287. številka. Ljubljana, petek 15. decembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Iihaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld,, za pol leta 8 gld., ma četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuauila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vprašanje o miru.
Zopet je tak veter po novinah dahnil, ki bi malo kazal, da je mogoče, da velicega viharja ne bode, da se bodo vojni oblaki raz-podili za zdaj enkrat še. V Carigradu se je namreč prva konferenca začela 12. decembra. Ruski poslanik Ignatiev je izvoljen bil za predsednika, torej se je dalo in priznalo Rusiji prvenstvo. Udeležniki so miroljubni in spravljivi, obravnave se dobro vrše — poroča oficijalni telegram. Dozdaj je bila v principu jedinost. Če se o podlogah zjedinijo, potem bodo še turškega poslanika poklicali in prava konferenca bode svoje delo začela. — Tako poroča en telegram. Drug, tudi oticijozen telegram iz Carigrada pa sega še dalje; hoče vedeti, da so se zjedinili v tem-le: Črna gora dobi dvanajst okrajev Hercegovine mej temi: Zubce, Banjane, Pivo, Dobnjak, Goransko, Ko-lašin, Vasovie, Drekalović, Kuči, SpuŽ in Nik-Sič, torej vse one okraje od koder so bili hrabri vstaši. Srbija dobi mali Zvornik in Turki jo zapuste. Kaka neutralna moč, Belgija (?) zasede vstale provincije, da se avtonomija v njih zvrši.
Tudi iz Rumunije se poroča, da tamošnji krogi miru upajo. Veljaven časnik „Romanui" namreč piše: V sled postavljenja, katero je nasproti orijentalnega vprašanja zavzela Nemčija, ostala je Turčija osamljena in vsa verjetna zato govori, da se bode udala terjatvam velicih vlastij, — če mohamedanski fanatiki v Carigradu kake nove prekucije ne narede.
Tacih „čeu pak se lehko najde še veliko in časi so tako izredni, da je uže jutri politično vreme zopet drugačno nego denes. De-nes se razumejo in so prijatelji, a jutri uže more važen dogodek mej diplomate pasti in
Mf§t®k»
Zaljubljeni hudič.
(Ukrajinska povest; poslovenil L. O. P.) VII. (Dalje.)
Ded ide naprej in naprej po lesu na visoko goro in uže je pod holmom; na enej strani je brez dna propast, da je strašno pogledati v a-njo, na enej pa se kakor zid skala \spenja skoro do oblakov. Ded se ozre okrog sebe: v skali so vrata, na vratih pa je nekov obraz; stopi v skalo iu vidi kapelico, majheno, iztesano iz skale. Jedva se je pokrižal in pri-poguil, uže puščavnik pride v špiljo, puščavnik — star, zgrbljen, s kakor sneg belo, do kolena segaj očo brado.
Ded stopi po blagoslov, puščavnik ga po-blagoslovi in povpraša:
„Kaj je to, ker tako smrdiš po hudiču?"
celo položenje orijentalnih stvarij je zopet drugo.
Sicer pa tudi ruski odločilni krogi ne žele vojske, kakor je videti. Oni vedno na-glašajo, če ne bode^Turčija ustregla terjatvam po izboljšanji stanja turških Slovanov. Naglasa so, da je res, kar je car rekel, da hoče namreč rusko kri ščediti če le mogoče. Ako se torej Turčija uda, potem se sklene mir.
Je U bi bilo to slabo? Nikakor ne. Kajti potem je pribit prvi žrebel na rakev Turčije, a Slovanstvo močno pridobi z okrepčano hrabro Črnogoro, z osvobodeno B u 1 g a r i j o in Bosno, kjer se bode Slovanstvo začelo razvijati in bode nekdaj vse žilavejše in močnejše stalo nego dosedaj, potlačeno in pogaženo.
Res je, da bi bil vspeh za Slovanstvo še veliko večji, ko ki rusko orožje zmagovito zrušilo na en mah vse turško barbarstvo in kot zmagovalec rešilo orijentalno vprašanje v slovanskem, v svojem in našem smislu. Nasledki velike zmagovalne vojne se ne dade preračuni ti, Nemci si leta 1869 sami Še nij so nič sanjati upali, da bodo kedaj Sedan izvojevali, Metz v roko dobili in Francozom za pet milijard puščali. Bog ve, kake nasledke bi imela velika zmagovalna vojna. Ali kdo je za njo porok? Kdo za Angleže? Za magjarski in nemški vpliv v Berlinu in v fanatičnoj sovražnici Slovanov, Pešti?
Politični razgled.
Notra»iiJe «le£ele.
V Ljubljani 15. decembra. Poslanec s Češkega Ileinrich je govoril o konfiskacijah v ttržutvnem «Aot'M
sledeče: r Očitno povem, da se v Pragi o tiskovni svobodi ne more nič več govoriti. V Pragi se zdaj dovoljuje le onim časnikom iz-
„Kako bi ne, — odgovoril je ded, „saj sem denes skoro ves dan bil na hudiču, vrh tega pa sem še čarodej ko imel s soboj !u — in povedal je vse, kaj se je bilo pripetilo in zakaj je prišel.
„Pa če mi vi, sveti oče," — omenil je, „ne nasvetujete, kaj in kako, gotovo ne znam, kako in kde bi se otela."
