Sev. 253. Posamezna številka stane 1 Dim V Milani, v Četrtek dne 8. novembra 1921 LB10 LL _ Uredništvo |e ? Kopitarjevi alioi itev. 6/m. Rosoplsl sa ne vračajo; nefranktrana plsina se ue •prejemajo. Uredn. telet št?. 50, nprara štv 328 Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitar]erl al. 8. — Bačnn poitne bran. ljnblianske it. 650 sa naroinlno ln št 349 e« oglase, Sagreb 39.011. garata?. 7563, praSlte la daa»|. 24.797. samoupravna maska. Kakor znano se skuša demokratska stranka iz opozicije do radikalov v zadnjem času predstavljati ko' večalimenj avtono-mislično, da svojemu opozicionalnemu stališču pribori simpatije široke slovenske javnosti. Slovenski narod zahteva danes čisto jasno pravi in popolni selfgovern-ment za Slovenijo, skupnega pa toliko, kolikor se jugoslovanski narodi v državi svobodno med seboj dogovore kot čisto enakovredni in v svoji pravici samood-ločitve po nobenih »jugoslovenskih« predpostavkah ne omejeni kompaciscenti. Kajti za vsemi temi frazami o »jugoslovenstvu« se ne skriva v konkretnih razmerah čisto nič drugega nego hegemonija srbstva, orientalsko pojmovanje države in miniaturni imperializem enega plemena, ki hoče pro-sperirati na račun drugih. Tega se demokratska stranka danes dobro zaveda in si zato ne upa več nadaljevati borbe s SLS na I podlagi »jugoslovenskega« unitarizma, in-legralizma itd., kakor je to delala do nedavnih časov. Te besede so izginile iz »Ju-trovega« slovarja, da, celo »narodno edinstvo« je nazunaj pustilo pasti, prepovedujoč samo še državno edinstvo! Ker pa je ostal volk volk in nosi ovčjo obleko samo zato, da vara javnost, je za novo muziko I demokratov lahko slišen stari centralistični velesrbski podton. Da so demokrati ostali lo, kar so bili, dokazuje »Jutro v« članek i dne 7. tega meseca. Tu polemizuje demokratski organ z avfonomistično manifestacijo SLS, obžalujoč, da m SLS spremenila svojega avtono-mističnega programa v »samoupravni«, kakor ga razume dr. Žerjav. Ta »samoupravni« program označuje »Jutro« kot »dosledno propagando jugoslovenske misli!« Ali ni to pravi in pristni centralizem in unita-rizem, ki ga samosvoj slovenski narod dosledno in odločno odklanja? To je ona vaška, srezka in županijska administrativna samouprava pod popolno odvisnostjo od Belgrada, o kateri slovensko ljudstvo noče nič slišati. To je sistem, v katerem Slovenci kot političen narod, kot svoja kulturna individualiteta, kot Srbom in Hrvatom enakopraven sestavni organič-ni del države, z eno besedo, kot samosvoja edinica ne pridejo do veljave. To je »samouprava« po starem liberalnem receptu, kakor jo ima Lombardija ali Bretonija ali kakšna Andaluzija, ne pa zakonodajna su-vereniteta v okviru po svobodni pogodbi sestavljene skupne države v obrambo nekih skupnih interesov, kakor jih pogodbeniki pač svobodno spoznajo in določijo ter menjajo, če treba. Razvoj, ki je nam vzor, je oni, kakršnega vidimo v Angliji, Ameriki, Rusiji in Nemčiji, to je: svobodna zveza svobodnih narodov. Demokrati naj se pa s svojim liberalnim samoupravnim receptom gredo solit. S tega stališča je kaj lahko odgovoriti na ostale sijajne argumente demokratskega glasila. Stavku, da »široki sloji srbskega plemena žele močno državo, ne pa hegemonije«, naj verjamejo v uredništvu »Jutra«. široke sloje srbskega plemena vodi radikalna stranka, ki hoče edinega gospod-»tva v državi s pomočjo srbskih bajonetov, da Slovence in Hrvate gospodarsko popolnoma izsesa kakor nekdaj Prusi svoje nemške »brate« ali Angleži enakokrvno Ameriko. Močna država pomeni zanje he-?emonijo srbstva; višjega pogleda na stvar žalibog tudi srbsko ljudstvo nima. Nadalje se pravi dejstva obračati na glavo, ako »Jutro« trdi, da je srbski separatizem izzvan Po slovenskem in hrvatskem. Ne gre tu za srbski separatizem, marveč za srbski hege-monizem, ki se mu demokrati udinjajo. In največ je k temu pripomogla baš demokratska stranka, ki je za vidovdansko velesrb-sko centralistično ustavo v prvi vrsti odgovorna. »Jutro« se poslužuje tudi trika, da slovenskemu avtonomizmu podtika željo Po hegemoniji slovenstva 1 Kakšna huda-lost! Avtonomija gre, kar ve že vsak preprosti človeček, za enakopravnostjo narodov v jugoslovanski državi, za pravico politične samoopredelitve in za svobodno dogovorjeno skupnost, kjer je potrebna, slicno kakor je to uresničeno v ameriških federativnih državah, v švicarskih kantonih, v angleških dominijonih ali v ruskih zveznih državah. Najbolj zabaven pa je »Ju-trov« stavek, da »niti stari narodi niso zreli za federalizem!« To pišejo demokrati danes, ko so najbolj zreli in kulturni narodi zakonodajni avtonornizem in tudi federalizem udejstvili ali pa so na poti k njemu, kakor n. pr. Nemčija, ki jo bo rešila iz sedanjega položaja edinole federalizacija! Tu se vidi vsa plitvost in nevednost demokratskega časopisja, ki operira samo s fra-zani. Z eno beserlo: demokratska stranka je in bo centralistična, protislovenska, ve-lesrbska, njeno koketiranje s »samoupravno« idejo pa je gola prevara, kar smo itak davnej vedelL KREDIT ZA TRGOVSKO IN OBRTNO ŠOLSTVO ODOBREN. - KREDIT ZA MORNARICO. - RAZPRAVA 0 POSTAVKAH ZA SLOVENIJO V TRGOVINSKEM MINISTRSTVU. Belgrad, 7. nov. (Izv.) Jugoslovanski klub je že pri razpravi o proračunskih dvanajstinah meseca junija zahteval potrebne kredite za trgovske in obrtno nadaljevalne šole. Na današnji seji tretje sekcije finančnega odbora je poslanec dr. Kulovec znova sprožil to vprašanje in zahteval odločno, da ministei za trgovino izpolni svojo v poletju dano obljubo. Na današnji seji ministrskega 3veta je bil vsled odločnega posredovanja in nastopa posl. dr. K u 1 o v c a odobren kredit v znesku 200.000 Din za trgovsko in obrtno nadaljevalno šolstvo v Sloveniji Belgrad, 7. nov. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je danes razpravljala o kreditu za mornarico in za obmejne čete. Vojna uprava je zahtevala za mornarico znatno višje kredite na podlagi poročil admirala Wickerhauserja. Poslanec Pušenjak se je pri razpravi toplo zavzel za zvišanje plač delavcem v mornariških delavnicah in za zgradbo delavskih stanovanj v Boki Kotorski. Sekcija je sprejela resolucijo, v kateri zahteva znižanje kreditov za armado na suhem in zvišanje kreditov za mornarico. Glede uporabe obmejnih čet izjavlja minister, da jih na ogrski meji ne potrebuje, pač pa so neoDhodno potrebne na južni meji. Belgrad, 7. novembra. (Izv.) V ministrstvu za trgovino je pretresala tretja sekcija finančnega odbora proračun ministrstva za trgovino. Takoj početkom seje je interpeliral poslanec dr. Kulovec ministra, zakaj nikdar ne skliče gospodarskega sosveta. Minister je odgovoril, da se s to zadevo bavi in on bo preskrbel, da se bo sosvet redno sestajal. Daljšo debato je izzval dr. Kulovec z