Za zodovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastne državna oblast Za zadovoljitev nekaterih šlršh potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajaji skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava In poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot

FOR A F R E E S L O V E NI A
Novejši družbeni in poMKni razvo} v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in 7aposlavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXVII — VOLUME XXVII December 1976 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada	Številka 12. — Number 12.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želita
uredništvo in uprava "Slovenska Država"
IN MIR LJUDEM na zemlji ..
(BOŽINA MISEL)
Kako lepo zveni božično voščilo nebeških zborov na prvo sveto noč: "In mir ljudem na zemlji ..." Lepšega voščila tudi danes na moremo dati niko-mu kakor prav to nebeško voščilo. Svet je v trzavici, v nemim in medsebojnem nezaupanju. Odpri prijatelj časopis naših dni. Bral boš vsak dan o spopadih med narodi, o velikem oboroževanju, o atomskih detonacijah. Naša Amerika pošilja ogromne količine vojnega mate-rijala raznim državam npr. v Egipt, raznim arabskim državam, Izraelu. Menda zato, da se zagotovi mir. Kaj še? Vojna industrija ne želi miru, hoče voj- j no, da bo zaslužek . . . Politiki govore o miru, pa mislijo pri tem, kako bi majhne narode podjarmili. Mini ni ker ga sodobni človek, ki Boga ne prizna, noče.
Takrat, ko se je rodil Odre-šenik sveta, je menda res bil mir na takrat znanem svetu. Pozneje skoraj ni dobe, ko bi >e narodi med seboj ne vojskovali. Ne narodi, ampak voditelji narodov. Rane zadnje svetovne vojne še niso bile zaceljene, ko sta bili krvavi vojni v Koreji in v Vietnamu. Koliko vojakov je padlo in koliko nedolžnih ljudi je trpelo. In bo še trpelo, če se narodi in voditelji narodov ne bodo spametovali. Največja nevarnost za mir je gotovo brezbožni komunizem. Tudi kapitalizem ni mnogo boljši. Pognal bi narode v novo klanje, samo da bi velekapital imel od tega korist. Morda bi bila vojna v Vietnamu preje končana in za Ameriko mnogo ugodneje, če j ne bil v ozadju zli duh veleka- ( pitala, kateremu ni bilo do miru ampak je gledal v vojni zlato priliko za obogatenje.
Angeli so na prvo sveto noč peli božično voščilo "In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje", (t. j. da sledijo glasu vesti, ki pravi: ne ubijaj). Kristus je oznanjal mir, ljubezen, spravo. Po vstajenju je bilo njegovo voščilo isto kot na sveto noč: "Mir z vami!" Mir je največja dobrina, vredni so ga le oni, ki so Bogu po volji. Zato prosimo na sveti večer ob jaslicah Kneza Miru za božji mir med ljudmi in narodi. In mi do-prinesimo tudi svoj delež k temu s tem, da bomo znali ljubiti svojega bližnjega in mu tudi odpuščati. Srečni Božič in mirno leto Gospodovo J 977.
M. G.
POZIV VSEM SLOVENCEM V ŠIROKEM SVETU:
Naši rojaki v Beneški Sloveniji, žrtve letošnjega potresa, posebno v krajih, ki smo jih že omenili v prejšnjih številkah, žive skoraj pozabljeni v šotorih. Kako bodo za praznike nihišče ne ve! Ce se jih kdo želi spomniti z darom ali prispevkom, pošljite iste, prosimo na naslov:
Gorkič Lojze, Via D. Bosco,
•2 Udine, Italija.
Stvorili boste najboljše dejanje za Božič in Novo leto.
Urednik.
GIBANJE ZA NEODVISNO SLOVENIJO IN KOROŠKO VPRAŠANJE
Kakšno stališče naj zavzame oziroma kakšno stališče mora zavzeti gibanje za neodvisno Slovenijo glede koroškega vprašanja, kakor se postavlja danes?
Prvič: Zavedati se moramo, da ni danes nikakršne možnosti za priključitev slovenske Koroš- j ke k Sloveniji, razen z vojno,' kar je izključeno. Zato je treba iskati drugačne rešitve, kar je' v interesu demokracije in evropskega miru, pa tudi v posebnem interesu Avstrije in Slovenije.
Drugič: Položaj slovenske manjšine na Koroškem (kot tudi položaj slovenskih hanjšin v Italiji in na Madžarskem) se bo lahko izboljšal samo, ko bo obstajala neodvisna demokratična slovenska država, ki bo pripravljena storiti tako v diplomatskem kot tudi v vseh drugih ozirih vse, kar bo mogoče, da bi podprla in okrepila slovenske manjšine in izboljšala njihov položaj.
Tretjič: Samo neodvisna slovenska država bo lahko vzbudila tako v koroških Slovencih kot tudi v drugih naših manjšinah samozavest in ponos, da so Slovenci. Jugoslavija pa ubija v njih ta TK>r<«. pole-jr te.73 na

jih z navajanjem k sodelovanju V tuhiih političnih strankah naravnost spodbuja k asimilaciji in k odpadanju od koncepta j politične slovenske narodnosti.
Četrtič: Slovenska država bo! skušala s tem, da bo pravično uredila nekdajne in sedanje probleme nemško govoreče manjšine v Sloveniji (npr. problem Kočevarjev, ki jih je Hitlerjeva vladavina nasilno izselila s Kočveskega, problem manjšinskega premoženja, ki ga je Jugoslavija zaplenila, in problem današnje nemške manjšine v Sloveniji, ki uradnim statistikam navkljub še vodno obstaja, zlasti na Štajerskem), začeti ploden dialog o manjšinskih zadevah z demokratično Avstrijo, ki se temu ne bo mogla in gotovo tudi ne hotela odtegniti.
Petič: Gibanje za neodvisno Slovenijo trdno vztraja pri konceptu, da je ozemlje, na katerem živi slovenska manjšina na Koroškem, del splošnega slovenskega narodnega ozemlja, neglede na današnje število Slovencev, ki žive na njem. Naše gibanje ne priznava, da bi imeli rezultati načrtne asimilacije v; zadnjem stoletju pravni učinek i glede na pripadnost teritorija asimilirane manjšine. Slovenski narod je zgodovinski faktor in slovenskemu ljudstvu je vedno spadal slovenski teritorij, ki je bil dobro znan.	'
Šestič: Gibanje za neodvisno Slovenijo svari koroške Slovence, naj se ne dajo zavajati od totalitarne in demagOške jugoslovanske vlade v to, da bi se spustili v boj za vse ali nič z demokratično avstrijsko državo, ker je to samo namen, napraviti iz slovenske manjšine
na Koroškem po eni strani orodje jugoslovanskega vmešavanja v avstrijsko notranjo politiko in okrepiti avstrijsko komunistično partijo z rekrutaci-jo iz vrst Slovencev (kar se že dogaja, zlasti med mladino), po drugi strani pa koroške Slovence odvračati od tega, da bi nudili podporo ideji in gibanju za samostojno demokratično slovensko državo, ki je njihovo edino upanje. Samo ideja samostojne slovenske države lahko vlije koroškim Slovencem nov narodni ponos in nacionalno zavest.
Sedmič: Hrup, ki ga uganja titovska Jugoslavija s koroškim vprašanjem, je samo poslJbs, odvrniti pozornost slovenskega naroda kot celote od notranjih problemov v Jugoslaviji in od klavrnega stanja nesvobode, v katerem se nahaja slovenski narod v Jugoslaviji.
Osmič: Ce Avstrija ne bo izpolnila v celoti določil državne pogodbe glede pravic slovenske manjšine, bo gibanje za neodvisno Slovenijo, kot nosi-vec ideje slovenske države in kot njen uresničevaivec, odpovedalo tako veljavnost državne pogodbe, pri kateri sklepanju Slovenija kot najbolj zainteresirana ni sodelovala, kot tudi veljavnost plebiscita z dne 10. oktobra 1920, pri katerem so bili postavljeni koroški Slovenci pred dejstvo, da so morali izbirati med Avstrijo in Jugoslavijo kot tujo balkansko državo, ne pa med Avstrijo in slovensko državo. V interesu demokratične Avstrije je, da začne upoštevati stvarnost, da je slovenski narod njen sosed za vedno in da mora iskati zato sporazum in dobro sožitke predvsem z njim, ne pa mimo njega, kot je skušala delati doslej pod vplivom ostankov nekdanjega prednaoističnega in nacističnega šovinizma.
Devatič: Gibanje za neodvisno Slovenijo mora storiti in bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da bi podprlo koroške Slovence in jih vzgajalo k novi narodni zavesti in k ponosu nad slovenstvom. Celotni slovenski' narod pa bo prebujalo k močnejši zavesti o obstoju slaven-j skih manjšin v sosednih državah, katere je treba v vsem podpirati in krepiti.	1
Desetič: Gibanje za neodvisno Slovenijo poziva tudi svobodne Slovence, ki žive kot begunci ali delavci v tujini, naj se vsak po svojih močeh zavzame za pravice koroških Slovencev, naj se čimbolj zanima zanje, kupuje njihov tisk, da bo informiran o njih in da ga bo tako podprl, naj obiskuje kraje na slovenskem Koroškem in naj tam v javnosti čim bolj ponosno poudarja svoje slovenstvo, kar bo v moralno oporo koroškim Slovencem. Predvsem pa jih tudi poziva, naj se priključijo gibanju za neodvisno Slo venijo, kajti tako bodo tudi največ storili za krepitev slovenskih manjšin vsepovsod.
Praznična voščila in srečno novo leto 1977 želi dr. Ludvik Leskovar in družina ter
AMERIŠKO SLOVENSKI RADIJSKI PROGRAM V CHICAGU
Pevski zbor Jakob Petelin Gallus i/. Celovca želi vsem piija-tcljcm in dobrotnikom blagoslovljene bočične praznike in srečno novo leto.
§1 ;	' ^sm
s I mHm	mmmMmšm
i 1 lip	1
mi

SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ
Foto: Lehtikuva
PISMO ROJAKOM ob spominu NA TEŽKE DNI
Bilo je leta 1945. Tisočglave množice slovenskih trpinov so se valite preko gora, skozi ljubeljski predor, na poti v tujino. Imeli smo malo prijateljev, le redki so nam voščili dober dati, nikogar ni bilo, ki bi nas povabil pod svoj krov. V tistih dneh, ko se je zdelo, da smo pozabljeni: od vseh, so nas pod svojo streho sprejemali dobri tirolski kmetje in z nami delili svojo skromno in dobro hrano. V Anrasu smo v senci visokih gora našli varno zavetišče, v tirolskem kaplanu Sdhuohterju pa iskrenega prijatelja in dobrotnika. V cerkvi sv. Štefana v Anrasu je škof Rožman posvetil prvega slovenskega novo-mašnlka v tujini. Kmalu so se nam pridružili novi begunci. V tihi gorski dolini, v Innervilga-tenu so našli kruh in zavetje v domovih dobrih tirolskih kmetov.
Težki so brli dnevi, trda tista pomladna jutra v tirolskih gorah so bila polna lepote, božje in človeške dobrote. Sklenili srno, da borno ohranili spomin na tiste dni. Poklonili bomo tri kelihe, prvega župni cerkvi v Anrasu, drugega cerkvi v Inner-velgratenu, tretjega pa našemu velikemu dobrotniku, prijatelju Slovencev, msgr. Sohuohterju.
.Rev. Mirko Kozina, Brentvvood, California;
Dr. Ludvik Leskovar, Chicago, Illinois;
Janez Senika,, Toronto, Canada;
Vladimir Pregelj, Washington, D. C.
Darove, prosimo, pošlite na naslov:
Mrs. Albina Kozina-Odar 1703 Oakmoun t Cleveland, Ohio 44121 Tel.: (16) 382-0662
Zadovoljen Božič in uspehov polno 1977
žele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
VESELE BOŽIČ IN IZPOLNJENIH UPOV POLNO 1977
želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
WE OUOTE
From the address of Hon. John Munro, Minister respon-sible for Multiculturalism to the "Multicultural Association of Nova Scotia, Conference and Festival at Halifax, Nova Scotia, November 20, 1976..
I can vvear a kil t in this country and feel at home. I can fly a third of the way aeross a vast continent and sti'11 be at home. Aeross Lhis land I can and do talk about and Jearn from the Portunguese culture, the Italian culture, the Scc-ttish culture, the Jevvish and French cultures. And vvhen I do, I k novv that in the same breath I am talking aboui the Canadian culture. I am talking about Canada to Cana-dians.
Tiiere has been a change of administration in a province that has economic and ssocial problems. A nevv premier has been eketed. He vvill form a nevv government. That is vvhat has happened. That is the basis on vvhich vve vvill meet vvith the nevv government. The Government and Parliament of Canada vvill continue to vvork for the peopie of Quebec as the} vvork for the people of Nova Scotia or Ontario or any-whc-e else in Canada.
One Canada vvill not be bought. Conlederation won't be forced through sanetions. Orle thing of vvhich I agree vvith Mr. Levesque in that French-speaking Canadians in Que-bec vvill neither be bought nor coerced. One Canada vvill tema in one Canada because that is vvhat most Canadians ali aeross this land believe in.
Monday's vote vvas an emotional commitment by the people of Ouebec to building a better lile for themselves. It vvas not a repudiation of Canada nor a repudiation of this nations effort to build a better life in Canada for ail Canadians.
I have heard a lot ol muttered vvorrying about Mr. Le-vesq\ie's mandate. I remain confident because my mandate remains the same as. it vvas on Sunday night. My mandate is to build a stronger united Canada. It is to keep on building a count.ry in vvhich every Canadian can live his lile in
his ovvn vvav. A Canada vvhich he can e.vperience from coast to coast in the fullcst way possible.