„Božja volja," pove puščavnik, „morda tu najde otetje, če so le pošteno skesa. Kar mi je znano iz tvojih besedij, da si je Čaral-nica, vendar je bila ljudem menj kvarna, nego so Škodljivi taki, kateri trde, da so sveti. — Ta čarodejka," — dejal je, „išče na grešnem poti otetja v tem, ko se drugi s pravega pota izgubljajo."
„Tako, tako, gospod oče," — skoči mu ded v besedo; nto jo tudi hudič rekel.•
„Hudič," — dejal je puščavnik, „zaplel jo je v vse strasti tega sveta; katera druga
hajati, ki vlado neprenehoma hvalijo. Ako praški listi le količkaj grajajo, makari če to grajo ponatisnejo In dunajskih listov, takoj se prikaže državni pravdnik pa zavpije: „Konfiscirano je !* Najžalostnejše pri tej stvari pa je, da deželna sodnija vsako konfiskacijo potrdi. Na Dunaji so se nekateri sodniki vsaj toliko osr-čili, da konfiskacije nijso potrdili. Kaj tacega se pri nas še nij zgodilo. (Gospod poslanec, pri nas tudi ne. Ur.) V Pragi se listi konfisciraj o, o katerih sodniki sami ne morejo povedati, kako bi konfiskacijo opravičili. Meni se to ravno tako zdi, kakor da bi se bilo za Prago kaj posebnega naročilo, sicer si ne morem razlagati, kako da so misleči sodniki državnim pravdnikoin na razpolaganje. Ravnanje praškega državnega pravdništva nij več brez-taknost, nego surovost! S takim ravnanjem, pa kaj pravim ravnanjem, s takim divjanjem se prebivalstvo z bičem podi v opozicijo !"
V specijalnej debati o budgetu je bil nauk in kultus zadnji na vrsti. Fux je ministra Stremajerja napadal, da je premalo liberalen, isto tako dr. Rus in dr. Beer. Co-r oni ni je naglašal zopet krivico in zoper-post.avnost, ki se je zgodila s preloženjem g o-riškega in isterskega šolskega sveta v Trst. Dr. Kusy pravi, da minister naravnost odbija želje slovanskega prebival-stva. Bolj kakor kateremu narodu treba je slovanskemu, ako hoče obstati in živeti, šol in izobraženja, ker so ga baš z literarnim delovanjem stoprav zdaj nekateri požrtvovalni njegovi možje iz dvestoletnega spanja vzbudili. Govornik obširno razklada stanje slovanskega prebivalstva v Avstriji. Minister Stremajer odgovarja po navadi, naglasa „potrebo" nemščine. Pražak toži, da je šolski svet na Moravskem Slovanom sovražen iu da je to zasmehovanje Slovanov, če se jim germanizacija sili, a s „potrebo" motivira.
Spodnja zbornica ogerske hiše je z 78 glasovi večine sklenila kupiti vztočno železnico in je sprejela s 15 glasovi večine, da bode sodoijsko proganjala koncesijonarje, stavbne podvzetnike in direkcijske svetovalce. Tisza se je z vso močjo temu protistavljal.
ženska, če tudi ne Čarodejka, poginila bi v takovej pasti, ta pa nij dala umoriti se."
„Nij se dala ne, gospod oče, ej, hvala bogu! nij se dala zadušiti," — dejal je, „odrekla se je bila hudiču tako, da se je nos zavihal temu vražjemu sinu."
„Nu, zdaj pa pomoliva," omeni puščavnik; „bog vsled usmiljenosti naja poduči, kaj in kako!"
Puščavnik se zgrudi na kolena, ded tudi, in jameta moliti. Goreče sta molila, a temna kapelica se razsvetli tako, kakor bi se bilo nebo odprlo. Iz dedovih očij se vtrneti dve solzi — debeli, kakor dva debela graha, in splavati na kamnena tla. Ko odmolita, vsta-neta in puščavnik reče:
„Idiva, jaz ti pokažem razpoklino, kamor nesrečnico pripelješ, tam očisti svojo dušo."
„0, bodite tako usmiljeni, gospod oče,K — poprosi ded, „usmilite se uboge sirotke! Ko bi jo le poznali, kako jo mlada, a krasna
Vitanje drzur«*.
Iz Helt/mfta se poroča, da so Turci zopet prelomili premirje: vzeli so dve vasi pri Za ji1 a rti in požgali eoo pri Aleksinci.
iltttiittHshii vlada spravlja topove v Kalafat, da zavaruje to točko proti nenadnemu napadu Turkov. Celo fijakarji morajo svoje konje dati na razpolaganje vladi. Demeter Bratianu je kot izreden minister knežev odšel v Carigrad. Trije razministri so kot senatorji hoteli dati ostavko, pa senat je nij sprejel.
Zaroto v CVirigm*in je 5. t. m. policijski minister odkril, a tako dolgo se je molčalo o tem, da so se vsi zarotniki vjeli. Mej njimi je več palačnih uradnikov in ule-mov, baje tudi prejšnji veliki vezir Mahmud paša. Zarota je nameravala spraviti Carigrad w tuje roke. — Delo demarkacijske komisije so poslaniki v Carigradu potrdili za črnogorsko turško bojišče. Ob enem pa je komisija dobila povelje, naj gre v Splet, ter tam določi demarkacijsko črto mej Turci pa vstaši v Bosni. — Nikšič Turki preskrbujejo z živežem iz Gačkega, Črnogorci pa v Krstču to kontrolirajo. Vsak NikšiČijanec dobo vsak dan pol kilograma hrane; sicer pa prebivalci smejo tudi mesto zapustiti, ako se nečejo več tja "vrniti.