vprašanjem, kako stoji stvar z našimi trgovskimi pogodbami. Pri tej priliki je opozoril na Čehe, ki imajo že z vsemi državami sklenjene redne trgovske pogodbe, dočim pri nas v tem oziru še ni nic storjenega. Pravkar je ministrstvo določilo delegate za sklepanje trgovske pogodbe z Avstrijo, toda pri tem je popolnoma prezrlo zastopnike iz najbolj prizadetih pokrajin. Minister se je izgovarjal, da še nimamo enotnih carinskih tarifov, toda z ministrom financ so dogovori o enotni carinski tarifi dospeli že tako daleo, da bo tozadevni predlog v kratkem predložen narodni skupščini. — V teku nadaljnje razprave je minister z ozirom na zahtevo dr. Kulovca izjavil, da bo vse kredite za trgovsko in obrtno nadaljevalno šolstvo primerno zvišal. Pri razpravi o kreditih za hipotekarno banko omenja posl. Kulovec, da obstoji že dve leti zakon, ki določa, da mora biti v upravnem odboru tega zavoda tudi 5 članov parlamenta, ki pa še dosedaj niso imenovani. Minister je obljubil, da bo že v eni prihodnjih sej narodne skupščine to zadevo spravil na dnevni red. Pri tej priliki je ministei tudi pojasnil, zakaj izkazuje hipotekama banka letos pasivno bilanco. Država namreč ni izplačala banki svojih obveznostL Nato so bili specialni krediti za Bosno in Hercegovino in za Dalmacijo brez izprememb odobreni. Pri postavki za deželni kreditni zavod za Dalmacijo je poslanec Kulovec načel tudi vprašanje bivše kranjske deželne banke in je protestiral, da je ta avtonomni zavod prešel s pomočjo vlade v privatne in je zahteval od ministra pojasnila v tej zadevi. Minister se je v zadregi skliceval na bivšo koalicijsko vlado, obljubil pa je dati potrebna pojasnila, ko jih dobi. Krediti za Hrvatsko in Slavonijo so bili odobreni brez izprememb. Dolga debata se je razvila pri postavkah za Slovenijo. Za Slovenijo je določenih 5,180.000 Din. Dr. Kulovec je govoril pri razpravi o vsakem oddelku iu zahteval znatnih poviškov v smislu poročil oddelka ministrstva za trgovino in obrt v Ljubljani in drugih zainteresiranih činiteljev. Zahteval je znatnih poviškov zlasti za Zavod za žensko domačo obrt in za trgovsko in obrtno nadaljevalno šolstvo. Dosegel je za trgovsko nadaljevalno šolo 30.000 Din in za ekskurzije 10.000 Din. Ostali krediti so bili sprejeti brez izprememb. Celokupen proračun ministrstva za trgovino znaša 80 milijonov 311.287 Din. kmm hlev mfalstrstva za mmlm politiko. IZSESA VANJE IZSELJENCEV. — KJE JE ETBIN KRISTAN? — SOCIALNA SKRB DEMOKRATSKIH MINSTROV. Belgrad, 7. novembra. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora je razpravljala proračun ministrstva za socialno politiko. Sekcija je črtala lepo število proračunskih postavk v centrali. Ugotovilo se je dokumentarično, da so številni gospodje iz ministrstva neprestano potovali po celi državi kot takozvani »stručnjaci«, samo da so prejemali več dnevnic. Sekcija je sklenila redukci- jo velikega števila odsekov v tem ministrstvu. Tako so spoji odsek za socialno propagando (!) z oasekom za socialno pomoč. Izseljeniški odsek (!) se združi s izseljeniškim komisarijatom, odsek za posredovanje dela z odsekom za varstvo delavcev, osrednja borza dela (poleg odseka za posredovanje dela!) z inšpekcijo dela, ekonomski odsek (!) z računovodskim odsekom itd. Vsled teh spojitev bo reduciranih tudi lepo število višjih in nižjih uradnikov. Vse te ukrepe je sekcija sklenila na podlagi poročila posebno komisije za preiskavo razmer v tem ministrstvu. Komisija jc dognala naravnost škandalozne razmere. Tako n. pr. posamezni inšpektorji niso imeli niti pojma o svojem delokrogu in sploh niso vedeli, kakšen namen in pomen imajo njihovi odseki. V izseljenskem oddelku je sedela cela armada brezposelnih srbskih uradnikov, Id so s pomočjo belgrajskih advokatov izžemali iz ubogih izseljencev po 2 do 10 tisoč dinarjev kot takso za izseljeniška dovoljenja. Posla- neo Vesenjak je vse to dokumentarično dokazal. Pazljivim očem opoziciona.lcev ni ušla niti precej skrita postavka za g. Etbina Kristana. Poslanec Vesenjak je zahteval, koliko stane državo Etbin Kristan, komu in kolikokrat on poroča in kakšno korist imajo od njegovega delovanja izseljenci. Ugotovilo se je, da prejema Kristan mastno plačo v dolarjih — menda 500 dolarjev mesečno — o njegovem delovanju pa ni nobenih poročil in v ministrstvu sploh niso mogli dognati, kje se nahaja. Sekcija jo naprosila ministra, naj poizve vsaj njegovo bivališče! Poslanec Vesenjak je zahteval za izseljence pošteno zaščito, a no preko raznih brezposelnih vladnih pri-janjačev, ampak v okviru redne konzu-arne službe. 1 Pri razpravi o kreditih tega ministrstva za Slovenijo se je ugotovila popolna nesposobnost g. dr. G o r š i č a , ki hi bil moral stvarno utemeljevati potrebo že itak skromno odmerjenih kreditov za Slovenijo, ni se pa niti toliko potrudil, da bi bil vsaj vso tvarino vestno proučil. Obstojala je torej velika nevarnost, da se bodo krediti za socialno skrbstvo v Sloveniji znižali. Celokupna za Slovenijo določena vsota za socialno skrbstvo znaša 7,247.000 Din. Stroški za komisijo za ponovni pregled invalidov so se znižali od 125 na 25.000 dinarjev. Postavka za prehrano znaša 2,375.000 dinariev. Poslanec Vesenjak je zahteval zvišanje kredita za zdravilišče na Golniku in je dosegel zvišanje od 250 na 500.000 Din. Zanimiva je bila razprava glede pokojninskega zavoda za Slovenijo. Poslanec Vesenjak je dokazal, da se nobena v prejšnjih letih temu zavodu dovoljena vsota ni izplačala! Dr. Goršič je na to ugotovitev dejal, da je to zakrivil Adolf R i b n i k a r z uradnikom Urbancem Mesto nakazila za že dovoljene kredite sta ta dva gospoda zapisala na tozadevni akt, rešitev, da zavod ne potrebuje tega izplačila, češ, da je itak že dovolj bogat! Tako se je zopet uradno razkrinkala »ogromna skrb« demokratske gospode za privatne nameščence. Koncem razprave je minister P e -leš priznal, da je prevzel popolnoma neurejen urad, ki ga v 6 mesecih absolutno ni mogel pregledati in urediti. Glavno krivdo za izmenjavo v tem ministrstvu pa nosita bivša ministra dr. K u-k o v e c in dr. Žerjav. To jc dokazala današnja razprava. Seja ministrskega sveta. VLADA ZAHTEVA IZVRŠITEV RE PARACIJSKIH NAROČIL V NEMČIJI. — INCIDENT V BOLGARIJI PORAVNAN. Belgrad, 7. novembra. (Izv.) Današnja seja ministrskega sveta, ki je trajala od 5. do 8. ure, se je bavila z zadnjo noto nemškega poslanika, von KeUerja, glede odpovedi reparacij in z odgovorom bol- farske vlade. Minister za pravosodje dr. 