I vvas doing this last vveek; I vvas doing this Tuesday and I intend to keep on doing it.
Sir VViifred Laurier vvas once asked vvhat the nationa-lity of Canada vvould be m vievv of the country's grovving iminigration and its already established English and French and Native populations. He replied, "freedom".
Freedoms have been the measure of our progress. Not long ago an international agency examincd ali our lavvs and practices and rated Canada number one for our protect-ion o! human rights.
VVe have excellent Jegislation to preserve the rights of indtviduais. VVe have a vital democracy, an undeniably free press and many programs to reinforce equa!lity of opor-iunity.
Canada has given nevv meaning to the concept of freedom. VVe have expanded its meaning from sitmply allovving som&thing to happen, to an aetive effort to make certain things possible. We have taken measures to inerease freedom of choice in the area of languages and culture. Freedom has become the heritage of Canada because of the many peoples vvho have made this country their home.
AH Canadians have contributed to this. Eaoh of us brings his ovvn experience. Each of us has his ovvn perspec-tiv con freedom, Each enlarges on that concept a bit.
There have been strains and stresses in this process, bul Canadians have learned that respect for others is the surest guarant.ee of respect for ourselves. We have built a nation on this principlc. Wc have built an identity and given special meaning to the vvorld "Canadian" through t this principle.
VVe have in this country a unique experience; vve have many different cultures from aH parts of the globe, yet at the same tirne vve have roots that have been formed here.
We have aohieved this as one country. And 1 believe it is as one country, sharing our opportunities and siharing our many experiences, that vve vvill continue.

sLovensKA
itiiMii Slovanu
Subscription rates $4.00 .per year: 30f per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published montihly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.F..P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $4, za Argentina 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avs-tralijo 2.50 avstr. L., a Italijo in Trst 800 lir, ze Francijo "00 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja motala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
Toronto
• Osemnajstega oktobra je
obhajala osemdeset-letnico, znana slovenska mama, gospa Terezija Pestovnik. Dobra gospa Pestotnikova je prenašala teško usodo begunskega življenja preko Ljubelja, Koroške, Tirolske, v Italijo in končno v Kanado Ves čas je bila vedrega obraza in polna optimizma in pripravljena pomagati vsakemu v stiski. Ko je prišla s svojo družino v Toronto so bila vrata njenega doma na stežaj odprta vsem, ki. so pri njej iskali moralne opore. Ob takih prilikah je znance in priatelje običajno razveselila, ne samo z prijazno besedo, ampak tudi s pristno slovensko potico in čajem. Kljub težkemu življenju, je gospa še vedno živahna. Človek ji nebi prisodil čez šesdeset let.
Nešteti prijatelji in znanci ji želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu preživela še dolge vrsto let v krogu svojih otrok, vnukov in vnukinj.
G. PETER PAVLIN PETDESETLETNIK
V matično knjigo župnije sv. Petra v Ljubljani je bilo 4. decembra 1926 napisano ime Peter Pavlin. Danes po petdesetih letih pišemo to ime v Torontu.
Petdeset let je v človeškem življenju lepa doba. Doživel si jo — in ko se spominjaš nazaj ni bilo lahko. Bilo je vsega — dobrega in hudega — veselja in žalosti. Kar pa se boš vedno spominjal je, da si zapustil domovino. Dogodek, ki je nad vsemi. Zapustil si svoj rojstni kraj — ker si ljubil resnico in pravičnost.
Ni Ti žal za to, a v srcu nas vse boli. Za povračilo Ti je Vsemogočni dal prijetno družino in uspeh v življenju.
K praznovanju Ti vsi prijatelji kličejo: Bog Te živi še na mnoga leta.
Chicago
• V soboto 23. oktobra smo obhajali Slovenski dan, katerega sta za ta dan razglasila mestni župan Richard Daley in gover-ner države Illinois. Spomnili smo se tudi 200 letnice obstanka ZDA in 58 letnice razglasitve prve slovenske narodne vlade 29. okt. 1918 v Ljubljani ter 26. obletnice obstanka Slovenske radijske ure, katero vodita dr. Ludvik in Corinne Leskovar. | Program je bil prav pester. Iz Clevelanda je gostoval oktet "Slovan". Lepo so zapeli v dvorani slovenske umetne in narodne pesmi, prav tako lepo so peli tudi naslednjo nedeljo v cerkvi Sv. Štefana. Pevski zbor vodi organist g. Rigler. Po odpetih himnah ameriške in slovenske, so nastopili učenci slovenske sobotne šole, ki so lepo podali Ustoličenje slovenskih
vojvod na Gosposvetskem polju. Prizorček je napisala ga. Milena Soukal, režija je bila v rokah g. Jožeta Rusa, ki vodi višji oddelek slovenske sobotne šole. Uvod v nastop sta podala goč. Mirica Leskovar in njen brat Tony. Sledili so nastopi plesalce slov. folklorne skupine SARC, katero vodi ga. Corinne Leskovar. Plesna skupina lepo napreduje. Vedno več jih je. Prireditev je pozdravil v imenu župana alderman Vito Marzullo, dr. Leskovar je dobil častno priznanje za svoje delo v slovenski skupnosti od ge. Rose Farina, zastopnica odbora za proslavo 200 letnice ZDA v Chicagu. Tone Gaber je lepo recitiral Cankar jevo: Domovina, ki je bila podana v spomin 100 letnice njegove smrti.
Radijska ura vsako leto podeli posebno priznanje za slovensko skupnost zaslužni osebi v Chicagu. Letos je dobila to priznanje (Award) ga Ana Gaber, ki že 15 let nesebično vodi slovensko sobotno šolo. Sledili so potem nastopi harmonikarjev, šaljivi prizor "Kvartopirci". Za konec je ga. Mihaela Sim-ravh zapela "God bless Amerika". Sledil je ples. Igral je Tivoli orkester pod vodstvom g. Janeza Arko. Gospodična večera je bila Barbka Remec, dijan-kinja Loyolske univerze, ki je v slovenščini prečitala žunanov razglas.
• Slovenska razstava na mednarodnem velesejmu na Navy Pier v sobote 30. in 31. okt. je bila prav privlačna točka, ne le za Slovence, ampak tudi za tujce. Kakih 34 narodnosti vsako leto razstavlja svoje posebnosti, ki prikažejo njihovo kulturo, narodnostne običaje pa tudi kuhinjo. Slovenska razsta va prikaže vsako leto kaj nove ga. Nikdar ne ponavl ja kakor to delajo drugi. Osnovna misel slo venske razstave je bila: Slovenski doprinos k kulturi Amerike. Ga. Metoda Fishinger je vsako leto vodilna osebnost, ki -da idejo in tudi sama mnogo do prinese k razstavi, že od daleč je blišča! napis S loven ia, okrašen s slovensko in ameriško zastavo. V osredju razstave je bi! lesen krožnik, umetno izdelan in ornamentiran, v sredi pa ve lika slika otok bleški, kinč nebeški" otok Bled. Slika je delo ge. Metode Fishinger. Na obeh straneh sta bili sliki našega svetniškega kandidata, škofa Friderika Barege in slovenskega senatorja Franka Lausheta. V ospredju sta bili tudi dve veliki Oljnati deli. Prva je predstavljala Jalovec, delo ge. Meto de Fishinger in pogled na Triglav z južne strani. To je naslikal njen sin dr. Peter Fishinger, ki je priznan zdravnik v Was-hingtonu. Na mizicah pa obilica ročnih del, keramike (majolike itd.), nekaj knjig, lep zemljevid Slovenije. Marsikateri tujec se je ustavil in želel pojasnila. Slovensko razstavo je obiskal tudi župan Dalev.'Naša mladina ga je obkrožila in mu zapela v pozdrav, župan se je prijazno pogovarjal z vsemi. Slovence je v narodni noši zastopala gdč. Barbka Remec, dijakinja na Loyola univerzi. Ga. Bucik je imela tudi posebni oddelek kjer je razstavila svoja lepa slikarska dela. Slovenska kuhinja že od nekdaj slovi na tej razstavi. Tudi letos so šlo vse dobrote naglo v promet.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELE IZ TORONTA IN OKOLICE :
®i
I ra® »g j m „ I IS i f 11/' /i*
dr
(llfeis
ZA BOŽIČ LETOS . . .
V Božični dobi do 31. dec. bo metropolska občina Toronta imel dobrodelno pisarno "The Christmas Bureau" na 670 Cos-burn Ave. (tel. 425-8771), kjer lahko pusti ali tja pokličete, če želite potrebnim kaj nuditi za božič. Pisarna je odprja od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne.
Ce želite pomagati komu za letošnji božič, stopite v stik z vašo cerkvijo, organizacijami, kot so: S t. Vincent de Paul, Scott Mission, S al vat ion Armi ali občestvene agencije za pomoč, ki vas bodo rade vključile v seznam darovalcev za božično listo potrebnim!
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto Vam želi
ski
DRUŽINA KUK 16 Northfield Road, Scarborough, Ml9 2H4
DRUŽINA PEPEVNAK
87 Dunblaine Ave., Toronto, Ontario
PAUL BEZJAK 1260 Fewster Ave., Unit 8, Misslssauga, L4W 1A5
GENERAL WOODWORK
Janez in Joža Sušteršič z družino
BIRCHMOUNT AUTO SPRING CO.
458 Birchmount Rd., Scarborough, Ontario 698-3636	—	698-4466
• 29. November in cene. Kolikor je možno objektivno smo tudi za letos zbrali informacije glede ceh, ki jih plaščujejo slovenske gospodinje v tako zvani socialistični Sloveniji in cene, ki jih plačujejo slovenske gospodinje v kapitalistični Kanadi. Primerjava za druge države je dokaj enostavna in tudi komentarja se to pot v celoti izognemo zato, da ne bi trpela objektivnost, pred številkami samimi, za katere točnost jamčino.
NABAVA HRANE:
1 kg sladkorja	Din 1300
1 liter imleka	Din 460
1 kg riža	Din 1800
I kg surovega masla	Din 6000
1 kg bele moke	Din 716
1 kg teletine	Din 7500
1 kg govedina 1A	Din 7000
1 kg krompirja	Din 500
1 kg solate	Din 900
1 kg kruh, beli	Din 700
!4 kg kave	Din 4200
Pred tako resničnostjo se pač mora ukloniti vsaka ideologija. Za Slovenijo smo imeli tri cenike na razpolago in smo vzeli sredo teh treh, dočim smo vzeli za Toronto Dominion trgovino ne da bi upoštevali razprodaje, ki nudijo seveda še nižji cene. — Dodali bi samt še to, da so cene v ZDA kakii. 15% nižje. Toronto stoji mec. drugim na enajstem mestu naj bolj dragimi mesti na svetu. Ljubljana izgleda ni bila vklju čena v to "tekmovanje":
V ZAŠČITO NOVIH HIŠ . . .
(Canadian Scene) - Ontarijski minister za "Consumer Rela-tions" g. S. Handleman je predložil nov zakon, ki bo kmalu stopil v veljavo za zaščito kupcev novozgrajenih hiš pred Slabo izdelavo za dobo prvega leta in za stavbne defekte za dobo 5 let. (Izvzete so letne hišice in zgradbe za dajanje v najem).
Vsi gradbeniki se bodo morali registrirati pri Non-profit kor-poraciji, in bodo morali plačati članarino in prispevek za vsako na novo zgrajeno hišo. Nezadovoljni kupci se bodo pri tej tkor-poraoiji lahko pritožili. Popravila v prvem letu bo moral plačati gradbenik, .naslednjih 4 let pa ta korporacija za stavbne defekte.
Gradbeniki in stavbeniki, ki se ne bi prijavili v to korporaci-jo in bi bili obdodženi gornjih defektov, bodo lahko kaznovani z denarno kaznijo od $2.000.— do $25.000.—.
Ta zakon bo zaščitil tudi kupce, ki zaarajo hiše, ki so še v gradnji, pa se zgodi, da bi graditelj šel "bankrupt". Korporacija bo odplačala kupca.
Ta hišna zaščita bo tudi .veljala za hiše, ki bodo prodane, preno ista istieče.
• Mladi harmonikar G. Ray-
monci Ptaninšič, sin dobropo-
znanega alpinista ter pisatelja "Planinka" bo igral harmoniko po večerih 30. in 31. decembra in na novega leta zvečer v dobropoznani restavraciji 'Ti roler" na 1115 Bay Street.
• V Avstriji se je leta 1975 rodilo manj otnsi kot pa je bilo števila smrti.
old smokey
57 ANDERSON AVE., TORONTO N5P 1H6
Tel.: Kimberley (519) 599-5433
DR. FRANC POROVNE
želi zadovoline in ✓
blagoslovljene Božične praznike ter
srečno novo leto 1 977 vsem
svojim znancem in prijateljem TORONTO — CANADA 2299 Dundas St. W., Toronto M6R 1X7
Profesor političnih ved na Duquesne University & California State University
IN DRUŽINA
žele vsem prijateljem širom sveta blogoslovijene božične praznike in mnogo uspehov v letu 1977
Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO
ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelj v VVashintonu.
SLOVENIJA: ($ .72) ($ -26) i($ 1—) ($ 3.33) ($ .42) ($ 4.17) •($ 3.89) (S .28) ($ .50) - (J -39) '($ 2.34) S 17.30
TORONTO: $ .3t $ -4t $ 1.-I 2.41 $ -3, $ 3.2i $ 3.8C i -25 $ 1— $ .70 $ 1— $ 14.41
Košara hrane stane v Ljubljani 29. nov. 1976. točno za 20°o več kot v Torontu.