Ignatiev se je razgovarjal se Salisburvem in kaže se, da si Angleška pa Rusija hote koncesije delati. 11. t. m. so se zastopniki drugih držav najprvo zbrali pri ruskem poslaniku ; složilo se je o sledečih točkah: urav-nanje meje za Črnogoro in zedinjenje dvanajstero okrajev s Črnogoro. Knez črnogorski se ima za to sultanu pokloniti.  Glede Srbije
— i/praznenje srbskega ozemlja od Turkov, izmeni anje vjetnikov, prodolženje premirja do sklepa miru in uravnanje meje v zapadnej Srbiji; Mali Zvornik se ima Srbom odstopiti.
— Baje je Ignjatijev predlagal, naj kaka nevtralna Bila zasede Bulgarijo. (Belgija ali fivica.) — Zadnji listi pa zopet pišejo, da Turčija pod nobenim pogojem ne pusti zasesti nobene svojih provinci j, ne po Rusiji, ne po Angliji, ne po Avstriji. Vsako zasedanje bo smatrala za poziv na vojsko, ker se noče ni za pičico oddaljiti od pariške pogodbe.
Levica francoske zbornice hoče odstop Berthauta, s čemer Mac-Mahon nij za dovoljen.  Bržkone se bode kabinet iz članov desnice sestavil.
Na Angleškem se vedno naprej še agitira za sporazumljenje z Rusijo, in teško da bi se kabinet mogel protistavljati.
Dopi
81.
Izpod. GrO-lJftncev 8. decembra [Izv. dop.] Težko, da bi se kje na Kranjskem tako slabo skrbelo za občinske ceste, nego ravno v brusniškej občini. Vsaj naš kraj je jako kamnit, da- se lahko dobi kamenje in pesek za nasipanje. Po cestah, katere uže po
več let nljso bile posute, stoji po globokih jamah voda in v nekaterih krajih je toliko blata, da se kolesa do pestij udirajo. Kjer je bil, pred bog zna koliko leti kak rov skopan tam je zdaj vse zasuto, ker se nihče ne briga, da bi ga iztrebil. Kolika trpi živina in koliko ljudje, ki morajo po tacih potih jako pogosto hoditi! Vse pritožbe, koje srao uže večkrat vložili pri cestnem odboru, so zastonj; mi smo primorani še vedno blato gaziti. Predsednik cestnega odbora, hodil je uze sam večkrat po teh potih in je videl, kakšne so, toda odmeva naših pritožb nij slišati. A tudi našemu županu nij za vse to dosti brige? Ako bode v prihodnje še tako ostalo, se je bati, da se o dolgem trajajočem deževnem vremenu komunikacija mej nekaterimi kraji za vožnjo popolnem zapre, kakor se je baš letos jedenkrat zgodilo. Le z veliko težavo se mora po naših cestah voziti, in človek je vedno v nevarnosti, da se zvrne ali da se živina poškoduje.
Za take lepe diete, kakor jih dobivajo neki gospodje bi se ta lahek posel opravljal jako vestno. Vsaj samo za povedati je treba strogo in zgoditi se mora. Iz svojega lastnega nagiba, se ve, da ne bode nihče nič storil, kajti to je stara navada pri naših kmetih. Ako pa je nadzorniku cest ta posel pretežek, naj ga odloži, gotovo se bode našel koji drugi, ki ga bode bolje oskrboval. Dolgo čaBa smo potrpeli, a sedaj ne moremo več. M smo dav koplačevalci, pravico imamo tedaj zahtevati, da se nam skrbi za dobre komunikacije. Ako se ne bode ničesa zgodilo, pritožili se bomo pri deželnem odboru.