'erič in zunanji minister dr. Ninčič sta poročala o noti nemške vlade in o sedanjem stanju naših reparacijskih naročil v Nemčiji. Po daljšem posvetovanju se je ministrski svet postavil na stališče, cla nemška nota ni opravičena, ker nemške tovarne delajo sploh le za reparacije, sicer bi morale vse delo ustaviti. Vlada je sklenila, da brezpogojno vztraja na tem, da Nemčija izvrši vse reparacije, ki so bile doslej naročene. V tem smislu je sestavljen odgovor ua nemškega poslanika, ua vse zavezniške države in na reparacijsko komisijo. Kar se tiče Bolgarije, je zadeva, končana., ker je bolgarska vlada izvršila vse točke naših zahtev. Končno je poročal minister dr. Ninčič še o razmejitvi v Sloveniji. V tej zadevi je nastal zastoj, ker so Italijani stavili nove zahteve, o katerih pa vlada še hi definitivno sklepala. Dalje je ministrski svet, sklenil odposlali v Ameriko posebno komisijo, da uredi vprašanje naših državnih dolgov Ameriki. * Vtis shoda zaupnikov SLS na Hrvatskem. Zagreb, 7. nov. (Izv.) Tukajšnji današnji listi stoje vsi pod vtisom govorov dr. Korošca in dr. Brejca na zboru zaupnikov SLS v Ljubljani. »Večer« posvečuje tema govoroma celo stran, a tudi drugi listi prinašajo o njih obširna poročila in komen-tare. V političnih krogih so podčrtuje, da je dr. Korošec v svojem govoru poudarjal nekatere momente, ki se podčrtujejo v zadnjem času tudi od strani Hrvatov in smatrajo, da je to paralelna akcija proti belgraj-skemu režimu, ki bo rodila dobre sadove. CERKVENA ODREDBA. Zagreb, 7. nov. (izv.) Sveta stolica je fzdala dekret, s katerim se z dnem 1. novembrom djakovski nadškof dr. Akšamovič Imenuje za apostolskega administratorja snega dela pečujske nadškofije, ki pripada naši državi, to je 14 župnij v Slavoniji in 15 Supnij v Baranji. KOALICIJSKA SVOBODA V JUGOSLAVIJI. Belgrad, 7. novembra. (Izv.) V dnevih 18., 19. in 20. tega meseca bi se bil moral vršiti kongres nezavisne delavske stranke. Danes je minister notranjih zadev Vujičič dal dostaviti sklicateljem prepoved tega iborovanja brez vsake motivacije. Angleško - francosko - ameriško nasprotstvo. London, 7. novembra. (Izv.) Danes je prejela angleška vlada odgovor francoske vlade na svoj predlog glede cenilne konference za plačilno možnost Nemčije. Odgovor je sestavljen v smislu govora Poincareja v Neversu, kjer si pridržuje razne predpravice za Francijo in za reparacijsko komisijo. Paril, 7. novembra. (Izv.) »New York Herald« poroča, da vlada Zedinjenih držav ne namerava Evrope siliti, naj sprejme njeno pomoč. Ce Evropa ameriško pomoč odkloni, bo Amerika samo ugotovila, da Evropa pomoči noče. To izjavo bo Amerika objavila. London, 7. novembra. (Izv.) »Times« poročajo, da je belgijska vlada sklenila energične korake za posredovanje med nasprotujočimi si stališči francoske in angle-ke vlade. FRANKOFILSKA IZJAVA V ČEH.-SLOV. PARLAMENTU. Praga, 7. novembra. (Izv.) Zbornica je (Tanes vzela ekspoze vnanjega ministra dr. Beneša na znanje. Sklepom razprave je naglašal dr. Kramar svoje prijateljstvo do Francije in obljubil, da bo Češka v slučaju novih konfliktov v Evropi vedela, na če-gavi strani je njeno mesto. TEŽKI IZGREDI V VARŠAVI. Varšava, 7. novembra. (Izv.) V Kra-kovu je prišlo danes do težkih izgredov. Druhal je hotela vojake razorožiti. Pri spopadu je bilo 25 oseb ubitih, 49 pa težko ranjenih. Iz zunanje politike. * Mnssolini o diktaturi. O diktaturi mirti Mussolini tako: »Diktatura ne pozna teorije. Kadar je potrebna, jo je treba izvesti. Če je vsak na svojem mestu, je vsak zadovoljen in dela z veseljem. Parlament je tu; drži se mirno in dela. Toda: ali bo dobro tudi za bodočnost, kar je bilo dobro v preteklosti? Parlament današnje vrste je bil dober za preteklost, današnjim potrebam pa ne zadošča več. Parlamentarizem je treba prepustiti novemu razvoju. Vsa politična vprašanja obravnava dnevno časopisje. Jaz časnike vedno berem. Ali je potem še treba, da pride poslanec v parlament, da mi pripoveduje to, kar sem že bral, ali pa kar mi lahko pove v kakem listu? Ko so parlamente ustanavljali, ni bilo ne trgovskih in ne delavskih zbornic in nobenih sindikatov. Vsako stoletje rodi nove naprave. Pametna diktatura lahko zelo dolgo traja.« * Nove volitve na Angleškem so na vidiku. Brezposelnost in velika konkurenca tuje industrije silita Anglijo po mnenju konservativcev zopet k politiki zaščitne carine. Ker se pa je Baldwin obvezal, da v sedanji legislaturi ne predloži nobenega zakona, ki bi temeljito izpremenil politični in gospodarski kurs države, je primoran razpisati nove volitve, ako hoče izvesti vi-sokocarinsko politiko. Volitve se res tudi napovedujejo že spomladi 1.1924. Liberalci in Delavska stranka so splošno za svobod-notrgovinski sistem, toda težko je reči, če vsi, in kako se bodo odločili volilci. Nove volitve prineso seveda z gospodarskimi spremembami tudi lahko veliko spremembo v zunanjepolitičnem kurzu Anglije, vsled česar se že zdaj zelo komentirajo, zlasti v franoskem časopisju. * Nove smernico angleško politike. Bald-win je v svojem govoru v Manchestru napovedal nove smernice angleške politike. Anglija se hoče postaviti bolj na lastne noge. Angleške kolonije morajo pokrivati vso potrebščino Anglije na bombažu, sladkorju in bakru. Na gotove fabrikate iz inozemstva se postavi visoka carina, da se zaščiti domača industrija pred tujo konkurenco. Dominijoni dobijo prednostno carino. Poljedelska produkcija Anglije se pomnoži. Edino na žito in meso iz tujine se ne postavi carina. Anglija mora spričo dekonsolidacije Evrope imeti pred očmi samo svoj lastni interes. V svrho izvedbe te politike bodo potrebne nove volitve. * Marghiloman o položaju t Romuniji. Poročevalec »D. Volksblatta« je imel pogovor z voditeljem romunske konservativno-napredue stranke Aleksandrom Marghilomanom. Marghiloman je izjavil, da so dnevi sedanje romunske vlade, ki ne more Izpeljati tako nujne gospodarske sanacije, šteti. Pod sedanjim režimom, ki menja gospodarske smernice vsakega četrt leta, je vsako izboljšanje gospodarskih razmer nemogoče. Sedanja vlada preko noči prevrača in razveljavlja zakone, krši pridobljene pravice in ostaja industriji dolžna milijone in milijone. Na la način se odbija tuji kapital, ki ga Romunija nujno potrebuje. — O narodnih manjšinah v Romuniji je Marghiloman izjavil, da Romunija ne bo samo po črki izpolnila vseh prevzetih obveznosti, ampak bo spoštovala tudi njihovega duha in bo vsakemu narodnemu plemenu v njenih mejah dala pravico, da ga v njegovem jeziku njegovi lastni sinovi sodijo, poučujejo in upravljajo. '+' Borbo proti korupciji si »Slov. Narod« predstavlja takole: Zabavljajmo čez korupcijo, zamolčimo pa, kje in kdo jo vrši. Tako bo jutri odpravljena. -f- Dr. Korošec se je spozabil. Včeraj smo v posebni notici s primerno in tudi zasluženo ostrostjo ožigosali naravnost neverjetno pisavo »Slov. naroda«, ki se jo drznil zapisati, da se človek, ki prizna javno svoje slovenstvo, »spozabi«. Na to našo notico iščemo v današnjem »Slovenskem narodu« zaman primernega odgovora. »Narod« se dela, kakor da se ni nič