Kilovvat elektrike:
Ljubljana Din 100 (5.55 centov Toronto 2.38 centa;
Od 22.00 do 6.00: Ljubljana Din 50 (2.77 centa) Toronto 2.38 centa. Auto 101 Zastava: Ljubljana Din 7 Miljonov ($ 3.888.—);
• Poročil se je v soboto 13. nov.
g. Janko Arko z gdč. Miriko Kryzanowicz. Poroka je bila v katol. ukrajinski cerkvi svi. Vla-dimirja in Olge. Slovenci, ki so prisostvovali poroki, so občudovali lep vzhodni obred poroke. G. Janko je bil več let dirigent našega farnega pevskega zbora. Njemu in ženski vso srečo in žegen božji'. Upamo, da bo še prišel na naš kor.
Toronto isto štev cil. $ 3.350,— Bencin:
Ljubljana Liter Din 530 (29'0) Toronto 18t>)
Nakupna moč, realna moč plač je na dlani z informacijo, da je povprečna plača kvalificiranega delavca v SRS Din 310.000 na mesec ($ 172.22), povrečna pla ča industrijskega delavca v To-ronte pa [je $ 217,— teden, na mesec ($ 930.—).	TSDS
VESEL BOŽIČ in
ZADOVOLJNO NOVO LETO
želi
DRUŽINA L. JAMNIK IN Marta, Marko, Anka, Veronika, Tatjana, Beroardka
# # « &
Ž &
K
e.
\ \ ___
-tJ^
k

t
f/
-
-a -a -a
-a
s* v
s*
Naj bo razveseljujoče sporočilo "Slava Bogu na Višavah in na Zemlji mir ljudem, ki so Blage volje", ki se spet sliši z bettehemskih poljan in naj postave nov navdih obdobja miru in ljubez-
ni.
Naj OTROK iz BETLEHE-MA blagoslavlja Vas in Vaše družine in naj Vas vodi skozi Novo leto.

STEPHEN B. ROMAN Chairman of tha Board
DENISON MINEŠ LIMITED
TORONTO, CANADA
0 PROBLEMU SLOVENSKE KOROŠKE
Vili Brusnik
Na Koroškem so pripravili štetje slovenske manjšine, ki je bilo 14. novembra. Raztegnjeno je bilo sicer na vso Avstrijo in povsod naj bi "gospodinjstva" vpisala v vprašalno polo, kakšen jezik govorijo doma. Toda to štetje je bilo raztegnjeno na vso Avstrijo samo iz zadrege, da bi ne izpadlo pred svetom kot preveč protislovensko. S to razširitvijo naj bi se zdelo bolj objektivno, o čemer razni avstrijski listi odkrito pišejo. Pomen pa ima seveda samo za slovensko manjšino, kajti danes nikogar ne briga, koliko Dunajčanov govori doma češko ali madžarsko, pa tudi položaj hrvatske manjšine v Burgenlandu (Gradiščanska), je zelo različen od položaja slovenske manjšine na Koroškem. Gra-diščanski Hrvati so v Avstriji v istem položaju kot Srbi na Hrvatskem: to so potomci ljudi, ki so pred stoletji iskali zaščito pred Turki in so jo našli eni v današnjem Burgenlandu, t. j. na skrajnem zahodu tedanje ogrske države, drugi pa na Hrvatskem, pod zaščito hrvatskih in kranjskih čet. Torej pri obojih ne gre za etničko manjšino, ki bi je od nekdaj živela na tistem ozemlju in bi bila teritorialno povezana ž matičnim narodom. V bistvu gre za potomce "političnih beguncev" nekdanjih časov. Koroški Slovenci pa so pravi, starodavni del slovenskega naroda in njihovo ozemlje je vedno predstavljalo integralni del slovenskega narodnega ozemlja. Danes pa tako Jugoslavija kot' Avstrija potiskata koroške Slovence v isti položaj kot gra-diščanske Hrvate, s katerimi jih izenačujeta, kar pomeni, da ni več priznana niti starodavnost slovenske naselitve na Koroškem, ki je starejša od naselitve nemško govorečega prebivav-stva bavarskega ali drugega izvora, niti teritorialna povezanost prostora slovenske manjšine na Koroškem s slovenskim narodnim ozemljem. Žal nihče niti na slovenski strani ni do-siej opazi! te negativne plaši izenačevanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, katere pa se gradiščanski Hrvati dobro zavedajo, zato poudarjajo svoje avstrijstvo in ne želijo pritegnjeni v avstrijsko-jugoslo-vanski spor zaradi koroških Slovencev oziroma zaradi "jugoslovanske" manjšine v Avstriji, pod čemer so mišljeni tako koroški Slovenci kot gradiščanski Hrvati. Ti zadnji želijo sicer določene manjšinske pravice, vendar jim nikakor ne gre za to, da bi bili smatrani za Avstrijce posebne vrste in da bi bilo posebej poudanjano njihovo hrvatstvo nasproti dru-
gim Avstrijcem. Oni se danes imajo za stoodstotne Avstrijce in jim niti v glavo ne pade, da bi hoteli biti bolj Hrvati kot Avstrijci. Zato povzroča seda- j nje obravnavanje gradiščanskih Hrvatov s strani Jugoslavije kot: manjšine v točno istem smislu1 kot glede koroških Slovencev j pri njih samih neugodje in celo proteste, medtem ko se koroš-! ki Slovenci v svoji naivnosti — 1 in to velja tudi za Slovence na splošno — še niso zavedli, kako zahrbtno je tako izenačevanje obeh manjšin in da je s tem že dejansko priznana teritorialna ločenost slovenske Koroške od ostalega slovenskega ' ozemlja oziroma ločenost slovenske manjšine od teritorija.
Sedanje "štetje" na Koroškem ima v bistvu prav ta namen: prikazati stvari tako, kakor dana Koroškem sploh ne gre več za kako strnjeno naseljeno slovensko ozemlje, ampak samo za kraje, kjer eventualno še bivajo Slovenci. Ti kraji — če bi štetje pokazalo v njih zadostno število Slovencev, t. j. 25 odstotkov vsega prebivavstva — naj bi dobili dvoječične napisne table in določene druge manjšinske pravice, drugi pa ne. Zasnovavci in organizatorji štetja že vnaprej vedo, da bi tako štetje popolnoma razdrobilo slovensko manjšino, kajti le malo krajev bi imelo več kot 25 odstotkov Slovencev ali vsaj toliko — morda ena ali dve občini — povsod drugje bi se znašli "Slovenci" (.t. j. politično in narodnostno zavedni) v veliki manjšin. To praktično pomeni, da bi sa znašli Slovenci po štetju v položaju dunajskih Cehov ali kakršnihkoli drugih tujih naseljencev v Avstriji in zavest o njihov avtohtonosti na Koroškem oziroma o tem, da ima slovenska manjšina tam tudi pravico do svojega nacionalnega ozemlja in da je to ozemlje integralni del splošnega slovenskega narodnega ozemlja, bi bilo za vedno konec.
Na žalost se zdi, da se nihče med pristojnimi voditelji koroš- j kih Slovencev in še manj med slovenskimi partijskimi politiki' v Jugoslaviji ne zaveda te ne-1 varnosti. Vsaj nihče ni opozoril nanjo. Sicer se veliko kriči o tem, da bi bilo štetje koroških' Slovencev "genocid" za sloven- j stvo na Koroškem, toda nihče ni zavzel kakega načelnega sta- j lišča do vsega problema. Kaže, da bi bili vsi za štetje, če bi pričakovali, da bi pokazalo šte- J vilčno moč koroških Slovencev.' Ker pa je pričakovati, da bi pokazalo samo nemoč, so pro- j ti, ne da bi povezovali problem
s plošnim slovenskim političnim problemom obstoja slovenskega naroda kot celote in zavarovanja njegovega nacionalnega teritorija, do katerega bi moral imeti vsak narod pravico.
• Vodstvo koroških Slovencev, t. j. voditelji obeh okvirnih organizacij, katoliške in leve, so se dali popolnoma speljati na led demagoški jugoslovanski politiki glede Koroške, v naivni veri, da lahko Jugoslavija učin-' kovito zaščiti koroško manjšino, in zlasti v upanju, da bo koroški problem "internacionalizi-rala" "pred Združenimi narodi | ali kako drugače. Kaj je vzrok temu, da so nasedli tej tezi, ni znan: morda njihova neizkušenost, še bolj verjetno pa pomanjkanje splošne predstave o slovenski narodni problematiki in slovenskem narodnem položaju. Iz svojih predstav so popolnoma črtali idejo slovenske narodne neodvisne države in se ne zavedajo, da bi lahko okrepilo slovenske manjšine v Italiji, na Koroškem in na Madžarskem samo to, če bi obstajala demokratična, neodvisna slovenska država, ki bi uživala v sve-tu ugled zaradi svoje notranje urejenosti in učinkovitega re- j ševanja gospodarskih, socialnih1 in drugih problemov, tako da bi laihko bile tudi slovenske manjšine ponosne nanjo, ne-mesto da se "matične države", t. j. Jugoslavije sramujejo, kot se to dogaja danes. Značilno je, da se voditelji koroških Slovencev, ki imajo danes glavno besedo, bojazljivo izogibljejo vsega, kar bi kakorkoli dišalo po ideji neodvisne slovenske države. V koroškem tisku ne najdemo niti anjbolj bledega odseva gibanja za slovensko državo. Pridno pa letajo h kvizlinškim predstavnikom v Ljubljano in še bolj k Titu in k zunanjemu ministru Miniču v Beograd, vedno upajoč, do bosta prej ali slej le kaj storila za "internacionalizacijo" koroškega vprašanja. To pa se ne bo nikoli zgodilo, kajti Jugoslavija nima dejansko nobenega namena sprožiti kako polemiko z Avstrijo pred forumom Združenih narodov (kje drugje naj to sicer stori?), ker ima sama preveč masla na glavi. Sama je namreč popolnoma uničila nad polmili-jonsko nemška manjšino, ki je do leta 1945 živela v Jugoslaviji. Mnogo pripadnikov nemške manjšine je dala pobiti, druge izgnati, pri čemer so celo streljali za njimi, ko so šli čez mejo. Vse premoženje nemške manjšine pa je zaplenila. Prav to je tudi vzrok, da Nemčija noče plačati Jugoslaviji vojne škode, kajti
pri pogajanjih bi morali na nemško zahtevo obravnavati tudi vprašanje zaplenjenega nemškega premoženja. Izgovor, da je bila vsa nemška manjšina hitlerjanska, ne drži, ta izgovor je prav tako nesmiseln in zlonameren kakor današnje au-strijsko podtikanje (mislimo seveda na avstrijske šovinste), da je vsa slovenska manjšina komunistična,( ker išče zaščito pri Jugoslaviji. Nemci in Avstrijci imajo obsežno dokumentacijo o tem,, kaj se je dogajalo z nemško manjšino v Jugoslaviji takoj po zadnji vojni, pa, tudi o tem, kako malo manjšinskih pravic je uživaia nemška manjšina v stari Jugoslaviji, saj npr. ni imela skoro nobenega šolstva. Čeprav je bilo tedaj v Sloveniji več Nemcev, kot izkazujejo danes statistike Slovencev na Koroškem, ni imela nemška manjšina nobene srednje šole in nemškim dijakom v slovenskih gimnazijah so na ukaz iz Beograda celo nasilno spremenili priimke, da bi jih namreč morali pisati od tistega hipa dalje fonetično, v skladu s srbskim pravopisom. Slovenci smo bili tedaj premalo občutljivi za problem manjšin, ki so živele na naših tleh, in se nismo zavedali, da velja tisto, kar smo mi zahtevali za svoje manjšino na Koroškem, tudi za nemško manjšino v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji. Preveč smo se dali zavajati od beograjskega šovinizma in demagogije v pogledu obravnavanja nacionalnih in manjšinskih vprašanj, kar pa seveda ne more bili opravičilo. Vsekakor Jugoslavija danes sploh ne more? in noče tvegati nikade polemike z Avstrijo (m morda še z Nemčijo) zaradi usode, ki so je bili deležni Nemci v Jugoslaviji, in zato tudi ne bo šla s koroškim vprašanjem pred noben mednarodni forum. Ce bi imela ta namen, bi bila to že storila. Zaman ''c4 'vsako upanje
voditeljev obeh okvirnih organizacij koroških Slovencev. Sicer bi morali to že vedeti, po dosedanjih izkušnjah in po številnih opominih, ki so prihajali s strani slovenskih demokratov v begunstvu, vendar tega niso hoteli verjeti in so se delali glu-Jie. O tem bi se dalo še marsikaj reči, vendar je boljše, da se tokrat omejimo na to golo ugotovitev. Pred tedni (začetek oktobra) je avstrijski tisk po-povno in s porogljivim zadoščenjem zabeležil, da jugoslovanski zunanji minister Minič v svojom govoru o manjšinskerh vprašanju v Združenih narodih ni Avstrije niti omenil , . ,
mm
mmm*
KOMENTARJA... BREZ NAŠEGA
Naši delavci in izseljenci iz Slovenije dobivajo kopico pozivov iz domovine. Eden takih nam je bil pniposlan in ga tu ponatiskuijemo, — brez komentarja, saj je poziv dovolj jasen . . . pismu je bila priložena Tiskovna "Obveznica" ki jo ni moč,i preklicati.
KRAJEVNA SKUPNOST 62321 MAKOLE Štev. 76
ZADRUGARJI SVETA SO ZBOROVALI V PARISU
Vesel Božič, srečno leto 1977
Slovenska državna misel napreduje, raste — ostanite ji zvesti j tudi v prihodnje.	J
Podprite list "Slovenska Drža- j va"! Z združenimi močni na I deli tudi v letu 1977
Mirko Geratič
1937 W. Cermak Rd. Chicago, 111. 60608
Vesel Božič in srečno novo leto 1977
vsem prijateljem in znalcem po Ameriki in Kanadi, zlasti pa slovenskim rojakom na Koroškem.