K DmiHjti 10. decembra. [Izv. dop.] (Beseda slovanskega pevskega zbora dunajskega.) Zadnja „Beseda" slovanskega pevskega zbora dunajskega sme se prištevati najkrasnejšim, najveličastnejšim slavnostim, ki jih je bilo kedaj na Dunaj i. Najelegantnejši slovanski svet je bil tu v fcudobrojnem številu zastopan.   Trditi se sme, ka je bilo vse Slo vanstvo  v  toliko brojnem številu navzoče, kakor še malokedaj poprej. General Černjaje v se svojim spremstvom, Mac-Ivor, angleške legije poveljnik na Srbskem, minister Tihomil Ni koli č se srbskim zastopnikom na Dunaji,  to so dan denes najbolj slavljene osobe na slovanskem svetu, in te so krasile se svojo navzočnostjo ta veliki slovanski koncert. Državni poslanci različnih slovanskih narodov v avstrijskem okviru, kakor dr. Josip Vošnjak in V. Pfeifer, zastopnika Sloven-
cev, Klaic in Monti, zastopnika plemena ilirsko-dalmatinskega, poslanci Rusinov in Čehov itd. itd.   Korifeje slovanskih plemen počastile so  se svojim prihodom  naj i zbornejŠo slavnost, ki sem jo kedaj videl.  Ne bodem vam dalje opisaval različnih navzočnih slavnih OBob, opisal   bi vam jedino rad, nikdar videno navdušenost, ki se je pokazovala v velikanskem plosku, v izraževanju navdušenega zanimanja za slovansko stvar v vseh slovanskih narečjih.   Zahman iščem besedij, ki naj bi dostojno izrazile to, kar je iskrilo iz očij navdušenih poslušalcev, opisale radost, ki se je čitala na veselih obrazih toliko in toliko stotin Slovanov. Pričel bodem torej takoj opi-savati program velike „Besede* slovanskega pevskega zbora, ki je bil zelo obširen, in v vsej Bvojej obširnosti neizmerno zanimiv, id Pelo se je Sest zborov.   Naj prvi je bil Forchtgott-Tovačovskega:
„Žene mrak se černv, Pozor dajte luđe. Bliski už se s neho Volka buro bude! — ■
Forchtgott • Tovačovski, jeden najboljših slovanskih kompoziterjev, ki je pred leti bil pevovodja slovanskega pevskega društva, znan je se svojimi izvrstnimi skladbami po vsem slovanskem svetu. Z burnim ploskanjem je torej kar početkoma bil pozdravljen ta zbor. In pri
„Stati badem v§rn6 Pri tfi našo vlasti. Tobe Ht" i mflti: To jsou maše slasti!" —
bilo nij navdušenega priznanja nt konca ni kraja. Gospa Natalija Urasova, slavnoznana umetnica na glasoviru, producirala se je uže večkrat v Bilsendorfskem salonu, kjer se nar vadno umetniki glasbe proslavljajo, z najboljšim vspehom, igrala je tri pijese in sicer: Moniuszko: „Polonaise", H en sel t-Liszt: „Solovej", in Chopin (Šope'n): ,,Valse". Po končanem igranju morala se je trikrat na oder podati, da se zahvali burnemu priznavanju. Toliko se jej je rokoploskalo.
Tretja točka je bila Maj dri hov „V tihi noči", četverospev. Peli so prekrasno: G. Jerice, (Čeh), Fr. Orožen, (Slovenec), B u ch t a, (Čeh), in F r e i s s 1 e r, (Čeh). Izvedenci in diletantj e v glasbi trde, ka se ta skladba mej najkrasnejše sme prištevati. Ta skladba je v prav slovanskem glasbenem stilu. Človeku seže globoko v srce in zbudi mu naj-krasnejših čutov. Ker ima gosp. Hajdrih kot
vendar nij puščavnik.
m nesrečna!..... Pa kaj, ko bi le ne bilo
tega vražjega, prekletega repka! vrh vsega tega pa . . . »* — pristavi ded, a dokončal.
„1 nu, kaj je?" — povpraša „Ranjeno imam srce," — odgovori ded in bridko vzdihne; „zaljubil sem se v to vražjo čarodej ko, bog daj ...    bog daj, da bi bila
zdrava......, nu, zdaj pa znate, kaj je in
kako."
„Poprosim boga," — obljubi starček, „da bi vsled svoje usmiljenosti s skesanjem pomi-lostil jo, a ti z bogom idi v Sič. Pet let še strpi tam in se klesti, potlej pa se vrni k meni. Če bog da, da se Odarka otme, /edinim vaja."
„Kaj pa naj začnem s hudičem?" povpraša ded.
„Kaj neki, če ne tega-le,u — omeni puščavnik, „če se premeni v dobrega konja, v Sič odjezdi na njem."
,Pa še — kako dober je!u — pove ded; „takovoga konja bi ne dobil tudi za sto rumenjakov ne; nog je čvrstih, uren pa je tudi tako, kakor blisk; vrh tega je poslušen: človek se le nagne, pa se takoj obrne. Bojim se, da ne bi zbezljalo mi, to vražje seme."
„Ne boj se!" — omeni puščavnik, „dam ti moč do njega."
Starček se vrne v svojo sobico, a kmalu prinese krasen križec in ga okrog vratu dedu obesi.
„Zdaj pa ti je uže suženj," — pove puščavnik, „zdaj je uže tvoj služnik, torej — kar koli mu zapoveš poslej, vse ti učini !u Puščavnik deda odpelje v špiljo in poblago-slovi na odhod.
Ded se vrne k hudiču, ali ko pride do njega, kako Be je pomračil! Kakor pregovor pravi: če bi radi dušo oteli, nij treba, da bi še hudirju naposled kres kurili, saj tudi hudič I nema slehrni dan praznika.   Jedva se je bil
ded dotaknol hudiča, takoj je nesrečnež iz-poznal svojo sužnost — in trpko je torej vzdihnol.
„Kaj si, Ciril, učinil z menoj?* povpraša hudič.
„Ničesar druzega ne, samo to, kar si ti sam doslej cinil z dragimi," — odgovori ded; in po pravici rečeno, malo žal mu je bilo za ubogega hudirja, saj je bil dober hudič to.
Prislovica je ta-le: „Volk lovi, pa se sam rad vjame."
Ded se nij dolgo časa pregovarjal s hudičem, saj se tudi nij znal pričkati, nij vedel, zakaj bi se opravičeval, temuč čaralnico prime za roko in odpelje jo v špiljo. Na poti je njej pripovedal, kako se je bil pogodil s puščav-nikoin; objel je Odarko, krepko pritisnol k sebi, da je revica omedlela — potlej je zašel svojega žrebca in kakor na perotnicah, tako je dirjal v Sič.