zgodilo! Mogoče je sicer, toda samo mogoče, in ne gotovo, da smatra »Narod« za zadostno zadoščenje skromno pohvalo, ki jo je namenil v včerajšnjem uvodniku osebi g. dr. Korošca. Nam pa to »zadoščenje« absolutno ne zadostuje. »Narode ni le razžalil dr. Korošca osebno kot zavednega Slovenca, ampak je razžalil vse, kar še sploh slovensko misli in čuti. Za tako žalitev pa pričakujemo nekoliko drugačnega zadoščenja kakor je sinočnje »Narodovo« — če je —, sicer bomo znali napisati na »Narodov« naslov kaj krepkej-šega in izdatnejšega, kakor smo že. + Radičev kurir zaprt. Belgrajski »Pravdi« poročajo iz Osjeka, da je policija prijela v Belem Manastiru (v bližini madžarske meje) nekega Josipa Mi-kloša iz Osjeka, ki je že večkrat nesel pošto za Radiča na Madžarsko. Pri njem so našli več pisem in raznih dokumentov za Radi&L m Primorje V lepi in v takih slučajih tudi prepotrebni slogi so se vršile takoj po objavi znanega italijanskega atentata na slovensko šolo in kulturo po vsi Sloveniji ponekod skromnejše, ponekod sijajnejše, povsod pa dostojne in odločne manifestacije proti italijanskemu kulturnemu barbarstvu. Številne manifestacije za naravne pravice Slovencev v Primorju so našle globok odmev v srcih vseh Slovencev brez razlike strank. Na braniku svojih narodnih pravic stoji Slovenija složna in edina kot en mož proti vsakemu in vselej! Poleg že objavljenih protestov smo prejeli poročila o protestnih manifestacijah še iz sledečih krajev: V Dolenjem Logatcu so zborovala 29. oktobra vsa narodna društva in vse politične in kulturne slovenske organizacije, da protestirajo proti laškemu nasilju, pozivajoč vlado, naj izposluje za naše neodrešene brate vsaj iste pravice kot jih uživa italijanski živelj v naši državi. Javen protestni shdo je priredilo tudi prebivalstvo Radovljice 28. oktobra. Zastopane so bile vse stranke, ki so soglasno izra žile svoje ogorčenje nad nekulturnim činom italijanske vlade proti slovenskemu življu v Italiji. Na Robu so priredili na protestni dan skromno, dnevu primerno svečanost Igrali so igro »Naša kri«, vodja Kat. izobr. društva g. nadučitelj Intihar pa je pojasnil v lepem govoru navzočim pomen manifestacijskega dne. VHotedršici so priredila protestno zborovanje vsa tamošnja narodna društva. Ljudje, ki žive ob meji, in ki morajo z lastnimi očmi gledati zatiranje svojih rojakov od strani italijanskih oblasti, so ogorčeni dajali duška svoji sveti jezi nad nasiljem, ki ga vrše Italijani nad zasužnjenimi Slovenci in Hrvati. V Šmarju pri Jelšah so protestirala 23. oktobra vsa slovenska društva. Govorili so zastopniki vseh strank. Na poziv g. dr. Šorlija in g. nadučitelja Zumra se je poživela podružnica Jugoslovanske Matice za šmarski okraj. Protestno resolucijo so zborovalci odposlali brzojavno na naslov pokrajinske vlade. Na R a k e k u je poskrbel poseben prireditveni odbor za primerno svečanostno razpoloženje. Nad 300 ljudi se je udeležilo protestnega manifestacijskega sprevoda. Na prostoru pred postajo se je zbralo obilno ljudstva, ki je ogorčeno obsojalo italijansko barbarstvo in živahno pritrjevalo govornikom vseh strank. Protestne resolucije so manifestantje odposlali g. Nikoli Pašiču in predsedništvu parlamenta. 28. oktobra je protestiral tudi Ormož. Zbralo se je na protestnem zborovanju vse, kar misli in čuti slovensko. Sprejeli so obširno protestno resolucijo, ki poziva vlado, naj z vsemi silami deluje na to, da spravi vendar enkrat laško nasilje pred Društvo narodov in pribori slovanski manjšini v PrimoTju mednarodno zaščito. V K a p 1 i — Št. Jurij ob Taboru je sklical protestno zborovanje poseben akcijski odbor. Zborovanje je bilo zelo številno obi- Edmuntia ali Dobrodelnost na pravem mestu. (Francoski napisal Anatole Farne«. — Prevel L. S.) Hori-ur, ustanovitelj »Etoile« (Zvezde), politični in literarni ravnatelj »Revue nationale« (Narodne smotre) in »Nouveau Sciecle illustre« (Ilustrovanega Novega Veka), Horteur mi je dejal pri sprejemu v pisarni iz dna svojega ravnateljskega sedeža: —i Moj dobri Marteau, napišite mi za Izredno številko »Novega Veka« kako pri-povest. Tristo vrstic za »Novo leto«. Kaj prav živega, aristokratsko nadahnjenega. Odgovoril sem Horteurju, da nisem mož zato, vsaj ne v navedenem smislu, da pa bi mu rad preskrbel kako povest. Želel bi, mi je rekel, da bi se imenovala: Pripovedba za bogataše. — Bolje bi bilo: Pripovedka za reveže. — Saj to mislim. Pripovedka, ki naj navdihne bogatim usmiljenja do ubogih. — Jaz pa ravno ne maram, da bi bogati imeli usmiljenje z ubogimi. — Čudno! —i Nič čudno, temveč znanstveno. Usmiljenje bogataša do reveža smatram za žaljivo in človeškemu bratstvu nasprotujoče. Če hočete, da govorim bogatinom, jim porečem: Prizanesite ubogim s svojo usmi-fjenostjo; nimajo kaj začeti ž njo. Zakaj usmiljenje in zakaj ne pravica? Vi imate E njimi račun. Poravnajte račun! To ni čustvena, to je gospodarska zadeva. Ako naj to, kar iim ljubeznivo daste, podaljša nji- hovo uboštvo in vaše bogastvo, je ta dar krivičen in solze, ki jih boste primešali, ga ne narede pravičnega. »Treba je povrniti,« kakor je dejal državni pravdnik sodniku po govoru dobrega brata Maillarda. Vi dajete miloščino, da se izognete povračilu. Dajete nekaj malega, da si pridržite veliko, in si manete roke. Tako je samoški tiran vrgel v morje prstan. Toda Nemezis bogov ni sprejela te daritve. Ribič je prinesel tiranu prstan v ribjem trebuhu nazaj. In Polikrat je bil oropan vseh svojih bogastev. — Vi se šalite. —< Ne šalim se. Hooem dopovedati bogatinom, da izkazujejo dobrote z odbitki in da je njihova plemenitost poceni, da vlečejo upnika za nos in da to ni pošteno postopanje. Ta opomin jim lahko koristi. — In vi hočete spraviti take misli v »Novi Vek«, da uničito list! Ne tako, prijatelj, to ne gre. — Zakaj hočete, da naj ravna bogatin drugače z revnimi kot z bogatimi in mogočnimi? Plača jim, kar jim je dolžan, in če jim ni nič dolžan, jim ne plača nič. To je pošteno. Če je pošten, naj stori istotako pri ubogih. Pa nikar ne recite, da bogati niso revnim ničesar dolžni. Ne verjamem, da bi en sam bogatin to mislil. Šele pri velikosti tega dolga se začno negotovosti. In nikomur se ne mudi, da bi prišel na čisto. Rajši ostanejo v široki nejasnosti. Vedo, da dolgujejo. Ne vedo pa, koliko dolgujejo in tako odplačujejo od časa do česa malenkost na račun. To se imenuje dobrodelnost in to ima svoje prednosti. — Ampak kar tu pripovedujete, vendar nima zmisla, dragi sotrudnik. Sem mogoče bolj socialist kot vi, a sem praktičen. Odstraniti eno trpljenje, podaljšati en obstoj, popraviti majhen del socialnih krivic, to je uspeh. Tisto malo dobrega, kar se stori, je storjeno. To ni vse, a je nekaj. Če gane zgodbica, za katero sem vas prosil, stotinko mojih bogatil: naročnikov in jih nagne k dajanju, se bo za toliko zmanjšala revščinr. in trpljenje. Tako se naredi položaj bednih polagoma znosen. — Ali je dobro, da je položaj bednih znosen? Revščina je neobhodno potrebna bogastvu, bogastvo je nujno zvezano z revščino. Ti dve zli rodita drugo drugo in vzdržujeta drugo drugo. Položaja bednih ni treba izboljševati; treba ga je spraviti s sveta. Ne bom navajal bogatih k miloščini, ker njihova miloščina je strupena, ker miloščina godi tistemu, ki jo daje in žali tistega. ki jo sprejema in ker naj slednjič bogastvo, ki je samoposebi trdosrčno in kruto, ne oblači goljufivega videza rahločutnosti. če že hočete, da napravim povest za bogate, jim porečem: »Vaši reveži so vaši psi, ki jih branite, da grizejo. Podpirani so za posedujoče tropa psov, ld laja na proletarce. Bogati dajo samo tistim, ki prosijo. Delavci ne prosijo ničesar, fn tako ničesar ne dobč.