želi
Armin Kurbus z družino, Fairfield, Conn.
Vsem, ki so v preteklosti radi prišli poslušat našo slovensko pesem želi vesel Božič in srečno novo leto 1977
pevska skupina ZVON, iz Fairfield, Conn.
Dr. Blaž Korošec
RADIOLOGIJA IN
NUKLEARNA MEDICINA Moline, Illinois, U.S.A.
Mesto običajnih božičnih kan z voščili, želita vsem prijateljem in znancem v Chicagu in drugod, prav vesele božične praznike in" srečno novo leto 1977.
DR. LEOPOLD in FANI HUMAR N. Riverside, III.
Družina Stanko Šega
Joliet, III.
želi vesel Božič in srečno leto 1977
KOMPAS EXPRESS POTNIŠKA AGENCIJA
želi svojim odjemalcem in prijateljem blagoslovljen Božič in srečno Novo leto
P. Urbane Javni Notar Dr. Karel ŽUŽEK
635 A Bloor St. W. Toronto, Ont. M6G 1K8 tel. 534-8891
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI
CHICAGO, ILL. želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja širom sveta blagoslov''en Božič in uspehov polno novo leto 1977
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1977 ŽELIJO Fishingerjevi iz Chicaga
Vesel Božič in srečne novo leto 1977
žele iz Chicaga, 111., U.S.A.
in okolice
Druiina Loj če Gregorič
Družina Arkova, Chicago
Dr. Lojze in Krista Arko Lockport, 111.
Družina Metod Žerdin
Družina dr. Jože Goršič, Elmhurst, III.
Otmar in Anica Tašner, VVestchester, III.
Družina Frank Karner, Cicero
Družina Ludvik in Mara Jelene, Bervvin, 111.
Družina Janko Tayčman, Elmhurst, HI.
Družina Janko Burjek, Cicero, III.
Družina Ivan Buli, jnr. Bridgetovvn, III.
Družini Frank Sedlašek sn. in jnr.
Družina dr. Frank Kimovec Wilmette, III.
Družina Pavel Lenassi Bridgetovvn, III.
Družina Jože Virant Tone Gaber jnr.	\ '
Branko Magajna Cieero, III.
Družina Anton Gaber Chicago, III.

• V Sloveniji imajo dve novi
župniji: Novo Gorico v Slovenskem Primorju ter sv. Križ pri Mariboru.
Vesele Božič is uspešno 1977 VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
PLATNAR BROS.
PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD
Metro licence No. 176
43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9 Tel. 255-6019 255-6406
SEDAJ JE CAS VARČEVANJA ENERGIJE
Makole, 10. 10. 1976
Slovenija se je lotila velike akcije asfaltiranja cest. Da b; se zbralo čim več denarja za modernizacijo cest, so naši delavci vpisali posojilo na 5 let v višini najmanj polovico enomesečnega osebnega dohodka. Posojilo se obrestuje po 10%-ni obrestni meri, jamči pa SR Slovenija.
Ob akciji asfaltiranja smo uspeli vključiti tudi cesto Poljčane-Makole. Naši delavci so presegli načrtovani znesek posojila za 30%. V ta presežek posojila delavcev slovenje-bistriške občine se vloži na cesto Poljčane-Pečke, vendar sredstva še ne zadostujejo. Zato se obračamo tudi na ma-kolske delavce, ki so na začasnem delu v tujini, da s posojilom pomagajo modernizirati makolske oeste. V letu 1977 bomo tudi gradili tovarno v Makolah in tako omogočili marsikateremu zdomcu, da se zaposli doma. Prepričani smo, da boste tako kot naši delavca pomagali s posojilom pospešiti napredek v Makolah in vas prosimo, da na.m do konca meseca oktobra pošljete izpolnjeno in podpisano priloženo obveznico. Sredstva za posojilo j>lačate v dinarjih ali v markah po dnevni valutni vrednosti na tekoči račun Krajevne skupnosti Makole.	Hvala za vašo pomoč!
51810-645-50592.
Predsednik sveta KS Makole — Julij Lončarič
Mednarodna zadružna zveza s sedežem v Londonu zboruje sedaj vsako četrto leto, da poda pregled o položaju zadružništva, sprejme načrte za bodočnost in izvoli svoje vodstvo.
Letošnje zborovanje je bilo koncem septembra v Parisu. Poleg zborovanja Zveze same, ki so ga predstavljali zastopniki (498) iz 49 držav, so se vrstila tudi zborovanja, poedinih Speci! iziranih odsekov zadružnega gibanja kot so tisk, knjižnice, poljedelstvo, zavarovanje itd.
Novi predsednik Roger Ke-rinec (Francija) je naglasil vlogo, ki jo morejo igrati zadruge za zmanšanje razlik med narodi, ker temelje na načelu solidarnosti in sodelovanja. Opozoril pa je tudi, da zadruge niso magično sredstvo. Predno morajo zadruge uspešno delovati, morajo biti izpolnjeni pogoji, ki zavise mnogokrat of vlad. Opozoril je tudi na kratkovidno politiko nekaterih držav, ki izkoriščajo zadruge v svoje politične namene, nekatere pa uspešne zadruge podržavijo in jim tako izpodkopaljejo najvažnejši temelj — voljo do samopomoči. Zadružništvo more prispevati k družbenemu in gospo-
darskemu razvoju le, če uživa svobodo, da -more vzbuditi samozavest med člani ter sprostiti njih neizrabljene energije.
Zborovanje je pozdravil predsednik republike Francije Va-lery Giscard d' Estaing, ki je omenil med drugim, da pripravlja francoska vlada nov zadružni zakon, ki bo razširil možnosti delovanja zadružnih podjetih delavcev.
Kanadski zadružniki so bili zastopeni po predstavnikih obeh vrhunskih organizacij — Cooperative Union of Canada ter Le Conseil canadien de la Coope-ration. Yon Daneu, ki vodi znanstveno raziskovanje za kvebeš-ko zvezo odbora Mednarodne zadružne zveze.	R. Cuješ
• Knjiga dr. Kirschbauma, Slovak Language and Literature, je doživela zelo pozitivne ocene v revijah tako v Evropi kot v Kanadi. Prof. Th. F. Dumarad-zki je zapisal v reviji "Etudes slaves et est-europeeriines", da je knjiga "prvi resni oris slovaškega slovstva v angleščini tako zaradi pravilnega narodnega okvira kot tudi zaradi ozadja evropskih kulturnih
Energija. Stala nas bo letos v provinci S 7.5 biljonov.
Za znižanje cene je Ontarijska vlada ustanovila 'Energv Management Program'. V načrtu je bilo prihraniti SI biljon na leto na računih za energijo v vsem Ontario ob letu 1980.
Petindevetdeset vodenih energijskih raziskovanj in prikazovalnih projektov je v teku v pomoč vam, kako uporabiti manj energije doma ali na dalu.
Tudi vi lahko prihranite energijo in prihranite denar z:
•	Z izoliranjem in /.amašenjem (Caulking) vašega doma.
•	Z znižanjem dnevne toplote na 68° F (20° C) in nočne to-plote na 63° F (17° C).
•	Z zagrnjenjam zaves na vseh oknih v zimskih nočeh.
•	Zamenjavo zračnih filterjev na toplotnih zračnih sistemih enkrat na mesec.
•	Z uporabljanjem 40 vvatnih namesto 60 ali 100 vvatnih žarnic kjer je to možno.
•	Zaprite vzdušna vrata na ognišcu, kadar isto ni v uporabi.
•	Z inštalacijo zimskih oken in vrat.
•	Z ugasnitvijo luči in TV, če iste niso v
TU SO STVARI, KI JIH LAHKO STORITE V POMOČ VARČEVANJA ENERGIJE V ONTARIO
•	S segretjam vašega automobilskega motorja počasi.
•	Preprečite nepotrebno delovanje motorja, kadar čakate na kogo.
Za več možnosti za prihrambo energije in denarja, pišite po brezplačno knjižico 'Energv Conservation . . . The Choice is Yours'.
Pišite na:
Ontario Energy Management Program
Ministry of Energy -
56 Wellesley Street West
12th floor
Toronto, Ontario
M7A2B7 •
uporabi.
Ministry of Energy Dennis R. Timbrell, Minister
William G. Daviš, Premier
Province of Ontario
/
OZADJE IN POSLEDICE TITOVE POLITIKE
S svetovno pozomice se umikajo ljudje, ki so na svojstven način, nedemokratično, vsiljivo, proti volji prizadetih narodov, vedno na krvav, tiranski način, ki je terjal milijone nedolžnih žrtev, oblikovali svet in prav s tem ravnanjem pahnili, številčno vzeto, več kot polovico človeške družine v duhovno in telesno suženjstvo.
Tudi Tito se jim pridružuje. Zato se mi zdi prav, ob pričakovanju njegovega odhoda tja, od koder ni vrnitve, podčrtati nekatera dejstva, ki bodo slej kot prej prešla v roke kritičnega zgodovinskega očesa v trezno presojo in raziskovanje, zadoščenje nedolžnim žrtvam in končno obsodbo komunističnih krvnikov.
Nemogoče je oživeti tisoče slovenskih žrtev, ki so prevarani, predani, umirali mučeniške smnti po končani drugi svetovni vojni v mesecu maju, juniju, juliju . . . septembru, oktobru, itd. . . Njihovi morilci, sedanji komunistični oblastniki, molčijo. Nočejo ne govoriti, ne slišati. ne priznati zločina. Vendar dejstva, da zemeljski ostanki nedolžnih žrtev počivajo razmetani širom slovenske •zemlje: Turjak, Kočevski Bog, Teharje, Celje, Krimska Jama, Golov vrh, St. Vid, Kranj, Radovljica, Gr-čarice, Ribnica, Kočevje, Jelen dol, Gabrje, Gotna vas, Gorjanci, Ruperč vrh in drugod, ne morejo zabrisati, ne zatajiti.1 Zgodovina jih bo klicala na od- j govor. Umirali so poštenjaki, • zvesti Bogu, zvesti rodni domovini Sloveniji! Priznati zločin in žrtvam odpustiti, je težko dejanje, vendar vredno človeka, ki resnično hoče sebi, svojemu bližnjemu in svojemu narodu dobro. Prepričan sem, da bo zgodovina to napravila, čeprav post mortem, v bližnji ali tudi daljni bodočnosti. Zgodilo se bo to! Zakaj? Branili so svoja pre pričanja, branili svojo rodno zemljo, na nje mučeniško umirali, v njej so pokopani oneščaš-čeni v množičnih grobovih!
tičnega imperializma je Tito s pomočjo komunistične stranke obrnil in ga vzel za osnovo svoje jugoslavenske notranje politike i« začel izvajali proti narodom Jugoslavije prav to, proti čemur se je v zunanji politike Moskvi uprl; proti sovjetskemu komunističnemu imperializmu!
Kar danes sovjetska komunistična Rusija imperialistično izvaja na svetovni pozornici, Tito s pomočjo komunistične partije in srbske centralistične, hege monistične men tali tele, izvaja v malem v sedanji Jugoslaviji, namreč: narodno-gospodarsko, kulturno-polltično In ideološkoj tiranijo. Vojska, policija, ciiplo-! macija in narodom vsiljena ko- j munistična ideologija, so verna in uspešna sredstva, kaitera sc v Tito-Slaviji že vsa leta spretno poslužuje srbska centralistična miselnost za svoje zdaj prikrite, zdaj odkrite namere; nadvlade srbstva nad ostalimi narodi Jugoslavije!
Deli in vladaj! To staro poli-Lično geslo sc je dobesedno uresničevali v bivši centralistični kraljevi Jugoslaviji in se uresničuje tudi danes v komunistični Tito-Slaviji, vkljub na zunaj . zvenečim pa, brez prave vsebine, zato praznim republiškim in federalnim naslovom.
Namerno raztrgano hrvatsko zgodovinsko ozemlje ne krepi sedanje komunistične Jugoslavije, pač pa neti upravičen odpor med Hrvati tako v razkosani domovini kot tudi v zamejstvu in zdomstvu. Danes vlada v Tito-Slaviji teror, ki ga do skrajnosti izvaja komunistična partija in katere sc makiavelis-tično poslužuje srbska hegetno-nistična miselnost za svoje vele-srbske namene in načrte.
Povojna komunistična Jugoslavija se je 1948 leta oddaljila od Moskve. Moskva je takrat hotela s pomočjo "Kominfor-ma", Jugoslavijo in ostale države pod njenim vplivom gospodarsko, kulturno, vojaško, poli-1 tično in ideološko podrediti in kontrolirati, bolje rečeno zasužnjiti in jim tako odvzeti vsako možnost svobodnega narod-no-kul t urnega in gospodarsko-političnega razmaha.
Narodi so bili tako obsojeni na životarjenje in narodno smrt. Komunistična Jugoslavija se je tem nameram sovjetskega komunističnega imperializma uprla. Posledično je bila Jugoslavija izključena iz "Kamiforma" in podvržena totalni gospodar-, ski blokadi s strani Sovjetske' Zveze in njenih satelitskih držav. Iz te zagate je komunistično Jugoslavijo rešil zapadni svet, predvsem Amerika.
Svet jc različno tolmačil Titovo, na prvi pogled občudovanja vredno, vendar naivno gledano politično potezo. Eni so videli v tej odločitvi krhanje svetovnega monolitičnega komunističnega političnega sistema; drugi zopet so napovedovali toliko pričakovano uresničenje osnovnih človečanskih pra-ilvc in svobode in končno vsem narodom v Jugoslaviji dano priznanje po upravičenih narodnih težnjah.