(Konec prih.)
kompozitor tudi nekaj neprijateljev, ki mu skladbeni talent oporekajo, naj jim bode povedano to-le: Ako bi Hajdrihovo „V tihi noči" slišali peti le enkrat, kot jo je pel kvartet slovanskega pevskega društva dunajskega, na-krat bodo postali Hajdrihovi občudovalci. V slovanskem pevskem društvu so izvrstni kritiki in avtoritete v glasbi, in ti so izrekli najboljšo sodbo o tej kompoziciji. To naj bode g. Hajdrihu v spodbujo. Cela dvorana se je tresla obilnega rokoploskanja in reči se mora, ka je učinila ta pesen najboljši efekt.
Četrta točka so bile koncertne fantazije iz „11 Trovatore" Alardovega, ki jih je čudovito krasno na goslih igral še mladi virtuoz g. Aug. Siebert.
V petej točki bila sta dva zbora: Rube c: „Vniz po matuške po Volge" inBella: Slovaške narodne. Prva, ruska, je bila najtežja za zbor v celem programu, a dobro so se tudi tu oponesli pevci. Tri slovaške narodne: „Pod Krivanom" , „MIynarka a hiiska", „Anička uroseni", dopadale so se neizmerno, osobito poslednja, kjer je „solo" pel g. Kinskv.
I Šesta točka je obsegala dvospev iz Verdijeve opere „Aidau. Gospića Marijana Zips-ova, ki poje večkrat v operah, odlikovala se je s polnim, obširnim, nežnim in burnim, sploh vso pevsko tehniko v najobilnejšej meri imajočim glasom. Isto tako odlikoval se je g. Karel Zobel.
Od Forchtgott - T o v a č o v s k e g a krasno harmonizirana druga kitica slovanskih narodnih pesni je bila v sedmej točki. Ta venček slovanskih narodnih pesni obsega 8 narodnih pesni: a) „Žaličo mu curo rano/1 b) „Ah ne odna,u c) „Pod lipkou, nad lipkou iskerečka," d) Ja jsem forman, to ja dobfe vim,u e) ,,0 Velvarv, o Velvarv," f) Když jsem plela len," g) „Ko dan se zaznava," h) „I)o kielicha czy palasza". Ta venec se je silno dopadah Priporočam ga slovenskim pevskim društvam, ker z obilico po Slovenskem še popolnem neznanih prekrasnih slovanskih narodnih pesni kažete lehko, kako čudovito lepo je blago slovanskih plemen.
V osmej točki je bilMarchesijev S.: Valček „Johanka", ki ga je zelo dobro pred-našala gospica Zipsova; a v devetej točki se je pela M. J. Novačekova „Skočna", pri katerej je bariton-solo pel društvenik zbora g. Kinsky.
Program pesni in prednašanj posameznih umetnikov in umetnic, akoravno obširen, prehitel je le prekmalo. Ob osmih na večer je bil pričetek, a ob pol enajsti uri uže konec prvega dela. Gromovit bil je plosk, preobilno priznavanje in odobravanje pri vsakej točki. I gospod A. A. Buchta, pevovodja slovanskega pevskega društva, ki je bil nekolikokrat še posebe burno pozdravljen, žel je neizmerno slave ta večer.
Drugi del programa izpolnila je vojaška godba četrtega peš-polka (Deutschmeistrovega) s kapelnikom g. Dubcem. Svirala je izvrstno iz raznih oper a tudi mnogo slovanskih. Postrežem vam še z godbenimi točkami: 1. Men-delssohn: „Svatovni pohod" iz „Sommer-nachtstraum" ; 2. Wagner: Medigra in Nevestina pesen iz „Lohengrina"j 3. Strauss J.: Slavjanska četvorka; 4. Bo cehe rini: „Menuett"; 5. Bizet: Odlomki iz opere „Carmen"; G. Peters: Potpourri iz čeških narodnih pesnij; 7. M a y e r b o e r: Schatten-tanz iz „Dinorah"; 8. De li bes: Preludij in
valček iz „Coppelia"; 9. Dubec J.: „Pohy-blivi", polka.
Naj še omenim, da se je morala „Kje dom je moj", trikrat ponavljati; isto tako zadnja točka: Dubčeva polka. Po dvanajsti uri stoprav bil je konec velikanske slavnosti. Velika dvorana bila je prepolna odličnih gostov in polna je ostala do zadnje polke. To je najboljši dokaz, s kolikim zanimanjem za slovansko stvar bila so napolnjena srca mno-gobrojnega krasnega in mnogobrojnoga moškega spola. Le Žalibog, da se nij v program sprejela kakova junaška ali vojevita. A bati se je bilo policije. Ko je lansko leto bil samo mal vstanek na jugu, uže se je slovanskemu pevskemu društvu baš pred pevanjem pri nekej slavnosti prepovedala srbska „Šabljenka". In to je gotov dokaz, kako izvrstno da je podučena policija o mogočih ciljih slovanskega pevskega zbora. Kaj še li zdaj, ko je slovanskih narodov dviganje skoro-svoj vrhunec vsaj v nekem obziru doseglo. Moral je torej odbor baš le-to pri sestavi programa v po-štev jemati. Akoravno moramo le „zaljubljene" peti, vemo, da v vsacem gori oni silni žarek za Slovanstvo, ki bode gotovo enkrat upepeljil slovanskih narodov jerobstvo pod tujčevo peto. Slovanski pevski zbor dunajski vsakako izvrstno dostiga visok svoj cilj.