« —; A sirote, bolniki, starčki? ... —■ Imajo pravico do življenja. Zanje ne bom vzbujal sočutja, milosti, apeliral bom na pravico. (Konec sledi.) skano. Zborovalci so poleg energičnega protesta sprejeli v resolucijo tudi zahtevo po re-presalijah, dokler Italija svojega barbarstva ne popravi in pa predložitev cele zadeve »D n* štvu narodov«. Jako vneto in živahno so delovale razn« podružnice »Jugoslovanske Matice«, Protestna zborovanja so priredile s sodelova-njem vseh narodnih društev in s podporo vseh strank: Podružnica »Jugosl. Matice na Jeseni« c a h, ki poziva vlado, naj poskrbi za medn»i rodno varstvo naših manjšin in opozarja »Ju. goslovansko Matico« na primerne publikacij? za inozemstvo. Dalje podružnice »Jugoslovan. Matice« i Kamniku in v Krškem. Na obeh zbo. rovanjih so zahtevali zborovalci represalije naše vlade proti Italijanom v naši državi in da ne sklepa nikakih pogodb z Italijo, dokler Italija te vnebovpijoče krivice ne popravi. A tudi naši svobodni rojaki v tujini niso pozabili na svoje neodrešene brate. Slovenski akademiki v P r a g 1 so 29. ok« tobra sklenili ogorčen protest proti laškim nasilstvom in ravno tako tudi društvo >K r e k< v Pragi, ki zahteva izvedbo sistematične propagande v tujini v prid splošni slovenski stvari. Vsi li protesti bodo predloženi tudi mero dajnim činiteljem. Nemški kaošT" Prava sodba o položaju v Nemčiji je zato tako težka, ker se bori cela vrsta stmj med seboj in sicer včasih tako, da sta v eni skupini dve struji druga z drugo, v drugi pa da sta si isti struji nasprotni. Tako so na primer v Aachenu hišni posestniki in ljudje brez dela za odcepitev od Nemčije, na Saškem so pa socialisti in komunisti za enotnost države in proti federalizmu. V bavarski Pfalzi je bil del socialnih demokratov za ustanovitev samostojne republike Pfalz, kar je naperjeno obenem proti Bavarski in preti Nemčiji. Neodvisno od te struje, a istočasno, delajo tudi Francozi na to in sicer prav iavno, da se Pfalza odcepi od Bavarske. Treba je poudariti, da so tukaj Francozi prvič posegli aktivno vmes ia očitno pomagali pri razkrojevalnem procesu nemške države. Vidimo, da odcepitveno gibanje dosedaj ni imelo tistega uspeha, kakor so se gf v Berlinu bali. Včasih pride res prav čudna družba skupaj: v Por en ji so bili veleindustrijci za odcepitev in so še, večina socialističnih organizacij se pa skup no s Hakeskreuzlerji bori za enotnost. Na sprotno je pa baš v Porenju policija popol noma odrekla in ravno ona je sicer najtr< nejša opora državne misli. Poleg teh političnih pojavov vidimi istočasno druge, najmanj ravno tako nevar ne, gospodarske in socialne. Največja beda lakota, pomanjkan je, vse sili k uporu, cenc kruha gredo hitrejše kvišku kakor pa zvi sanje plač in mezd. Na enem koncu odse kaš uporni kači glavo, in že ji zraste na drugem druga. Nemška osrednja vlada razvija izredni) delavnost, to se ji mora priznati. Nima p! potrebnih materielnih in idealnih sredstev da bi bila kos vsemu temu nasprotujočemi si gibanju. Ne le, da so cene kruha nedo segljive, kruha sploh ni. V Poruhrju so de lodajalci z delom prenehali, pravijo, da n< morejo naprej, število brezposelnih in obu panih raste v grozljivem razmerju. Najbol obsoja javnost ravno te podjetnike, ki s< se v času inflacije brezmerno obogatili ii ne ganejo sedaj niti mezinca, da bi v sploš ni bedi pomagali. Centralna vlada tukaj n( more nič ukreniti; imena Matthes, Smet! in Dorten bodo pa ostala ljudem v najnepri jelnejšem spominu kot imena najzoprnejŠil pijavk izmozganega ljudstva. — Demisija g. Lukana ni sprejeta! Tukajšnje radikalno glasilo poroča ii »merodajnega vira«, da minister za. no tranje zadeve ni sprejel ostavke velike ga župana dr. Lukana. — Kultura Pucljevih »kmetijacev«. Poro ča se nam: V pondeljek zvečer sem se vozi s shoda zaupnikov SLS po dolenjski železni« domov. Ker v kupeju ni bilo prostora, sem f< stisnil na stolček v kotu hodnika in premis ljeval o svoji in svojega naroda bridki usodi Na državnem kolodvoru je prilomastilo kakil pet pijanih surovežev, ki so, opazivši v kupejt nekaj mirnih gg. duhovnikov, začeli takoj pro izvajati svoj divjaški koncert. Kakor gadje f sikali v kupe, govorili bogokletno, sramotil duhovnike, češ da so zatajili Kristusa in pro dali narod ter jih prav po mesarsko zmerjal s 8vinjami, peli nečuvene kvante in klicali Živijo Pucelj. Sram me je začelo postajati me( to druhaljo, da me jc rodila slovenska mato Nisem se mogel nič več premagovati v avojen skritem kotičku, glasno sem protestiral pr°' takemu početju. V tem se odpro vrata kupej* in kakor kovaške klešče močne se prikažej« roke ter stisnejo kolovodjo za vrat in še ne kam, da je junaku kar sapa zastala in mu s^ pil mrzel pot na čelo. Tudi njegovi backi s< utihnili, Kolovodjo je postavil sprevodnik d' prihodnji postaji na hladno. — Posledico cerkvene pripadnosti Prekmurju. Ker pride 1. decembra Prpk * inurje pod cerkveno oblast mariborskega škofa, so se že začeli spravljati duhovniki, rojeni Mažari na Mažarskem, na pot v ma-iarslci del sobotiške škofije. Prvi, ki si ie ie preskrbel potne listine, je g. Štefan Deli, kaplan v Beltincih, ki odpotuje pred 1. decembrom na Mažarsko. Drugi še slede. — Šolska služba pri pošti ▼ Tržiča. Dne i. novembra 1923 prične dostavljati selski pismonoša iz Tržiča poštne pošiljke tudi v vasi Zvlrče, Brezovo, Loka, 3nakovo, Se-benje, 2iganja vas in Breg. Dostavljal bo vsaki dan razen nedelj. — Propadanje šibeniških pristaniških naprav. 