Komunistična Jugoslavija se je polagoma gospodarsko opomogla, ne toliko s svojo notranjo razrahljano močjo in gospodarsko delavnostjo, pač pa darežjlivo pomočjo svobodnega sveta.
Vpliv Jugoslavije v svetu se jc polagoma večal, zlasti je njena umetno grajena in s terorjem negovana veljavnost rastla med neopredeljenimi državami v svetu.
Vendar je poteza Titovega odpora proti sovjetski dominaciji enostranska in ostvarjena le delno in to samo na zunanjem političnem področju. Bistvo sovjetskega komiuus-
Med komunistično revolucijo, ki so jo protinarodno usmerjeni komunistični veljaki ' umetni' uprizorili med našim slovenskim narodom v zadnji svetovni vojni, je takrat slovenski komunistični prvak, E. Kardelj, izjavil, da ni toliko važno, komu bodo vladali, važno je le, da pridejo na oblast! Ce ne bo več SloVcncev, bodo naselili druge!
Umljivo je torej, da tudi sedanja komunistična, srbsko centralistično orientirana diktatura, ne upošteva upravičenih teženj jugo-slovanskih narodov do svobodnega narodnega, kulturnega, gospodarskega in političnega razmaha.
Tu je tudi korenina in pravi vzrok, da sedanjS komunistična Jugoslavija, ki je sopodpisnica mirovne pogodbe z Avstrijo in Italijo, ne podvzame energičnih korakov, da bi zaščitila Slovence na Koroškem in v Italiji in tako podprla njihove upravičene, v mirovni pogodbi izrečno priznane in poudarjene narodne manjšinske težnje in pravice.
Sedanja komunistična Jugoslavija, prežeta z velesrbsko miselnostjo, ne potrebuje in ne mara videti, ne slišati o narodnih manjšinah in se posledično ne zmeni zanje. V kolikor se pa, je to storjeno le toliko, da se pomiri prizadeto narodno razburjenje in nejevolja.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO VAM 2ELI
ITOtTS 1AI
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONFU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice bi klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostovaljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. na vegalu Oakvvooda TEL. 654-9123 in 654-9112

BJB PJ
M
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČ'NE 1977.
želi
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA JANEZA E.
ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in ckolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod ugodnješimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slo'enska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
Uradne ure: Torek, čertek, petek od 10—T h in od 5—8 h. V soboto odprto od 10—3 h. Zaprto- nedelja, ponedeljek in sreda ves dan.
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ I
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure)
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
(v sesterski hiši oolec cerkve)
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon: 532-4746

<
m
i i i
i
>
■
B

Napadi proti upravičenim slo venskim, hrvatskim in makedonskim zahtevam so na dnev-! nem redu, načrtno organizirani' in uprizorjeni s strani centra-' listično orientirane komun istič-1 ne partije in velesrbske miselnosti.
2e samo bežen pogled bo mojo trditev potrdil:
1. Slovenci smo morali v bivši kraljevi Jugoslaviji na veliko škodo našega narodno-kultur-nega hi gospodarsko-političnega razmaha prispevati ostalim pokrajinam v Jugoslaviji k izravnavi in splošnemu podvigu in razvoju. To se še v večji meri dogaja tudi danes v današnji komunistični Tito-Slaviji. Steber Slovenstva — slovenski kmet — nosilec žive narodne zavesti, je bil zato najbolj prizadet. Komunisti so videli prav v zavednem slovenskem kmetu svojega največjega sovražnika! Slovenci smo bili, smo iu bomo še v
bodoče v tej politični kombinaciji molzna krava in prisiljeni polniti — na lastno škodo! — belgrajska korita. Zaveden, zapostavljen in izkoriščan slovenski kmet iz osrčja Dolenjske, mi je ob priliki državnih volitev na moje izrečno vprašanje: "Kaj on, kot slovenski kmet, misli o političnih razmerah v Jugoslaviji?" kratko in jedrnato, brez olepšavanja, v tipičnem kmečkem slogu, ki vse pove in razloži, dejal: "Jugoslavija je molzna krava s svojimi vimeni v Belgradu! Belgradska korita so ostala, le prasci se menjajo!" V tem kratkem klenem odgovoru, izrečenem in podanem prav po Orvvell-ovo, je zapopadena vsa naša napisana in nenapisana, s krvjo prepojena, stoletja dolga narodna, kakor pravi pesnik Jenko: "od nikogar spoštovana!", politična zgodovina, naša narodno-poli lična tragika. Na vseh straneh naše zgodovine je napisano, kako so nam jemali, nikjer pa ni najti postavke, ki
bi označevala vsaj skromne prejemke. Historia doset! Odveč so vsa pojasnila! Se bomo-ii kaj ; naučili, storili, da se pogoji . življenja našemu narodu zbolj-, šajo? Ali pa bomo morda, kar, Bog ne daj, krenili ob izhojem •poti kletega hlapčevstva z u-pognjjenimi hrbti, na katerih bo z velikimi črkami napisano: . . . Hlapci rodili, hlapci živeli, hlapci umirali! . . .
2. Marx bi se v grobu obrnil, ko bi videl, da njegovi učenci, sedanji komunistični oblastniki, kot npr. žena maršala Tita, Jo-vanka et consortes, kopičijo "kuhinjske prihranke", ki v bistvu niso nič drugega, kot od-tegnjena" presežna vrednost? celotne delavčeve storilnosti, ki jih potem, ko se primerno naberejo, vlagajo v inozemske banke! Tako, za vsak slučaj! Da ne bodo praznih rok, če se kaj zgodi! Za vsak primer in da ne bo nepotrebnega presenečenja! To izuajdlivo "gospo-
dinjstvo" partijskega komunističnega elitizma, policijsko varo-1 vanega, okrepljenega z romantičnimi dvorci, različnimi letnimi rezidencami, lovskimi kočami in okoliškimi gozdnimi kompleksi, sončnimi otoki v sinjem Jadranu, dalje posebnimi vlaki, letali, ladjami in podobne zemeljske dobrine, sicer zanikane preprostemu delavcu, so tipič-1 na oznaka jugoslavenske centralistično orientirane komunistične "avantgarde", komunistične elite, ki se je popolnoma oddaljila od delavca, kmeta, skratka vseh ljudi, do skrajnosti izvedla vsestransko "alienacijo", ki jo je Marx očitno obsodil in postala zakrnjeno zaverovana o pravilnosti svoje ideološke poti in popolnoma slepa za realnost in osnovne človeške pravice, duhovne in telesne potrebe.
3. Najnovši histerični in dia-bolični izpadi na Hrvatskem proti profesorjem, vseučiliščni-kom na zagreški univerzi in intelektualcem na splošno; v Slo-
veniji, proti sodniku Francu Miklavčiču, časnikarju Viktorju Blažiču, dalje prati delovanju na ljubljanski univerzi in izvajanje stroge kontrole in terorja nad akademiki, jasno potrjujejo, da so težnje, cilji in metode jugoslovenske komunistične stranke in velesrbske miselnosti eni in isti!
4.	Nikoli se ni notranja kolonizacija srbskega življa tako u-•spešno, na škodo domačinov, načrtno izvajala kot zadnja leta. Na Hrvatskem, v Makedoniji in Sloveniji, povsod se vsiljuje srbski živelj in izriva domačine.
5.	Belgrad je postal za jugoslovanske narode druga Moskva. Tito se je uprl načrtom Tnformbiroja' in preprečil, vsaj začasno, Moskvi njih uresničitev. V Jugoslaviji sami, v notranji politiki, pa izvaja s pomočjo komunistične partije, katere se perfidno poslužuje centralistična srbska miselnost, nad narodi živečih v Jugoslaviji prav tisto,
proti čemur se je Tito 1948 leta uprl in s tem ponovno podčrtal politično ironijo zlaganega jugoslovanskega bralstva in to v času umikajočega se dvajsetega stoletja, ko skorajda poslednja kolonij alna in kamenodobna ljudstva dobivajo svojo svobodo in neodvisnost!
Nova kolonijalna miselnost je na osvajalnem pohodu! Tokrat komunistična!
Novi imperializem se skuša na vse načine uveljaviti v svetu! Tokrat komunističen!
Novo suženjstvo se utrjuje v svetu! Tokrat komunistično!
Luka Dolenje
Hiša z velikim vrtom v Sloveniji, Ljubljana, Strmi pot št. 4,
grajsko pobočje, na prodaj. Informacije Dominika Marinko, Olof af Acrelsvag 6, 17164 Solna, Sverige, Europa.
Zakaj je bil obsojen Miklavčič
Kot znamo, je bil 56-letni ljubljanski sodnik Franc Miklavčič obsojen 15. oktobra 1976 pred okrožnim sodiščem v Kranju na 5 let in 8 mesevcev strogega zapora zaradi "ogrožanja državne celote in neodvisnosti", "sovražne propagande" in "izdaje uradne tajnosti". Zaradi prve obtožbe je bil obsojen na štiri leta, zaradi drugih dveh pa na dve leti, sodišče po mu je cclotno kazen znižalo za štiri mesece. Sodba pa je šla sevedla v pri-ziv. Na splošno vlada mnenje, da je dobil Miklavčič še soraz-mreno nizko kazen, ker bi bil lahko po členu po 101/1 kazenskega zakonika obsojen tudi na smrt ali na zelo dolgo zaporno kazen. Sodniki v Kranju so imeli očitno obzir do svojega kolega, še bolj verjetno pa je, da so hoteli s tem pokazati, da ne verjamejo obtožbi, a pod pritiskom režima so ga seveda morali obsoditi.
Slovenski tisk ni smel poročati o procesu, ki je trajal tri dni, in končno jc lahko objavil le kratko in suhoparno uradno poročilo z naštevanjem členov kazenskega zakonika brez specifičnih obtož. Tako tudi ni znano, kako se je Miklavčič zagovarjal,' kda ga je zagovarjal in česa so ga pravzaprav dolžili. Ker ni bil objavljen datum procesa in kraj, kjer se bo odvijal, tudi ni bilo mogoče, da bi "se'bil"kdo iz< tujine udeležil sodne obravnave. Razen tega vlada y tujini tak popuščajoč odnos do vsega, kar počenja Titov režim, da tuje radijsko-televizijske postaje in druge poročevalske centrale niso imele .interesa poročati o procesu s kraja samega. To velja tako za nemške kot za italijanske in tudi druge radijsko- televizijske postaje in tiskovne agencije. Noben režim v vzhodni Europi ni do take mere podmitil zahodnega tiska kot Titov režim, z neprestanimi povabili tujim časnikarjem in zlasti glavnim urednikom v Jugoslavijo, kjer jih Častijo in jim strežejo. To se jugoslovenske-mu režimu rentira s tem, da taki listi in radijske postaje potem zelo obzirno poročajo o svinjarijah, ki jih počenja ti-itovski režim. Sicer pa je to že stara zgodba. Ni še pozabljeno, kak "dober glas" sta uživala Mussohni in Hitler pri velikem delu zahodnega tiska. Dogajalo še je celo, da so se zahodne časnikarke "zaljubile" v enega ali druga teh diktatorjev.
Vsekakor pa sta agenciji AN-SA in UPI precej obšrno poročali o procesu in tudi nekateri isti, med njimi tržaški "Piccolo'. "Primorski dnevnik" pa si ni upal objaviti niti tistega urad-! nega poročila, ki so ga prinesli ljubljanski in mariborski listi.! V poročilih sploh niso omenjeni kaki dokazi za Miklavčičevo krivdo. Rečeno je le, da so mu našli pri 'hišni preiskavi dnevnik,1 ki si ga je pisal že od leta 1939 in v katerega si je vpisoval tudi svoja razmiljanja, da bi si morali Slovenci ustanovit lastno
Franc Jeza
neodvisno državo, M bi morala biti urejena v smislu pluralistične (Večs trankarskej) demokra cije, v gospodarskem in socialnem pogledu pa laburistično. Toda pisanje dnevnika, ne da bi ga bil obtoženec komu kazal oziroma ga dajal brati drugim, bi v nobeni pravni državi ne mogel veljati za dokaz resničnosti obtožbo razbijanju države, sovražni propagandi itd. še nikoli tudi ni bilo slišati, da bi bil kdo obsojen zaradi misli, ki si jih je zapisoval v dnevnik. O tem dnevniku sploh nihče ni nič vedel, dokler mu ga niso našli pri preiskav. Niti v Hitlerjevi in Stalinovi diktaturi niso obsojali ljudi zaradi dnevnika. To vsaj ni veljalo pred sodiščem za dokaz krivde. Iz tega je videti, kako nizko je padel titovski režim, ki ne vzdrži v pogledu pravnih podlosti in nezakonitosti primere niti s hitlerjan-skim in stalinističnim.
Zdaj prevladuje v Slovenski javnosti, ki jo je ta proces prizadel, mnenje, da je Udba našla v dnevniku kaj takega, kar je režim hudo prizadelo, zlasti stvari, ki bi morale ostati skrite. Najbrž je bil prizadet od navedb v Miklavčičevem dnevniku kak visok funkcionar. "Izdaja uradne tajnosti" pa se nanaša najbrž na to, da je Miklavčič v svojem dnevniku razkril
'{čeprav je jrjm stenam svoje
sobe ali morebiti bodočim generacijam), kakšen pritisk izvaja režim na' sodstvo in kako doseže, da mu sodniki ustrežejo, kadar hoče. Ne sme se pozabiti, kakšni zrežirani procesi so se že vodili v Sloveniji in Jugoslaviji, odkar si je Miklavčič pisal svoj dnevnik, npr. proces proti "dachavcem", ki so bili pred nedavnim posmrtno rehabilitirani (potem ko so jih seveda po odsodbi usmrtili, česar zdaj v poročilu o rehabilitaciji ni bilo .omenjeno, tako da so šli mladi mimo tistega poročila morda brezbrižno, misleč da je šlo za kake običajne obsodne na par let ječe in da so obsojenci zdaj pač zahtevali rehabilitacijo; tako Titov režim vara mladi rod),( proces proti Nagodetu in tovarišem, proces proti prof. Šolarju, in prof. Fabijanu, proces proti Taplišku in tovarišem itd. O vseh teh procesih je znano, da so bili "dokazi" v veliki meri ponarejeni.