Nemški listi dunajski so skoro vsi prinesli kritike in notice o tej velikej slavnosti. Naj mi bode dovoljeno citirati le jedno in sicer iz lista Slovanstvu najbolj sovražnega, iz turškega „Extrablatta". Ta list piše v svojej 831, štev. 1. 1. pod napisom „Slavisch und Deutsch" to-le:
„Wieviel der slavisehe Miinnergesang an Forchtgott, dem ehemaligen Chormeister des „spevačkv spolek slovanskv ve Vidni" verloren hat, das konnte man vorgestern sehen, als dieser Gesangverein, vveleher in sic h die Elite der hier vveilenden slavisehen Mannervvelt vereinigt, die wunder-baren Lieder dieses zu vvenig ge\vlirdigten Liederdichters vortrug. Voli Schmelz und Weichheit, trotzallerLebendigkeit von einer gevvissen slavisehen Weh m u t h durchzogen, begeistern diese Lieder auch d en, der des slavisehen Idioms nicht machtig is t. Der neue Chormeister B uc h ta dirigirte die Chore, die exakt und sicher vorgetragen wurden, vortrefflich. DasSolo-quartett des Vereines (Hajdrih „v tihi noči") war ausgezeichnet wie immer und der Bariton des Herrn Kinsky, sowie der Tenor des Herrn Zobel kann sich mit manehem Opernsanger messen. Der jugendliche Violin-virtuose Siebert, die Pianistin Mada me Natalie Wrasoff und die Sangerin Frau-lein Z i p s ernteten fiir ihre Vortriige reichen Applaus. Die Zuhorerschaft vvar eine durch-vvegs distinguirte. Die serbisehen Gliste, General Tschernajeff und Kriegsmi-nister Nikolics \vohnten der interes-sunten Beseda, vvelehe in den Blumensalen stattfand, gleichfalls bei. Die Kapelle Hoch und Deutschmeister trug nach den Gesangs-produktionen slavisehe Weisen vor."
Gotovo najlepše spričevalo je ta kritika za slovanski pevski zbor od njega nasprotnika. Nam pak, kojim je mogoče bilo pri tej velikanski slovanski slavnosti v metropoli avstrij-skej sodelovati ali navzočim biti, gotovo bode ta zanimiv večer za vse življenje v najlepšem spominu. Da bi se besede slavnega ruskega pesnika spolnilo, ki poje:
Pesni Vila spoj* rode Slave, — Pesen glasna, krepka zbuja srca Vr ih slavskih sinov zgolj junakov. —
Pesen, poj junaka večna dela. Zbujaj, vnemaj, hrabri Slave sina! —
Radoslav P—1.
Proračun ljubljanskega mesta.
V seji 12. decembra mestnega občinskega zbora ljubljanskega so se posvetovali odborniki o proračunu za leto 1877. Iz predloženega načrta kakor je bil po večini sprejet po Va 4 urnem debatiranji, vidno je, da ima ljubljansko mesto 129.773 goldinar, stroškov, a 106.095 gold. dohodkov, torej 23077 gold. primanjkljaja ali deficita na leto! Po predlogu, kakor ga je magistrat zboru predložil bil bi pa ta deficit imel celo 38.814 gld. znašati! Naša tiskovna svoboda nam ne dopušča, da bi o tem gospodarstvu, ki je mesto naše do tacih deficitov pripeljalo, več govorili. Za to tu le posnemljemo površno poročilo seje zadnjega zbora.
Občinski svetovalec Potočnik prime prvi besedo in pravi, da je denašnja seja jedna najvažnejših, ker tu gre za denar, za materijalni blagor meščanov in treba je temeljito preudarjati vsako, malo in veliko svoto, predno se postavi v preliminar, kajti materijalno stanje meščanov nij veselo in tudi to vidimo iz predloženega budgeta; daje nam slabe tolažbe ali nobenih. Ta načrt nam kaže ogromno svoto 29.000 deficita v jednem letu. Gospoda, kam pride ljubljansko mesto če se bode še dalje tako gospodarilo. Drugo leto bomo potlej imeli spet deficit in tako dalje brez konca. A mesto Ljubljana ima uže zdaj 100.000 gld. dolga, kam pridemo, če se bode ta vedno kupičil? V zadnjih sedmih letih (kar je ta večina) pomnožil se je za 33.000 gld. več nego prej.
Poročevalec dr. Supan prizna, da je deficit žalostna prikazen, ali deficit je bil in bo še ostal, ker zdaj je za šole toliko več treba kot prej, in druge terjatve so velike.