2e pod bivšim avstrijskim režimom je bilo šibeniško pristanišče — kakor Dalmacija sploh — hudo zanemarjeno. Naša narodna država pa tudi še ničesar ni storila za izboljšanje razmer. Obalni zidovi popuščajo in se rušijo v morje, a nikogar ni, ki bi jih popravil. Pristanišče dobiva vedno bolj lice orientalne zanemarjenosti, fačrt za ureditev pristanišča je bil izdelan pred vojno, a je žal do danes ostal na papirju. — Razne nezgode. V deln. pivovarni v Laškem se je delavec Kokalj Valentin pri metanju vročih tropin iz varilne kadi »pekel na goleni desne noge. — Rozman Ciril, mizarski vajenec pri Ig&acu Repšetu, mizarju v Ljubljani si je na stružnem stroju zmečkal desni kazalec. — V parnem mlinu in tovarni testenin Ludvik Franza in sinovi v Mariboru je mizarja Kežmah Aloj-sa pri jemanju jermena iz dvigala udaril kol, katerega je rabil, na desno lice in uho in s tem prizadjal precejšne rane. — V to-farni verig Ferd. Franki a v Studencih pri Mariboru je delavcu Djenšek Francu pri nalaganju strojnega dela padel del na desno roko in mu zmečkal sredinec. — Služ-;inja Kramer Ana pri dr. Fr. Vidoviču v lariboru si je pri sekanju drv poškodovala s sekiro palec leve roke. — V jugoslov. tekstilni tovarni Mautner d. d. v Gradcu pri Litiji je delavka Marija Kos hotela iz stroja izbrati slabo izdelane stročnice. Pri tem opravilu jo je zagrabil stroj za roko in ji zmečkal levi palec. — V strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani je livarju iromp Alojziju padel oblikovalni okvir na evo roko in mu zmečkal mazinec. — K D. D. na Jesenicah vabi na III. prosvet-ll večer, posvečen spominu dr. Kreka, ki se vrši i četrtek 8. novembra ob 8, zvečer v Društvenem lomu. Spored: 1. Regiment po cesti gre ..., orke-ier. 2. Alegorija, zložil dr. Krek. 3. Delavska him->a, poje orlovski pevski zbor. 4. Grobni spomenik irijatelju, zložil S. Gregorčič, deklamacija. 5. Dr. (rek — oče krščan. socializma, predava prof. I. )olenc. ti. Idila v gozdu, orkester. 7. III. dejanje jre >Tri sestre«, spisal dr. Krek. 8. Po sinjem seru, svira orkester. K večeru se vabijo zlasti iavcL Vstopnine ni I — V nedeljo IL novembra k 8. zvečer ponovi K. D. D. na Jesenicah pred-lavo Legijonarjl — Veselico je napravilo 4. t. m. ob 8. zvečer tat. društvo rokodelskih pomočnikov v rokodel-kem domu v Novem mestu s sledečim vzporedom: F. Juvanec: Pastir (moški zbor). 2. F. S. Vilhar: aroka (moški zbor). 3. Gasparič: Kosa (moški bor). 4. H Volarič: Izgubljeni cvet (moški zbor). Karlo Adamič: Pri zibeli (mešani zbor). & St 'remrl: V Korotanl (mešani zbor). 7. Vodopivec: 68 da« pri oknu (meš. zbor). 8. Jos. Klemenčič: poglejte ptičke (meš. zbor). 9. Karlo Adamič: loč je, tiha noč (mešani zbor). 10. Zupanova Micka, eseloigra v dveh dejanjih. Dvorana je bila polna bčinstva. Pred izvajanjem programa so nam tam-taraši zasvirali par komadov v občno zadovoljnost. etje se je tudi posrečilo. Spretno in temperament-") je petje vodil okrajni šolski nadzornik g. Janko rad. Nad vse dobro pa se je obnesla igra 2u-*nova Micka. Ta igra je važna tudi s slovstveno {Odovinskega stališča. Za Slovence jo je priredil tacetnik slovenske dramatike« Anton Linhart po os. Richterjevi >Die Feldmtlhle« 1. 1790. Prvič se J igrala v Ljubljani 1. 1789. (takrat še v rokopisu), o 134 letih še živi na naših odrih. To je znamenje, »ko ugaja. Dtletantje so vsi vrlo dobro rešili svojo alogo. Občinstvo se je srčno smejalo in ploskalo. - Končno še dva dobrovoljna sveta: Ob pomanj-Mju programov naj pevovodja pred vsako točko nenuje naslov skladbe in skladatelja, n. pr : Fer-o Juvanec: Pastir, moški zbor. Veselica nai prisoja prej, že v mraku, ne šele ob 8. zvečer. — Plodovita krava. Iz Planine pri Ra-eku nam poročajo: Pri gospodu Antonu rbasu h. št. 180, je krava polegla trojčke, va junčka in teličko; krava in mladiči so fiiavi. — Vojaško pokopališče v Mostarn je, ka- sor poroča mostarska »Narodna Svoboda«, opolnoma zapuščeno in onečaščeno. Križi so vlomljeni, grmovje in trava raste čez in čez. '"leti se pasejo na pokopališču črede ovac in 'fuge živine. Kmalu ne bo več razpoznati po-ameznih grobov. Žalostno I — Za pogozdenje mostarske okolice. V Mo-kru so merodajni krogi začeli akcijo, da bi so s otuočjo vojske pogozdile goljave okolu mesta. p Protesti slovenske Goriške. Po gorivih vaseh podpisujejo starši proteste proti °italijančenju šol. Besedilo protestov je po-todi polno težko pridržanega pravičnega sr-«in ogorčenja. Rihemberk, Vrtojba, Št. Pe-"r. Šturije-Zapuže so zadnje dni poslali itali-Iski državni oblasti svoje proteste. p Centralizem povsodi enak. Dokler je lela goriška dežela svojo avtonomijo, je ime- 1 cvetoče deželne dobrodelne in Šolske za-°de, ki jih je redno in skrbno vzdrževala z finimi sredstvi. Odkar se je pa uvedla dr-®vTia uprava in so deželne milijone-»centrali-^alk v Vidmu, so začeli razni zavodi naza-^ati in vsak hip je kateri na tem, da ga šinejo. Tako se je v zadnjem času zaznala da hoče videmski prefekt znižati ali celo toniti vsako podporo obrtno-nadalievalnim Šolam na Goriškem. Trgovsko-obrtna zbornica v Gorici je proti tej nameri takoj odločno nastopila in opozorila videmsko gospodo na usodne posledice, ako bi se morale obrtno-nadaljevalne šole zapreti. Tudi tu vidimo, kako centralizem ubija cvetoče ustanove, ki jih je ustvaril ljudski genij na plodnih tleh samouprave. p Nedeljski počitek v tiskarnah. Izšel je odlok, ki prepoveduje v tiskarnah ob pondelj-kih delo pred 0. zjutraj. šlaPersSce novice. š Mutejsko društvo r Ptujo priredi v sredo dne 11. novembra ob a uri zvečer predavanje v Mestnem gledališču. Govoril bo predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru g. profesor Fran Kovačič o kulturnih razmerah v Ptuju v 13. in 14. stoletju. Predprodaja vstopnic pri g. Senčarju v gimnaziji. Odbor. š Odlikovanje Celjanov. Na mariborski razstavi so bili sledeči obrtniki in zadruge iz Celja odlikovani: Celjska lesna inudstrija, Celjska kamnoseška družba, splošno klepar-stvo Fr. Pašker, brivec in lasničar Fr. Košto-maj, zobotehnik Hoppe in kemoinž. Ed. Kan-dušer. Vlad. Pušenjak: Zanimivi podatki iz drž. proračuna. V naši državi imamo precejšnjo število kmetijskih šol; budžet nam kaže, kobko da država za te šole na razpolago, kakor tudi, kako se vrši gospodarstvo na teh šolah, odnosno na posestvih, ki so spojena s temi šolami in v koliko se te šole same vzdržujejo. V Srbiji obstoji srednja kmet. šola v Valjevu, katere stroški so proračunje-m z 1,191.661 dinarjev, nadalje nižje kmet. šole v Kraljevem, Bukovem, Šap-cu, Valjevu, Čupriji, Bitolju in Aleksin-cu s proračunjenimi stroški 5,851.753 dinarjev ter specialne šole v Aleksandrov-cu, Vranji in Užicah s proračunjenimi stroški 1,173.720 Din. Dočim znašajo stroški nad 8 milijonov dinarjev, znašajo dohodki teh šol komaj 265.650 Din. Stroški kmetijsko šole v Črni gori znašajo 48S.961 Din, dohodkov nL V Bosni se snuje v Banjaluki nova kmet. šola, za katero je določen kredit v znesku 1,000.100 Din. Za kmet. šolo v Sloveniji (srednja kmet. šola v Mariboru, vinarska in sadjarska šola v Mariboru, kmet. šola na Grmu, lunet. šoia v Št. Juriju ob južni železnici) znašajo stroški 