Dejstvo je, da sta bila časnikar Viktor Blažič, ki je bil malo prej obsojen na dve leti, in Miklavčič v bistvu žrtvi politične situacije. Zadeva s Kocbekovim intervjuvom o pokolu domo-branceiv in o tem, da je partija že med vojno izdala Osvobodilno fronto in spravila Slovenijo pod oblast KPJ in v novo okupa-1 cijo, medtem ko je lagala svo- j jim partnerjem v Osvobodilni j fronti, da ji gre za slovenske na-1 rodne interese in, za slovensko "državo" (v federaciji), ije tako razgibala in vznemirila sloven-, sko javno mnenje in pridobila take simpatije Kocbeku zaradi njegovega poguma in odkrito-1
srčnosti, da se je zazdelo to nevarno Titovemu režimu. Zato je sklenil udariti po Kocbekovi "skupini" oziroma po tistih, ki bi lahko postali v tej skupini politično nevarni kot nasprotniki litovske ideologije in metod. Kot taka sta bila UDBi znana Blažič, ki ni skrival svojih misli o slovenstvu niti v svojih člankih, in Miklavčič, ki je menda večkrat kaj omenil svojim prijateljem v gostilni, a je moral bili med njimi izdajalec. Oba sta zakrivila še to, da sta objavila vsak po en članek v reviji Borisa Pahorja "Zaliv" v Trstu. Miklavčič je šc posebno jasno poudaril, da odobrava Kocbekovo gesto. Blažič pa si je nakopal zlasti nevoljo vojaške UDBe, ker je v nekem članku v "Delu" kritiziral vojsko za radi jezikovnega potuljčevanja mladih Slovencev in pozival k varovanju čistosti slovenskega jezika pred srbizmi.
Toda za vsem tem se poslavlja vprašanje, kako je sploh mogoče, da si upa Titov režim obsoditi dva tako ugledna slovenska človeka in publicista. Nedvomno je to znak straha, ki ga čuti litovska klika pred .svobodnim mnenjem. Boji se resnice. Hoče jo zadušiti s terorjem in ji onemogočiti, da prodre v javnost. Zlasti pa se boji ideje o neodvisni slovenski državi. To je tisto, česar se današnji jugoslovanski režim panično boji, ker ve, da mu je ta ideja' — poleg ideje hrvatske države — najbolj nevarna. To niso zmedene ideje levih profesorjev in študentov o odpravi države, ki niso nevarne, ker so fantastične, neuresničljive. Slovenska država pa je uresničljiva in presneto realistična. In zato spravlja Titovo kliko v strah. Le Jugoslavija je tista epruveta, v kateri lahko uspeva laka "kultura" bacilov totalitarizma, kot jo predstavlja vladajoča Titova ekipa.
Jugoslovanska in slovenska ustava hinavsko zatrjujeta že v svojem prvem stavku, da imajo jugoslovanski narodi s slovenskim vred pravico do odcepitve. Toda kdo ima pravico; da se poshiži tega člena ustave in izreče misel o odcepitvi? Ce je nima navaden državljan in niti sodnik, kdo potem? Ali samo GK ZKS ali ZKJ? Ali le Tito sam? To sta ustavi "pozabili" pojasniti. Vsekakor je Miklav-čičeva obsodba v naspotju s slovensko in z jugoslovansko ustavo in gotovo je v nastrotju z njo tudi kazenski zakonik. Tisti, ki so prekršili ustavo Jugoslavije in republike Slovenije, so ravno tisti, ki so postavili Blažiča in Miklavčiča pred sodišče in ju dali obsoditi, ker sta si upala svobodno misliti in ker | jc Miklavčič izrazil željo po neodvisni slovenski dižavi — željo, ki- bi morala bili — in tudi je — želja vsakega poštenega in zavednega demokratičnega Slovenca, ki zna misliti in ljubi svoj narod in svojo domovino.
THE MULTICULTURAL HIST0RY S0CIETY OF ONTARIO
Pred kratkim je bila ustanovljena Ontarijska Družba Večkulturne Zgodovine z namenom, da zbira in da ohranja snovi, ki se nanaaajo na priseljence, tako da bo zajela vse narodopisne in mnogokulturne pokrajinske državljanje.
Družba dobiva denarno podporo od VVintario in je v tesni, zvezi z Ontarijskimi Arhivi. S pomočjo vseh občestov, ta družba lahko pomaga našim arhivom, univerzam in knjižnicam .in bo tako postala center mnogokulturnih znanj in raziskovanj.
Družba vabi vse tiste, ki se zanimajo za delo v takih programih kot prostovoljce ali kot raziskovalce, da iščejo nadaljih informacij s pismom na družbo.
The Multicultural History Society of Ontario
5 Hoskin Avenue
Toronto, Ontario M5S 1H7
I*
Canada Postes Post Canada. .\ ...
NOVA POŠTNINA ZA POŠTO V TUJINO (izvzemši ZDA) STOPI V VELJAVO PO 31. DECEMBRU 1976.
Nekaj novih navodil za novo-prispele vseljence od Z. D. A. konzulata v Torontu, če ti žele obiskati Ž. D. A.
1.	Napravite prošnje po pošti (lani smo imeli 80.000 prošenj).
2.	Poslužujte se v isti namen tudi potniških pisarn.
3.	če ste v Kanadi le na obls ku, priporočamo, da si dobite US viso že v državi, iz katere ste dopotovali, v nasprotnem slučaju morajo osebno priti na konzulat.
4.	Na konzulatu lahko dobite tiskana navodila kako in kje ravnati za obisk v Z. D. A.
5.	Ce ste "Landed-Immigrant" je možno z veljavnim potnim listom in pismom od delodajalca ali vaše banke, dobiti dovolilnico za obisk z Z. D. A.
VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO 1977
vam želi zdravnica
DR. IVA PRAPROTNIK-MIHIČ
15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156
(blizu križišča Oueen St.
Tel.: 535-46Ž59
M6R 2K2
NASLEDNJA RAZPREDELNICA VAM POKAŽE VAŽNEJŠE SPREMEMBE*
Pisma in Razglednice do teže 1 Ib.
Letalska pošta vse države (izvzemši Z. D. A.)
Aerograirtmes $ 0.25
1 oz	2 oz	4 oz	8 oz	16 oz
$0.25	$0.45	$0.60	$1.20	$2.35
$0.25
Majhni Zavoji, Tiskovine in Knjige do teže 1 Ib.
Do in vključno
Letalska pošta vse države (izvzemši Z. D. A.)
Navadna pošta v vse države (izvzemši Z. D. A.)
—	Majhni Zavoji
—	Tiskovine in Knjige
1 oz	2 oz	4 oz	8 oz	16 oz
$0.18	$0.32	$0.48	$0.90	$1.62
—	—	$0.28	$0.50	$0.90
$0.12	$0.20	$0.28	$0.50	$0.90
* Število priseljencev v Kana
do v prvem četrtelju 1976 je
ALBION GLASS CO. LTD.
1770 Albion Rd. Rexdale 749-2777
SLOVENSKA STEKLARNA
ŽELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM Vesel Božič in uspešno novo leto Lastnik: Frank Vlahovič
Direktno pošilanje v Žakljih.
Po navadni pošti v vse države, izvzemši Z. D. A.: $ 1.38 za vsaka 2 Ib. do viška 60 lb.
| Druge Uslužnosti
Zavoje do teže 2 lb. lahko pošljete preko "International Mail". —
I	. ..
j Cene so različne za posamezne države.
• Letos so natisnili v Sovjetiji
mašno knjigo v 10.000 izvodih. To je po 1. 1917 prvi tisk bogo-
' "International Air*" in Navadna pošta za zavoje se nista izpromenUa cb tem času.
znašalo 32,359 oseb, kar je služnega besedila. Obenem so zmanjšanje za 25.5% v primeru natisnili tudi 75,000 izvodov sv. i isto dobo 1. 1975.	pisma nove zaveze.	j
• Vsakoletne proslave obrambe
Rima na praznik Marijinega rojstva v cerkvi Santa Maria in Ara Coeli sta se udeležila kardi- PROSIM KLIČITE VAŠEGA POŠTARJA ZA INFORMACIJE nal Ugo Poletti in komunistični
i i
župan Rima Argan,
GLEDE REGISTRIRANE POŠTE, ZAVAROVANJA POŠILIK IN "SPECIAL DEL IVERI".
HIIIIIIIHIIIIIIIIIIia
EUROPEAN NATURAL PRODUCTS
51 Devondale Ave. — Willowdale, Ont.
Tel. 221 - 6166
Naše cen jene odjemalce obveščamo, da opuščamo našo trgovino ter razprodajam© vso zalogo naših naravnih zdravil, čajev itd.
Priporočamo se za Vaš obisk.
lllf!!i!l3i!!lilllllll@lilH
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
želita
PAVLA in VIKTOR TRČEK
Res. 86 Fern Ave.,. Toronto, M6R 1K3 - Tel. 535-1894 Rus. 115 Roncesvalles Ave.
9i!!ii!!!!l!@ll!l!IIIIIIIH
WALLWOOD CONSTRUCTION LTD.
želi vsem prijateljem in znancem vesele božične in srečno novo leto
Lastnika : Ivan Vrbnjak in Lojze Kocjančič
Postavljamo: drywa!l, vmesne stene, pohištvo za trgovine, viseče strope itd.
aiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiH^
85 Nevv Kirk Rd., Richmond Hill, Ont. - Tel. 889-8607 SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA MUSIC STUDIOS — LEBAR
želi vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
Učimo harmoniko, kitaro in klavir.
1 Willington Blvd., Toronto M8X 2H1 - Tel. 239-4253
aiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiraiM^

.... . ■■■■:■■
0
JU & cTj^ppM, One

'S;
JL
Vesele Božič in uspešno 1977 želi vsem svojim cenjenim strankam
rr
SLOVENIJA" MEAT and DELICATESSEN
2409 Dundas St. W. LE. 5-8946
Uvažamo naravnost iz Jugoslavije bučno olje, mesne izdelke, RADENSKO TER ROGAŠKO SLATINO IN VSE ČASOPISE.
VESEL BOŽIČ ter
zdravo in uspehov polno 1977 želi
vsem prijateljem, znancem, naročnikom, somišljenikom in
sodelavcem
VLADIMIR MAUKO,
urednik S.D.
Si *	■
BOŽIČNA IDILA V PLANINAH . . .
t	i 'Sji'	. -. • m-
		■ H,' " ' - j.
MATI Z DETETOM . .
nilllllllllHIlllllllllHIIIM
Vesele božične praznike in srečno novo leto ■x	želi vsem Slovencem
PETER PAVLIN
22 lslay Crt., Toronto, M9M 1V3
^FU2lilfIIIIIIgESllilEll|giIIIS]ItliIfIllltISIIIlllttlSl!fS]tl!l8il!IIIf[SIini3IIIII
Vsem strankam, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
SAVA MOTORS
1329 Kennedy Rd., Scarborough, Ontario
ailllllllHIllUIIIIHIM
CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS
73- Brown's Line, Toronto M8W 3V7 Tel.: 259-9182 — 255-3550
€!II!IIIII!IHIII!^
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem prijateljem in znancem EUROPE Upholstering Co. Ltd.
Lastnik: Milan A. Bayt
^llfllll!IIIIIIISIfII«lflllIVIISIVII1IISHil[Simifllilll[Slf!lllllilf6[^]IfiiIlIiiiI
Slovenska medicinska podjetja
METRO MEDICAL LABORATORY CENTRAL and METRO X-RAY SERVICES
želijo vsem rojakom blagoslovljene božične praznike sreče, zdravja in uspehov polno Novo leto 1977
Stanislav in Marija Ugovšek
anii.yuniiiii!iiiiaiiiiiin^
ADVERTISING DESIGNER
Marko A. Jamnik, Commercial Artist
TEL.: (416) 766-4873
P. O. Box 344, Strt. "E"
TORONTO, ONTARIO
M6H 4E3
^^llllf I IHf HIlL^JIIBHEIIIStf uf^SEif llinif IIIIlIHiii^^lf f iliilll lif^^llf si3f iilf i
Srečno Novo leto in prijetne božične praznike želi vsem prijateljem in znancem B & R MACHINE COMPANY LTD.
€lllilllllllll@llllllllllll@IIIIIIIUIiailllllllli@IH
Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto 1977 želita vsem prijateljem FRANCKA in HENRIK ZIERNFELD
^HI!!I!I!IIIII®IIIIII!III!!I®HIIH
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1977 Vam želi
Stavbeno podjetje F F CONSTRUCTION CO. LTD.
Lastnik A. FERKUL 183 Beta Street, Toronto M8W 4H5 - Tel. 259-7334
®i!llll!lll!lll[!]li!illllllH
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem TONE AMBROŽIČ 861 College St., Toronto, Ont. M6H 1A1 ■ Tel. :531-1223
IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIH^
Blagoslovljen božič v milosti novorojenega Kralja in srečno, veselo novo leto
želi vsem prijateljem in znancem Jose Osana
ODMEV IZ AVSTRALIJE.
...OB SLOVENSKEM PRAZNIKU!
(G, Vladimir Menart, član izvršnega odbora S. D. S. in N. O. za Slovenijo, je imel na slavnostni večerji v proslavo dneva slovenske neodvisnosti 29. oktobra letos v Sydney 30. novembra naslednji nagovor, ki ga vsled novih in zanimivih misli v celoti objavljamo.	UREDNIŠTVO.
29. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena slovenska neodvisnost. Malo več kot en mesec pozneje smo se Slovenci komaj -razglašeni neodvisnosti odpovedali, ko smo se brezpo- i gojno pridružili kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vprašanje nastane, zakaj potem danes po 58 letih še vedno praznujemo dan slovenske neodvisnosti in zakaj razglašamo 29. oktober za največji slovenski praznik.
V vsej svoji zgodovini sme Slovenci uživali neodvisnost samo nekajkrat in to za zelo kratke dobe.
Na matično ozemlje smo Slovenci prišli kot podložniki Ob-rov, ki so nam vladali nekaj sto let. S pomočjo Bavarcev sme se znebili obrske nadoblasti, prišli smo pa pod oblast Bavarcev in pozneje Frankov. Vendar Obri so kot narod _ izginili, Slovenci smo pa ostali.
Bavarska in Frankovska nad-oblast Slovencem nista škodovali. Imeli smo svoje plemstvo in svoje kneze. V narodnostnem oziru zelo malo pomeni, kdo je vrhovni fevdalni gospodar.
Kaj je Slovence kulturno, gospodarsko in politično potlačilo za tisoč let, je bilo dejstvo, da so se v začetku devetega stoletja /.vezali z Ljudevitom Posavskim v uporu proti Frankom. Slovensko ozemlje je bilo opustošeno in zmagovalni Franki so slovensko plemstvo zamenjali s fran-kovskini plemstvom, slovensko samouprava knezov nadomestili s frankovskimi grofi.
Skoraj tisoč let je bil slovenski narod pretežno narod tla-čanov. Ne smemo pa tega jemati kot, da so bili Slovenci zapostavljeni. Slovenski tlačan je bil enakopraven nemškemu tlačanu. Načrtnega ponemčeva-jnja ni bilo, niti ni bil slovenski jezik preganjan. Nemški kmetje so bili naseljevani na slovensko ozemlje zaradi gospodarskih razlogov, ker je bilo slovensko ozemlje preredko naseljeno. Od druge polovice srednjega veka do srede devetnajstega stoletja se narodnostna meja ni premaknila. Res, da so izginili nemški otoki na strnjenem slovenskem ozemlju.
Pravijo, da je zgodovina učiteljica. Vendar ni verjetno, da se bomo od zgodovine kaj naučili, če jo pretvarjami, olepša-vamo ali napačno tolmačimo.
Tudi najboljša logika pripelje do napačnih zaključkov če-so osnove napačne. Napačno je, da se sami sebi smilimo, da smo
bili tisoč let tlačeni in zapostavljeni od Nemcev. Do srede preteklega stoletja slovenščina ni bila zapostavljena zaradi tega, ker bi jo Nemci zapostavljali iz sovraštva, temveč zaradi tega, ker jie takrat slovenski jezik bil samo jezik nižjih slojev, ker višjih slojev Slovenci nismo imeli.	j
Prav tako je napačno ponav-' ljati, da je bilo slovensko ozemlje . podjarmi jeno v srednjeveš- j kem nemškem cesarstvu in po-! zneje avstrijskem cesarstvu. Ne-1 mško cesarstvo se skozi ves sred nji in novi vek ni imenovalo nemško cesarstvo, temveč rimsko cesarstvo. Bilo je naravna tvorba srednje Evrope in mi smo mu pripadali, ker slovensko ozemlje, kakor tudi češko ozem- i tje, zemljepisno pripada srednji Evropi.
Slovenci smo se morali za-četi boriti za narodni obstoj šele po napoleonskih vo jnah, ko se je začela porojevati zamisel o narodni državi. Po tej zamisli je narod popolen samo, če je dižaven narod, to je, če ima svoje sklenjeno narodnostno ozemlje v eni sami državi, kjer vse prebivalstvo govori en sam jezik in so narodne manjšine in manjšinski jeziki zlo, ki ga je treba kar najprej odpraviti.
Pod vplivom 'takih idej je dober del Nemcev v Avstriji začel gledati na Avstrijo kot zgodovinski del namišljenega nemškega cesarstva, v katerem ni prostora za slovanske in druge manjšine.
Ob istem času se je s propadam fevdalnega ustroja države začel porajati sloj izobražencev, industrijoev in trgovcev. Maloštevilni slovenski izobraženci so najprej začutili pritisk nemštva in tudi občutili, da so kot Slovenci zapostavljeni. Iskali so zaveznikov in našli naravno zaledje slovanskih narodov. Nasproti ekskiluzivni nemški državi so si zamišljali kot ideal, če že ne eno veliko ekskluzivno slovansko državo, vsaj nekaj večjih slovanskih držav.
Prva svetovna vojna je prišla prav v času, ko so bila narodna nasprotstva v Avstriji na višku. Slovenci smo takrat bili še pretežno kmečki narod in razen neumne vojne kmetje niso bili nezadovoljni z Avstrijo. Tudi porajajoči se delavski sloj, čeprav nezadovoljen s svojo usodo, ni videl izboljšanja v nižji ravni balkanskih narodov.
Z izgubljeno vojno je bil upravni in vojaški aparat Avstrije brez moči. Takoj za Čehi so
POPRAVEK
Uredništvo obžaluje vrsto sprememb v oglasu za "Učbenik slovenskega jezika, ki jih je v septemberški številki "Slovenske države" hudomušno povzročil tiskarski škrat in pri tem povsem spremenil smisel oglasa. V naslednjem objavljamo oglas, kot mam ga je poslal v objavo Slovenski ameriški institut—Slovenian Research Center of Amerika:
tudi Slovenci razglasili svojo neodvisnost. Čutili so se pa premajhne in prešibke, da bi se lahko postavili pa robu Italijanom in Nemcem. Kmetje in de lavci so pa uvideli, da v združitvi s Srbijo Slovenci čez noč postanejo zmagovalni zavezniki namesto premagani Avstrijci.
Tako je prišlo do nagle in brezpogojne vključitve v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
To so dejstva. Z današnjimi očmi bi morda ravnali drugače. Ne smemo pa obsojati naših tedanjih narodnih voditeljev. Ravnali so, kot so najbolj vedeli. Takrat smo se Slovenci počutili še siromašne in zapostavljene.
Danies je to drugače. Danes se Slovenci zavedamo, da ne zaostajamo v ničemer za drugimi narodi.
Danes se Slovenci tudi zavedamo, da, čeprav kot majhen narod ne moremo nikomur nič vsiliti, je vendar v naši moči, da ustvarjamo pogoje za obstanek slovenstva in slovenske zavesti. To velja za matično ozemlje in prav tako za Siovencč v zamejstvu in po svetu.
Zamisel o ekskluzivnih narodnostih državah propada vsepovsod. Ne sami Združene države Amerike, Kanada in Avstralija, temveč tudi Francija, Britanija in Nemčija postajajo politične skupnosti, v katerih ima vsaka manjšina pravico do obstoja Ln neomejenega razvoja.
Tudi Nemci v Avstriji in Italijani se bodo sprijaznili z dejstvom, da jim naše manjšine v zamejstvu niso prav nič v škodo in prav nič nevarne. Naša dolžnost pa je, da jih o tem kar se da Kmalu prepričamo. Skozi stoletja so Slovenci živeli v miru in spravi z Nemci in Italijani in tako sožitje lahko obnovimo tudi v bodoče.
Pred vsem pa moramo sami začeti misliti, da na Koroškem, Goriškem in Tržaškem nismo predstraža slovanstva ali jugo-slovanstva, temčev most, ki posreduje izmenjavo različnih kultur.
29. oktober 1918 je dan, ko smo svetu razglasili, da smo neodvisen narod. Kljub poznejšim dogodkom smo v duhu o-stali neodvisen narod, ne samo na matičnem ozemlju, temveč tudi v zamejstvu in povsod po svetit, kjer žive Slovenci.
Zato, bratje in sestre, proslavljamo 29. oktober in zato je 29. oktober naš največji narodni praznik.
Just published in the Slovenian Heritage ' Curriculum Development Series!
Milena Gobetz Breda Lončar
SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA
Authorized by two professional language teach-ers, the manual contains 333 large pages and has been pretested, vvith excellent results, in several upper grade-school classes, in adult education oourses, and in college and university Slovenian Studies programs, as well as by self taught stu-dents. Tor me this manual has been a godsend", writes Frank J . Trenta, a high school teacher from Barberton, Ohio,. "I have progressed more in a few months than in several years of previous ef-fort". In spite of its large size, the manual costs onlv $7 per copy, postage included. Schools which buy ten or more copies, pay only $6 per copy. Order from :
Slovenian Research Center of America, Inc.
29227 Eddy Road, Willoughby Hills Ohio 44092 USA
We ceiebrate the 25th anniversary of our research, educa-tion, publicatjpns, exhibits, and information service, and the creation of the richest collection on Slovenian contribut-ions to America and the en tire world, by doing ALL WE | CAM to give vou what YOU need the most to preserve our genuine Slovenian heritage. We hope that vou will in turn do ALL VOU CAN to support the work of Slovenski Ameriški Institut — The Slovenian Research Cenetr of America, Inc. Thank you.
Prof. Edvvard Gobetz, Director and Editor

-V/ 't*
•	Novi rektor ljubljanskega semenišča je postal Vinko Vegelj, novi spiritual Metod Pirih in novi študijski prefekt Marijan Peklaj. Na teološki fakulteti je novi dekan profesor dr. Franc Perko, nova prodekana - pa docent dr. Rafko Valenčič za ljubljansko in docent dr. Franc Ple-menitaš za mariborsko škofijo.
•	Brižinska škofija je darovala
župniji škocjan na Dolenjskem 4 zvonove (s slovenskimi napisi). Blagoslovitve se je udeležil pomožni monakovski škof (za škofijo Freising) Heinrich von Soden Frauenhofen.
• Društvo za slovenske študije
v Severni Ameriki, Society for Slovene Studies, je bilo sprejeto kot sorodno društvo Ameriškega društva za pospeševanje slavističnih študij (American Association for the Advance-ment of Slavic Studies — affi-liated status... To pomeni formalno priznanje Društva za slovenske študije kot znanstvene organizacije in priznanje slovenskih študij kot poseben odsek znanstvenega raziskovanja. Društvo bo moglo objevljati svoje novice v obveščevalnem organu AAASS Nevvsletter. Sla-
vic Review bo odslej registrirala slovenske študije pod posebno rubriko "Slovenia". To priznanje je vsekakor velikega pomena za uveljavljenje slovenstva na svetovnem znanstvenem področju.
• Nekaj dni pred prvo evropsko konferenco gibanja "Kristjani za socializem" v Utrecht ga je papež Pavel VI. obsodil v splošni avdienci kot "nasprotje v pojmih". Trdil je, da je to "namerna manipulacija" z namenom, da bi služilo krščanstvo socializmu.
MIIIIIIIM
Lastniki PLANINA RANCH in SITZMARK SKl KLUBA
žele klientom, prijateljem in znancem
BLAGOSLOVLJEN B02IČ in
SREČNO NOVO LETO 1 977
■■»■lili*
'Z	■■v
MAX — MEAT & SAUSAGE European Delicatessen
Lastnik: Frank MAJTAŽ
želi vsem svojim odjemalcem in rojakom srečen božič in zadovoljstva v novom letu 1977
Razpolagamo z Vsemi vrstvami doma narejenih mesnfh izdelkov po zmernih cenah. Vse to lahko dobite tudi v velikih količinah. Na zalogi imamo delikatesne jestvine iz domovine Pripravljamo meso za hladilnike in dostavljamo na domove brezplačno.
660Vi BLOOR ST. W., TORONTO M6G 1K9 - 534-1317
Zadovoljen Božič in veselo novo leto
CARL VIPAVEC
zeli
Ga. JANKA GUZOVA 7. novembra so pri Slovakih imeli posebno slovesnost. Priredili so koncert ge. Janke Guzove, ki je skupaj s folklorno skupino plesalcev in godbenikov nastopila z narodnimi spevi in pesmimi na koncertu "Slovaške Lige" in žela triumf slovaške narodne pesmi v Avditoriju "Humberside Collegiate". Poznana je iž Slovaške, da je pela pesmi od vasi do vasi in od kraja do kraja. V Ameriko se je preselila po padcu Dubčeka.
JIII!!ll«lllll!llllllllll!ll!l!llll!IUIII!!llll!ffl
Veselja za božične praznike in sreče v novom letu Vam želita .lože in Ema POGAČA R POGAČAR REALTY LTD.
57 Anderson Ave , Toronto, M5P 1 H6 - Tel. 489-8331
Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu želi vsem prijateljem in sorojakom STANLEY R. ZUPAN Slovenski advokat in notar 1900 Younge St., 6th Floor, Toronto M4S 1Z1 Tel.: 481-4252 — Ext. 1236
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-400*
ABC FIRF DOOR Testing and Manufacturing Ltd.
želi vsem delavcem in znancem vesele in blagoslovljene božične praznike in sreče v novom letu
Lastnika :
Frank Paradis: 251-3391 Ludvik Stajan : 251-3392 ,879 Islington Ave., Toronto, Ontario M8Z 4N9
SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA
TONY ZAGORC Insurance
želi vsem klientom in Slovencem v Torontu in Kanadi vesele božične praznike in srečno novo leto.
vV vseh zadevah zavarovanja: požar — življensko zavarovanje — zavarovanje avtomobilov — pohišta se Vam priporoča
EDINA SLOVENSKA SPLOŠNA AGENCIJA V TORONTU
Telefonirajte: 921-0212
vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. zvečer. 1232 Yonge St.r Suite 2, Toronto, Ontario M4T 1W3
........................................urnim.....onim.......um...................................................................
Blagoslova polne božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijatelje min znancem
Gradbena podjetje KAVČIČ Contruction Lt. 252 Chantenay Dr., Mississauga, Ont. L5A 1E4
Tel.: 275 - 3935
................................................................................................................................
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem prijatelje min znancem ZORMAN and Co. Real Estate Ltd. 726 Brown's Line.. Toronto M8W 3W1 - Tel. 252-3787
S. 0. S. (SAVE OUR S.D.)
Finančni položaj nas, ki smo pred 28. leti z navdušenjem pozdravili rojstvo "Slovenske Države", je bil takrat brez dvoma nmogo slabši, saj se je večina morala komaj privajati pokli- j cem in novemu načinu življenja ter se prebijati skozi najhujše začetne težave. Toda bili smo polni idealizma in z veseljem žrtvovali karkoli je bilo potreb-' no, da se je list obdržal, rasel ln zajemal naraščajoči krog | bralcev — saj je bil to edini list, ki je nekompromisno za- j govarjal in širil slovensko na-' rodno in državno idejo med ljubitelji slovenskega naroda po vseh kontinentih. Ko so se ne-1 kateri začeli oddaljevati od te najnaravnejše pravice vsakega naroda, je list kot straža v viharju širil resničnost in prvobitnost slovenskega naroda hi njega nezlomljivo voljo po svobodi in neodvisnosti.
Namen Slovenske Države ni nikdar bil ekonomski, toda zaradi naraščajočih tiskarskih stroškov, vedno naraščajoče poštnine in neplačevanja naročnine je list prišel v take finančne težave, da bo brez vaše TAKOJŠNJE in VELIKODUŠNE
pomoči ta božična številka lahko tudi zadnja!
Ali nas je res tujina že toliko zmaterijalizirala, da mislimo le še na "Panem et Circenses" ter smo že pozabili na naš nekdanji idealizem? Ah' naj gre list zaradi naše brezbrižnosti v prezgodnji grob, kot je šlo tisoče največjih idealistov, ki so dali svoja mlada življenja za svobodo domovine? Kaj je žrtev denarnega prispevka v primeru z žrtvijo lastnega življenja?
Danes je predvsem dolžnost nas, da ta naša slovenska dediščina ne izumre, da preživi to viharno dobo finančnih težav, v katerih se list nahaja že več let. Dokažimo sebi in svetu, da sta svoboda slovenskega naroda in njega globoko zasidrana vera dve najvišji dobrini, ki ju moramo posredovati tem, ki bodo prišli za nami!
Uprava Slovenske Države se vsem darovalcem v njen tiskovni sklad že v naprej najlepše zahvaljuje ter jih prosi, da pošljejo vsa nakazila na naslov: Uprava Slovenske Države, 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada — z označko: TISKOVNI SKLAD. i
Dr. J. P.
HOUSE OF COMMONS
'CANADA
Ottavva, November 17, 1976 — 76-97
Tax Treaty Negotiations
Finance Minister Donald S. Macdonald annouccd today that meetings vvill take plače in December 1976 to commence the ne-gol.iation of an incomc tax treaty bctvvccn Canada and Yugo-siavia
The purpose ol this release is to ensurc that persons vvhose •ntcrests are affected have an opportuni'ty to ihform the govern-ment of any particular problems of double taxation vvhich might be i-esolved in Canada's tax treaties. The govcrnmcnt is particu-larly inierested in obtaining information concerning difficulties cncountcred bv Canadians under the tax systems of the other countrics vvhich should be taken into account in preparing for negotiations.
Persons vvishing to offer comments concerning the negotia-; tions should send their vievvs in vvriting to the Department of Finance, la\ Poliev Branch, Plače Bell Canada, Ottawa, K1A 0G5.
IZ PISEM UREDNIKU
Včasih se človeku nenadoma odpre pogled. Zagleda kar je že dolgo iskal in srce mu je takrat polfio življenja in lepote. Zdelo se mi je kot da vidim vso mojo domovino polno svetlobe. Bleščalo se je, kot bi bilo nebo odprto in bil sijaj namenjen le za angele.
Oči sem imel rosne, ko sem zagledal pismo napisano tako lepo in prijetno, kot je včasih pisala moja mati.
Ne bom vsega prepisal, da ne bi oskrunil srca. Pisalo pa je: "Draga Slovenska država, Bog ve, da vedno bolj občutim Tvojo veličino in želim si, da bi še le dni življenja, ki mi jih bo podaril Vsemogočni brala tvoje •vrstice in uživala ,domačo besedo."
Draga žena, mati slovenska, draga gospa Marija Kolcnc iz Ouebeca. Bog Ti daj še dolgo vrsto let življenja. Poslala si dar za naročnino pa nisem ve del ali bi vzel ali poslal trojno nazaj. Imel sem občutek kakor v nedeljo, ko slišim evangelij o ženi, ki je črtivovala svoja zadnja dva novčiča.
Ne zameri mi, da sem napisal Tvoje ime. V mojih mislih je napisano z zlatimi črkami.
Naj učenjaki rečejo kar hočejo. Naj se svet -vrti tako ali tako, dokler bomo imeli take slovenske matere, se nam nebi trebalo bati za bodočnost lista "Slovenske Države". Urednik
CCfM IMA NOVEGA PREDSEDNIKA
L. 1973 ustanovljeni Kanadski posvetovalni svet za večkul-turnost, kateremu je doslej pred sedoval Julius Koteles, je dobil novega predsednika. Novi predsednik je gospodarstvenik iz Toronla Peter Bosa, ki je dejaven član italijanske etničke skupine in je bil za tri poslovne dobe občinski svetnik Yorka. Za podpredsednika je bil imenovan vseučiliški profesor dr. Manoly Lupul, ki vodi pred nedavnim ustanovljeni Inštitut za ukra-
jinske študije v Winnipegu.
•Minister Hon. John Munro, v čigar področje spada federalni program za pospeševanje več-kullurnosti, je obenem sporočil, da je bilo imenovanih za člane Sveta 23 novih članov. Ponovno imenovanih je bilo 18 članov, ki jim je -potekla poslovna doba. Naloga Sveta je, da daje nasvete ministru v zadevah, ki se nanašajo na v eckult urnost v Kanadi.
Mnogokulf urnost.., pride pri otrocih naravno do izraza
Ljubezen . . . razumevanje . . . življenje . : : učenje . . . deljenje so vse stvari, ki pridejo pri otrocih naravno do izraza. In to so stvari iz katerih je narejena mnogokulturnost!
Pomoč pri organiziranju in obveščanju s pomočjo POVEZAVE NARODOPISNIH SKUPIN "Ethnic Groups Liason"
Gradnja zavzetnosti naše kulturne različnosti s pomočjo NAČRTA KANADSKE RAZPOZNAVNOSTI "Canadian Identities Program"
Posvetovalni odbor vodi KANADSKE NARODOPISNE ŠTUDIJE. — "Canadian Ethnic Studies"
Denarna pomoč za razrvuj UČENJA NEURADNIH JEZIKOV "Non-Official-Languages Teachlng "Aids"
Pomaga priseljencem s pomočjo NAČRTA ZA INTERGRACIJO PRISELJENCEV "Immigrant Integration Program"
Kot Kanadčani smo srečni, da lahko delimo dediščino, kult uro in usposobljenosti tolikih ljudstev. Posledica je lahko samo močnejša Kanada. Toda vse to zavisi od vsakega posameznika med nami . . . ker je vse to prostovoljno.
•	Denarna pomoč prostovoljnim skupinam s pomočjo PODPOR ZA NACTRTOVANJE DEJAVNOSTI "Projects Grants Program"
•	Izdelava več-jezičnih filmov s pomočjo NARODNE FILMSKE DRUŽBE
"The National Film Board"
• Zapisovanje mnogokulturne zgodovine za NARODNI MUZEJ ČLOVEKA "The National Museuin of Man"
• Iskanje in ohranjanje narodno-kulturnih zapiskov v JAVNIH ARHIVIH "The Public Archives"
• Nabavljanje knjig v neuradnih jezikih ZA NARODNE KNJIŽNICE
"The National Library"
Vaše poglede sporočite in za nadalnje informacije pišite na:
Multiculturalism, 16th Floor, 66 Slater Street Ottavva, Ontario K1A 0M5
1*1
Hon. John Munro L'hon. John Munro Minister Responsible Ministre charge " for Multiculturalism du multiculturalism«
«UBII!!iH!l!!!B!!IIIB!lli!Bli!!iBlli!!B!!ll!BII!!!BIIHI!i:i:
!UBIIiilflll!IIBU!iiBIUl!BI!!l!
■um
VESEL BOžIČ in USPEŠNO 1977 želi
SLOVENSKA REVSTARACIJA IN TAVERNA
T I R O L E R
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
wmm
UiBliUlBliillBaBiilllBliiiiBiliiiBiiiiil
JlilBillilBliUiailillKU
llllIBiiillfllllilHIilllBiilliBitlllBlIllIBIIIIIBlIllinm
VESEL BOŽIČ
m
srečno 1977 želi
Vsem svojim
članom in prijateljem
ter podpornikom
SLOVENSKA PRISTAVA
Cleveland—Ohio
•	Tokijska univerza Tamagavva
je ustanovila svojo prvo podružnico v Nanaimo, B. C.
•	Dva slovenska jezuita, ki sta
delovala ves čas med Hrvati kot teološka profesorija, p. Ivan Koželj (obenem tudi duhovnik zagrebške študentske m1adine( in p. Albin Skrinj ari sta praznovala z Zagrebu svoji osemdesetletnici.
•	Svobodna ukrajinska univerza v Muenchenu je podelila častni doktorat političnih ved dolgoletnemu piovincionalnemu poslancu in članu ontarijske vlade Johnu Yarem>ku. Predsednik Ontarijske in Kanadske zveze etničnega tiska g. Vladimir Mauko mu je poslal v imenu etničnega tiska brzojavne čestitke. Novi doktor je govoril o uresničenju človečanskih pravic v Kanadi. Slovesnot je bila 20. novembra v Muenchenu.
•	Država Viktorija v Avstraliji je dovolila, da smejo uvrstiti srednje šole med sodobne jezike tudi slovenščino kot tudi jezik, za katerega dobe učenci redno priznanje. Zaenkrat predvidevajo, da bodo pouk slovenščine uvedle 3 srednje šole v Melbour-neu. Uspeh tega priznanja slovenščine bo seveda odvisen od tega, koliko učencev se bo priglasilo zanj. Slovenci v Avstraliji si prizadevajo, da bi bila priznana slovenščina tudi kot ma turitelni predmet,
•	Po izjavi arheologinje in u-
metnostne zgodovinarke dr. Pao-ie Korošec so njena odkritja v skalo vsekanih grobov v Martinovi kapeli zelo pomembna. "Zadnja odkritja uvrščajo Sveie Gore med pomembne spomenike Slovenije. Pomen svetogor-skifa cerkva je v tem, da so o-hranile sledove vseh razvojnih faz, od majhnega jedra, ki je nastal v času zgodnjega srednjega veka pa do konca 19. stoletja. Prav po svoji starosti prekašajo vse doslej znane slovenske spomenike". Domnevajo pa, da so bila na tem mestu prej že tudi poganska svetišča. Med drugim so našli pri odkopa vanju tudi kovanec cesarja Dioklecijana, zlatnik s podobo cesarja Justini-jana ter madžarski srebnik z 15. štele tj a.
•	Novi predsednik nemške škofovske konference je postal koelnski kardinal Jožef Hoeff-ner. Mesto je prevzel po pokojnem monakovskem kardinalu Doepfnerju. Ko je bil škof v
Muenstru, je ustanovil univerzitetni institut za krščansko družboslovje.
•	Letos je bila 200-letnica rojstva tržaško-koprskega škofa Matevlža Ravnikarja, ki je bil med zgodnjimi oblikovalci slovenskega knjižnega jezika. Njegov prevod 5 Mozesovih knjig je ostal v rokopisu, izšel pa ije prevod Schmidovih Zgodb svetega pisma za mlade ljudi. Po njegovi zaslugi je dobila ljubljanska akademija stolico za slovenščino, kar je izdatno podpiralo razvoj slovenščine kot knjižnega jezika.
•	Zairski kardinal Malula je uvedel v afriški Cerkvi novo službo župnikav-laikov. Po njegovih izjavah ni to samo izhod za silo, kot so ga že porabili tudi v drugih škofijah, marveč nameraiva sprejeti laično vodstvo župnij kot redno ustanovo afriške Cerkve. Ker pravni red katoliške Cerkve ,fe ustanove še ne pozna, bo predstavljala cer-kveno-pravna uretitev službe
bakambijev, kakor jih imenujejo, novost, ki jo bodo verjetno prevzele tudi druge Cerkve kot rešitev vedno večjega pomanja-nja duhovnikov ter istočasne večje pritegnitve laikov v uradno delo Cerkve.
• Willy Brandt, bivši kancler
Zapadne Nemčije, je bil izvoljen za predsednika Socialistične internacionale na 13. mednarodnem socialističnem kongresu v Ženevi. Na zborovanju jc svaril pred nevarnostjo "demokratičnega" komunizma. Dejal je: "Nismo več soočeni zgolj z Moskvo in Pekingom in z ena-čicami nacionalnih komuniz-mov, marveč tudi s pojavom, ki ga nejasno in dvoumno imenujejo evropski komunizem".
PROSIMO
PORAVNAJTE
NAROČNINO
uprava S.D.