Pri obravnavi posameznih dohodkov k pristojbinam omenja g. Potočnik, dase je stano vanjski krajcar (Zinskreuzer) v 2 letih zmanjšal za 5 %, dohodki pri mestni tehtnici pa celo za 29 %. Prvo kaže, da je prebivalstvo Čedalje bolj ubožno, drugo pa, da peša tudi kupčija. G. poročevalec omenja, da prvo ni po vsem resnično, dohodki pri mestni tehtnici pa so se zmanjšali še celo za 40%. — Pri taksah omenja g. Regali, da so takse pri meščanih previsoke, za pse pa so prenizke, ter naj se pri psih, ki nijso neobhodno potrebni, povikšajo od 2 na 5 gld. G. H o rak ga podpira, poročevalec omenja, da vsled deželne postave se zamorejo povikšati le na 4 gld. Nasvet g. Regalija pride pri prihodnji seji v obravnavo. Pri točki odškodovanje omenja g. Potočnik, da naj se preiskuje, če bi ne bilo potrebno, ker se je vse podražilo, da bi država od cest, ki jih namesto nje oskrbuje mesto, ne koliko več odškodvanja plačala. G. Hora k po dpira predlog in omenja, da bi mesto oskrbovalo tudi druge državne ceste proti primernemu odškodovanju, da bi ne bil n. pr. Šentjakobski trg nasut s tako debelim kamenjem. Predlog g. Potočnika se podpira. Pri dohodkih od mestnih hiš g. Regali želi zvedeti, koliko se od te ali te hiše dobiva sta-novnine, ker se mu dohodki zde premajhenij Dr. Schroi temu oporeka in stavi predlog, da naj se magistratu priporoči, v pretres vzeti,
£e bi ne bilo primerno povikšati stanovnino, ki se pri glasovanju tudi sprejme.
Pri graščini Tivolski g. Regali želi, da se dohodki povišajo, g. Kaltenegger pa priporoča, naj se tudi ta reč izroči magistrat-nemu odseku s prejšnjimi vrad v pretres, kar se tudi zgodi. Tri odškodovanju za vkvarti-ranje vojakov omenja g. Potočnik, da so se ti stroški od 1. 1&69 do 1875 od 2578 gld. pomnožili na 8:i08 gld. Sicer se je mesto uže obrnilo do vojnega ministerstva s prošnjo, da bi se Ljubljana stavila v višji red glede omenjenega odškodovanja, ker se ta prošnja še nij rešila, stavi predlog, da naj se ta prošnja še enkrat ponovi, ker mesto pri vednem primanjkljaju ne more toliko stroškov imeti za vojake. G. Ho rak podpira predlog in omenja, da naj se poveljništva vojaška dogovore z lastniki kosa ni, ki bodo bolj ceno vojake sprejemali v kasarne, kadar so prazne, kakor da jih razdele po mestu proti visoki stanov-nini. G. župan obljubi, da se bo prošnja do ministerstva gotovo rešila do spomladi, vendar hoče reč po deželni vladi pospešiti. Pri glasovanju se sprejmo vsi redni dohodki z 123.444 gold., izvanredni pa s 1 6329 gld., tedaj skupaj 129.773 gld.
(Konec prihodnjič.)
|T m rit v KJiitilJuitl
od 5. do 9. decembra i Ana Meglic, delavca hči, 9 1., za pljučno sušico. — Job. Bukovec, delavec, 29 lit, za prehlajen* jem črev. — Adela. Tomšič, učitelja hči, za oalab-ijenjem možjan. — Janez Bonfar, peka otrok, 8 no., za boijastji). — Ignacij ilonig, ginin. profesor, 62 1., za inožj. uirtudoin. — Matija Petr.č, krojač, 33 L, za p jučno sušico.
Pridne
i si"-« jako dobro kreditirana batikna hiša za pr dajo srečk in dižavnih papirjev proti obročnim plačam v vseh večjih krajih in mestih po jako ugodnih pogojih.
Hiši ponuja kupuj«ič'inu občinstvu dobičke, kakor nobena druga batikna hiša, zaradi česar sc jib več proda in se dohodki agentov s tem pomnožijo
Ponudbe se naulavjajo na
Adolfa Kramerja,
batikna in utenična hiša, Pra,a, «>vočii;i ulica Št. 17 nova.
(389—1)
Domače stvari.
— (Slovanska čitalnica v Trstu) vabi na besedo 16. decembra 1876. Frogram je: 1. Jenko. „Što čutiš'1, zbor. 2. Solospev. Češka, poje g. Maly. 3. Hajdrih. „V tihi noči", četverospev. 4. Srce je odkrila, vesela igra. Po besedi društvena zabava. Začne se ob 8Va uri zvečer.
— (Žena,) še jako mlada, je prišla oni teden iz Dornberka v Trst uže pozno v noči, porodne težave jo napadejo, da omedli. Dva stražnika to zapazita, in ker nij bilo več do biti kočije, da pelje ubogo ženo v bolnico, primeta jo in na rokah v bolnico neseta, kjer je potem porodila zdravega fantiča.
— (S amo u mor.) Iz Tridenta na Tirol'-skem se nam piše 12. t. m. Poročati vam imam zopet o drugem samoumoru pri našem 47. polku. Na večer Marijnega praznika se je ustrelil s puško v usta v stanici na postelji vodnik Miroslav Deržič, sin premožnega slovenskega trgovca v sv. Petri pri sv. gorah na spodnjem Štirskem. Imel je zali fant stoprv 21 let; služil je od leta 1875 in je brzo avan-ziral. Bil je prej komis, trgovinsko šolo je v Ljublj;ini obiskaval. Da bi mu dobrotljivi oSe britki stan kolikor toliko zlajšal, mu je vedno pošiljal znatno mesečno priklado. A sprideni sinko je ves denar uporabil za duhomorno kvartanje in nesramnice. Oče, to izvedevši, mu odtrga več kot polovico priklade. Kakor običajno mu pošlje oče i na Marijin dan, 8. t. m. 7 forintov, a sinko je še isti dan vse za-kvartal. Iz kavarne domov gredoč, je rekel svojim pajdašem : Kaj stavite, da se bom še denes ustrelil? In zares se je pol ure po tem.