2,268.785 dinarjev, dohodki pa 1,597.840 Din in sicer dohodki vinarske in sadjarske šole v Mariboru 682.990 Din, kmet. šole na Grmu 618.750 Din, kmet. šole v St. Juriju ob južni železnici 296.100 Diu. V Vojvodini obstoje nižje kmet. šole v Adi in Vršcu, za katere znašajo stroški 1,404.490 Din, dohodki pa 70.500 dinarjev, ter vrtnarska šola v Novem-sadu s proračunjenimi stroški 588.440 dinarjev brez vseh dohodkov. Budžet nam jasno priča, da se pri nas premalo uvažuje zadružništvo, da se istemu ne nudi pomoč v taki meri, da bi moglo napredovati, osobito, da bi se mogle vršiti redne revizije in zadružna propaganda ter pouk v zadružništvu. Za ustanovitev in podporo raznih produktivnih zadrug (mlekarskih, vinarskih, živinorejskih, oljarskih, čebelarskih, ribarskih, sadjarskih itd.) v celi kraljevini je določenih 1,300.000 Din, za ustanovitev zemljoradničkib kreditnih zadrug v južni Srbiji in Crni-gori 150.000 Din, podpora Savezu srbskih zemljoradn. zadrug u Beogradu 50.000 Din, podpora Zadružnim Zvezam v celi kraljevini 600.000 Din, podpora vinarskim zadrugam v Dalmaciji 12.000 Din, podpora čebelarskim zadrugam v Dalmaciji 2.000 Din, podpora živinorejskim zadrugam na Hrvaškem 160.000 Din, podpora mlekarnam v Sloveniji 10 tisoč dinarjev. V celem je določeno za podpore za zadruge 2,284.000 Din, kar je mnogo premalo z ozirom na budžet, ki znaša nad 10 miljard dinarjev. 'Pribiti treba, da so se črtale razne postavke v posameznih pokrajinah, ki so vsebovale podpore za razne zadruge, pribiti pa treba tudi, da se ministrstvo ni prav nič oziralo na razne zahteve Glavnega Zadružnega Saveza u Beogradu, kateri je med drugim zahteval kredit za revizijo veresijskih zadrug v Vojvodini, Prekmurju in Med-žimurju, katerih centrala je v Budimpešti in ne deluje, ker nimajo nobenih stikov s centralo, pri kateri imajo naložen denar, oz. dolgujejo podeljene kredite. • g Čudna stvar. Belgrajska »Ujcdinjena banka< izkazuje med svojimi oasivi tudi kot upnika poštno hranilnico s 3 milijoni dinarjev. Zagrebški list, iz katerega to posnemamo, ugotavlja, da najbolj solidni zagrebški zavodi kakor celo »Praštediona« niso mogli dobiti od poStne hranilnice niti pare. g Nacionalizacija falske električne centrale. Pod vodstvom Prve hrvatske štedionice in francoskih kapitalistov se je osnovala delniška družba »Fala< z glavnico 5 milijonov dinarjev. g Bankovci v prometa. Po izkazu Narodne banke z dne 31. oktobra je bilo v obtoku bankovcev za 5880.8 milijona in je narasel obtok od prejšnjega izkaza za 6 milijonov. Istočasno pa je znatno padla tudi metalna podlaga za 12 in pol milijona na 44.9 milijona. Obenem se je opazilo tudi karakteristično dejstvo, da so padle tudi državne terjatve na 44 milijonov od 176 milijonov. g Zadrega bosanske Depozitno banke. Bosanska Depozitna banka v Sarajevu je radi pomanjkanja denarja ustavila izplačila. Vzrok za to leži v dejstvu, da Je banka vse svoje premoženje naložila v industriji. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pšenica 320.50—325 Din, ječmen 255 Din, oves 230 Din, koruza (stara) 240 Din, beli fižol 530 Din, pšenična moka št. 0 520—525 Din, št. 2 470-475 Din, št. 5 425 Din, št. 6 350 Din, otrobi 130 Din. Tendenca slaba. g Avstrijske železnico preidejo v privatne roke. Avstrija je sklenila definitivno prodati svoje državne železnice v roke družbi »Che-mins fer Federaux Austriensc. Družba se nahaja pod državno kontrolo. g Konec papirnate marke. Newyorške banke so prenehale z vsakim kupčevanjem v markah. Ravnotako je tudi borza v Newyorku opustila notacijo marke. V pondeljek je notirala samo še eno dvajsetino svoje prejšnje višine koncem preteklega tedna. g Pogajanja o zamenjavi kron s Češkoslovaško. Po poročilih »Tribune« se bodo vršila v Pragi pogajanja med češkoslovaškim in našim finančnim ministrstvom glede izenačenja dolgov v starih kronah. g Italijanska trgovska in izseljeniška ekspanzija. Dne 5. t. m. so v Trstu z veliko slovesnostjo otvorili narodni kongres za trgovsko in izseljeniško ekspanzijo. Navzoča sta bila kraljevi princ grof Turinski in minister za kolonije Federzoni. Delo je razdeljeno na razne odseke. Poročevalec o izseljevanju dr. Ven-turl je naglašal silno važnost izseljeništva za Italijo, ki je vir njenega bodočega bogastva in zastava njene moči. Zato pa mora Italija izso-ljeništvu posvetiti vso svojo skrb, ga smotreno urediti, vzgajati narod zanj, pošiljati v inozemstvo najsposobnejše elemente in jim nuditi vsepovsod vso pomoč in zaščito. Izseljeniška in gospodarska ekspanzija italijanskega naroda se mora obrniti na Vzhod, ki pozna zmagovito italijansko ekspanzijo že iz drugih časov. Vzhod mora biti najbližji cilj, na katerega se morajo obračati pogledi in volja nove Italije. — Teka Italijanom ne manjka. g Nov polom v Italiji. 1. novembra je propadla v Italiji nova banka, »Banca del Redu-ce< v Rimu. Kakor govore vesti iz Rima, so pri tem konkurzu oškodovane tudi nekatere jugoslovanske banke, kar je pa bolj malo verjetno. g Trgovska pogodba Češkoslovaško z Anglijo. Kakor poročajo iz Prage, je vlada predložila parlamentu pogodbo z Anglijo, ki se Je podpisala od obeh vlad 14. julija v Londonu in ki je bila provizorično že sprejeta od češkoslovaške vlade, v ratifikacijo. BORZA. Ziirich, 7. novembra. (Izvirno.) Devize: Pešta 0.0305, Italija 2-1.93, London 25.10, New-vork 563.75, Pariz 32.22, Pra/?a 16.4250, Dunaj 0.007925, Sofija 5.15, Bo Igra d 6.50. — Valute: n. a. K 0.007950. Zagreb, 7. novembra. (Izvirno.) Dovize. Pešta 0.4550—0.4750, Italija 3.8625—3.8825, London 386—388, Newyork 86—86.50, Pariz 4.98—5 02, Praga 2.5350—2.5450, Duna.i 0.1220-0.1230. Ziirich 15.40—15.4750, Sofi.ia dosti robe, Napoleoni malo kupčij. — Valute: dolar 85.25._______ lj Višji prosvetni tečaj (pri uršulin-kah). V ponedeljek 5. t. m. sta pričela s predavanji dr. L. Ehrlich in dr. K. Capuder. Prvi je obdelal temo »Kristusov značaj«, drugi pa je pričel svoj cikel (Dinamika v zgodovini) z »Uvodom v zgodovino kot znanost.«: V torek 6. t. m. je pričel s svojim ciklom (Žena domača zdravnica) dr. A. Brecelj s temo »Higijena stanovanja«. V sredo 7. t. m. je začel cikel (Gospodarska geografija) prof. dr. V. Šarabon s temo Zgodovinski razvoj trgovine in prometa. V četrtek 8. t. m. prične svoj cikel (Fizika vsakdanjega življenja) prof. Grošelj Rudolf s temo »Valovanje«, prof. dr. Debcvec pa ci-nas) s temo ->Razvoj starogrške drame« (Ajshilos). — Tečaja se udeležuje nad 30 slušateljic. Oglašajo se še vedno nove. Upamo, da bo ljubljansko ženstvo hvaležno vodstvu Krekove kuharsko - gospodinjske šole, da je pričelo letos s posebnim tečajem, ki naj bi razširil naši ženi duševno obzorje in ji podal dovolj dobre in koristne dušne hrane. lj Prvo predavanje v društvu »Soča« za tekočo sezono se vrši, kakor žo objavljeno, 10. novembra 1923 ob nol 9. uri zvečer v salonu pri Lovu. Prodava gospod profesor Martin Zgrabllč o zelo aktualni temi: »Naši bratjo pod fašistovskim nasiljem v Istri.« f° Predavanju nastopi prvič ta večer kvar-tet »Soča«: Črnko, Radikon, Držaj ln Km-gelj. K vsem predavanjem, ki se bodo z malimi izjemami vršila vsako soboto, uljudno vabimo vso naše člane tn prijatelje društva. Vstop vsem prost. lj Strašen detomor ▼ Ljubljani. Včeraj dopoh dne okolu 10. Je prijela ljubljanska policija slu* kinjo pri poštnem ravnatelju g. Debeljaku v Zve®, darski ulici 1 Rozo Blažko, doma iz Doba pri Ofc lici na Primorskem. Do aretacije Je prišlo takole: Včeraj okrog 10. se Je razširil po vrtu in po hiši strašen smrad, kot bi tlele cunje in se smodilo me* so. Sli so v pralnico, ki stoji v mali hišici na dv-rabo vseh sredstev sodobnega orkestra v »Sliki is srednjeazijske stepi« posrečilo doseči občutje brezmejne prostranosti, kaj čuda, če smo se s spoštovanjem uklonili pred mojstrom, ki je po učinku nič manj silni vtis brezkončne večnosti dosegel z neprimerno preprostejšimi sredstvi že pred več nego tri sto leti?I — V petju je zbor vso lepoto v najmanjšo podrobnosti natanko podal. Teme so se javljalo jasno in izrazito, deklamacija mehka in gladka, poudarki pripravljeni s priznavanja vredno skrbjo in natančnostjo, ki smo jo kot bonum omen ') Ne vem, kak popolnoma nekulturen škrat je zavladal v sobotnem »Slovencu«, da so je beseda Palestrina v njegovih ustih dosledno izpačila v Palestrini. Saj som se pokrižal pred njim in nekaj kratov zarobantil nad njo, pa je bilo ie prepozno in spaka se mi le venomer neotesano režala v razjarjeni obra& mogli občudovali tako) na prvem zlogu prvega ma-drigala. Kakor zavratna tigra ee Je beeedlra pla-%eč krivila, da neopreznemu siromaku ▼ »zbolelo srce zasadi kruto zobovje, ma pil« kri in s« z njfr-ga bolečino napaja: la eruda — In dinamika — t zlatarsko tehtnico odtehtana; da pa bomo prav natančni: na zadnjem zlogu prve pesmi je bilo naraščanja za rahlo zaznavno senco p revež in še enkrat nekje se Je upadanje vriilo malce, malce prehitro. S tem odličnim uspehom se zbor lahko ponaša. — Za Pslestrinovo najslavnejšo mašo, na tast papežu Marcelu II. se nam pa zdi, da tolmačenje nI bilo docela v soglasju s skladateljevimi namerami, niti vselej z nje melodično kontrapunktično vsebino, pa je morda prav zaradi tega našemu fuvstvoranju tudi ni preveč približalo. Arhitektura skladbe namreč ni navpična, ne sloni na harmoničnem načelu niti tam ne, kjer bi videz preprostega kontrapunk-ta 1 : 1 to opravičeval, ampak povsod vodoravna, kontrapunktična; zato bi bilo teleti, da bi se motivi in teme Jasneje oblikovali, to pa tako, da se glas, ko pove glavno misel, takoj umakne drugemu, ko isto temo poprime, oziroma da glasove, ki prinašajo značivne kontrapunktične postope, zlasti tedaj, če zadobe tematičen pomen, vsi drugi obzirno podpirajo in Jim tvorijo samo mehek, prepletajoč se okvir. V korist splošno tudi ni bilo to, da so riasti v Slavi in Veri skoro neprestano peli mar-ieato, sekano celo. Semtertje n. pr. miserere v Glo-riji bi bilo kot kontrast prav primerno, zdaj pa se je nagrmadilo iz tega le preveč teže. Značaj mere (tempa) si je pevovodja prikrojil zelo po svoje, vendar bolj v zmislu vzvišenega miru, kakor so delo pojmovali Hermesdorf, Mitterer, BSuerle, ne pa v zmislu n. pr. Grieebacherjeve ognjevitosti. Ven- dar pa je bila mala, dasi smo jo v Ljubljani Ze slišali (leta 1S0& n. pr. pri frančiškanih), danes dogodek in je marsikomu odprla pogled v nov svet Sicer pa, da smo zopet pravični, je bil marsikak del tudi v maši tako pet, da Je navdušil. Kyrlo n. pr. je bil prav dober, mehko, vezano so se razlivale reke glasov v morje večnega Usmiljenja Lep »miserere« v Gloriji, sijajen med drugim Amen v Veri; pri nJem so opustili marcato, da je zbo rdonel veličastno in pel in bučal, in rastel in se gostil in grmel kot mogočne polne orgle. Silno nežno so podali Sanetus; Če bi bila še izrazitost posameznih glasov tako velika, kot je bil lep njih skupni zvok, bi bil užitek neprekosljlv. Zal nam je bilo za drugi in zlasti tretji Agnus z bogato razpletenim kontra-punktom. Dasi se s pojmovanjem, kakor smo ga to pot slišali, ne strinjamo povsem, radi priznavamo, da je bil uspeh velik; občudujemo hkrati vztrajnost in trudoljubnost pevovodje in pevcev, da so se lotili ogromne naloge in jo uspešno in častno izvedli. K. Dijaški vestnik. Na rednem občnem zboru »Borbe-c dne 5. septembra je bil izvoljen sledeči odbor: Albin Smajd, stud. iur, predsednik. Petar Franulovič, stud. med., tajnik. Mate Ujevid, stud. phil_, blagajnik. Lojze Hartman, stud. iur., gospodar. Jože Dolenec, stud. iur., odbornik. Na rednem občnem zboru j. k. a. i »Danice< v Ljubljani dne 6. novembra t. L je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik Rado Bednarik, cand. rhil., podpredsednik Milko Jeršič, cand. iur., tajnik Kajetan Gantar, cand. phil-, blagajnik Jakob Oblak, cand. iur, gospodar Mate Dulčič, stud. techn. Jngoslevenake kat. akad. dmltro sv Cirila in Metoda v Belgrada. Na drugem rednem občnem zboru Jugosl. kat akad. društva sv. Cirila in Metoda dne B. novembra 1923 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Sida Selgradova, cand. med. Tajnik Pavle Urankar, stud. phil. Blagajnik In gospodar Oblak, caad. tech. Knjižničarka in urednica glasila Anka Šop, stud. phil Revizorji: O. Toma Tomašič, dipl. stud. phil., Bogumil Šedlvy, cand. phiL Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča za adventni ln božični čas cerkvenim zborom sledeče skladbe: Grum: adventne pesmi za mešani zbor. Part. 10 Din, glasovi po 4 Din. Grum: Odpevanja pri lavretanskih li-tanijah za mešani zbor. Part. 16 Din. Obsega tudi več odpevov za božično dobo. Hladnlk: božične predigre za orgle, 10 dinarjev. Premrl: 10 božičnih pesmi za mešani zbor, soli in orgle. Part. 24 Din, glas po 6 dinarjev. Te pesmi je prištevati med najlepše slovenske božične napeve. So polne božičnega duha in zložene v res pravem božičnem (pastoralnem) slogu. Premrl — Sat^por: dve božični ci. Dvo-glasna žonska zbora s klavirjem. Din 10.— Prav lepe in primerne skladbe posebno ze domače božične prireditve in pobožnosti. Sattner: svetniške pesmi L zv. za mešani zbor. Din 10.—. Zbirka obsega pesem sv. Štefana in sv. treh Kraljev. Krasne pesmi. Sattner: 2 božični pesmL (1. blažena noč, za sopran solo, zbor in orgle, 2. Najlepša noč, za alt-solo, zbor in orgle. Sicherl — Premrl: Pridite molit Jezusa. 17 božičnih pesmi za mešani zbor, soli in orgle. Part. 30 Din, glasovi po 6 Din. Zbirka obsega sledeče napeve naših najstarejših skladateljev kakor: L Rihar: na polnoči grede, 2. Belar: Glej zvezdice božje, 3. Zupan: božji nam je rojen sin. 4. