD1NK) VIA SAVORGNANA 5. Vsled te izredne prilike in sreče za ljudstvo te pokrajine je bilo glavno ravnateljstvo v MILANU prisiljeno, naselili se v VIDMU, da osebno nadzoruje to posebno razprodajo.
Vled tega svetujemo našim cenj. odjemelcem in jih vabimo, da se ob lej res izredni priliki okoristijo, kajti cene nafteinu manufakturneinu blagu so čudežno nizke.
Tu naj »ledi nekaj cen naših predmetov:
Obrobljene nosne ruto.......
Barvane moške nogavice /.....
Cvirnasto platno.........
Gobasto platno.........
Kuhinjske brisače.........
Obrobljeni prti . . . . ......
Gobaste brisače.........
Črne in barvane ženske nogavice . . . Naramnice z dvojno elastiko . .
Vezani /ivotniki.........
Brisače Nido ape.......\ .
Nogavic« z dvojnato peto . .' , . . Povoji za otroke. bcH in barvani, meter Podsuknjica za gospe.......
0.75 1.75 230 1.75 1.70 230 2.75 230 330 330 2.95 Z90 130 330
Izgotovljcna moška srajca . . Švicarsko vezenje, meter . . . Angleško blago nova, meter . . Obposteljni t epih reklam . . . Korsija v raznili barvah, meter Obposteljni tepih »Srnino* . .
Kombinč za gospe.....
Rekamirana kiklja.....
Vezana jopksa.......
Vezano pogrinjaio za poetelje . Na obeh straneh vezane rjulie . Pogrinjaio za postelje p6quet Blazina iz žime 14 kg .... Trapunte iz belega platna . . .
14.90 230 3.95 4.90 4.90 830 14.90 9.90 8.90 29.90 49.90 32.90 49.00 64.90
Velika zaloga platna za moške in ženske. — Lovsko blago. — Izdelano perilo. — Platno. — Gobasto blago za gospe. — Plalneno blago iz volne v vseli visočinsh. — Prli. — Brisače in servieti »Fiandra«. — Maje iz volne in bombeževine. — Tepihi- — Zavese. — Blago za mobilijo. — Preproge in knverte v vseh merah. Opreme za nevesle. — Celotne opreme za iiolele, zavode in samostane.
Blazine izdelane iz žime in volne.	-
POSEBNOST: BLA60 ZA PUH0VNIKE. — PIREKTNI UVOZ VOLNE ZA BLAZINE.
vsako bla60, ki me ulaja bodisi po kvaliteti bodisi po ceni se vzaf^e nazaj.
Na debeio in drobno! Posebni popusti za razprodajalce.
STALNE CENE
Stalna izložba z zaznamovanimi cenami«
Ellfa Čuk
Gorica - Piazza Cavour št. 9
priporoča	'
slavnemu občinstvu * meslu in na de- v ieli svojo bogato zalogo in veliko izbero najboljših BIANCHI in ALTENA dvo-koles. Šivalne stroje priznanih Ivrdk TITAN in PFAFF, kakor tudi munidjo in vsakovrstno orožje. Kdor kapi Šivalni stroj, se ga pouči r delu ameiaega vezanja _ j>rczj)Iačno, dokler al zadobil popolne prakse
Poslužite se pri njemu
in ne boste se kesali, kakor se njegovi stari odjemalci ne pritožil- ^ jejo, temveč pričajo o točni ^ in solidni postrežbi.