DorŠko olje
Iz sale klfovili Jeter,
iz Borgena na Norvegskem ;
rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremoČljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju izogne vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici.
(53-33)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajske} cesti v LJubljani.
Dunajska borza 14.
Enotni dri. dolg v bankovcih
Enotni drl dolg v srebrn
1860 drž. posojilo .
Akcije narodne banka
Kreditne akcije
London
Napol.
C. k. cekini
Srebro
decembra. 60 gld. 40 kr.
66 108
815 13t>
12* 10 5
118
30 75
30
25 (8 99
Pravo, nedišeće, okusno
Olje iz sala florsevih jeter
llergf«'iia v Morvejriji,
f r i š n o došlo.
Dobro zdravilo proti prsnim in pljučnim bolečinam.      (38i—3)
V ilasiih po 70 kr., z naukom, kako so rabi. Pravo so dobiva pri Viktorju Trnkociy, mestni trg št 4, lekarna „pri samorogu" v Ljubljani.
Proti vsakemu zastaralnimi kašlju!
Prsoboljo, šegačkauje v goltanci, hripavost, zaslinjenje, pljuvanje krvi, naduha, oslovski kašelj in sušični kašelj jo Mavorjov
beli prsni sirup
najgotovejše in najboljše hišno in vživalno zdravilo. (390)
Vedno pravi v glavnoj zalogi pri lekarju w . Mayrju v Ljublj ani, in v podružnicah pri It. Slivniku v Kranj i in 13. llitts^oliiia. v Rudolfovom.
13. decembra:
Pri Hali«!: Stawaser iz Dunaja. — Silberman iz Londona. — Kopriva iz Zagorja. — Keilaheim iz Dunaja. — Mali iz Kranja.
— llurtvlg iz Zid. mosta, rri Slonu: (Mandule
iz Dolenjskega. — Zanuti iz Loke. — Statuti h Prago.
— fauhals iz Dunaja.
XXXX*XXXXXXXX*XXXKXX
Rajmund Krisper,
trgovec v Kranjl,
priporoča svojo dobro preskrbljeno
vseli številk od O—9, posebno za boilčno in-n^iiiU«*. kakor tudi slabejše in fino |>>*«'ii i«'* im* otrolie na debelo in na drobno, po najnižjih cenah v svoje j podružnici h. št. 130. (391—l)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Nora slika.
Triu«* c«ne
v Ljubljani 14. decembra t. 1. Pšenica hektoliter 10 gl. 24 kr.; — rež 6 gld, 60 kr.; — ječmen 4 gld. 60 kr.; — oves 3 gld. — 57 kr.; ajda 6 gld. 01 kr.; — prosci 5  gld. 36 kr.;
— koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 9b kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 9 4 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — apeli 11 l.-ten — gld. 62 kr.; — apeli povojen — gld. 75 kr.; jajce po2l/ikr.i — mleka lltor 7 kr.; govednino kilogram 48 kr.; — teletnino 52 kr.; — svinjsko meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.;
— slame 3 golil. 1)5 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. 50 kr.; — mehka 6 gld. 00 kr.
Izšla je v Beču velika in umetniški izvedena slika
Milan M. Obrenović IV. Nikola L Petrović Njegufc.
Generali: M. G. Černjajcv, Man K o Alimpić, Franjo Cali in Holta 8. ■»rotio. — Vojvode: Petar Vukolić, lložo Petrovič, Ilija Plamenac in jVIaso Vrbica. — Polkovnici: Horvatu v ić, Orcttković, Ilija Čolak- Antie, Teža ll'ikoiić, Valdcmar llcker, Mllojko Lešjaiiin. — Podpolkovniki: Sava Grnjić, Viaj-kovlć, Košta Huče vic, (-ruja Mi&ković. — Major Paja Putnik >n arhimandrit Hl. Dučić.
Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Črne gore. Sliko je litografiral .V Šubcrt. Slika je 53 centimetrov visoka a 90 centimetrov široka.
Cena je slilsi 1. g\L- 20 Ifex. ~*3&C
Naročiti no se pošiljajo na ovo adreso:
Ir*. Janlcović>, "VVien, Vili., Piaristengasse Nr. 49.
Novci se pošiljajo v plačanem pismu, ali po postnej napotnici;  komur je lažje, n.-'j na correspondenc-karti javi, pa se mu bo s povzetjem poslalo.
Prepodavci, koji za gotov novec uaroće najmanje 10 komadov, dobivajo Vdmad po 1 gld. in t'ranco pošiljanje.
(Jena ove velike in umetniško izvedeno  .slike je tako inajhona,  da jo vsak kupiti more.
Brez ovo sliko naj ne bo nijedna obitelj,  koja se interesujo za rat Srbije in Črno gore s turško carevino. (349—14)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina m tisk .Narodne tiskarne".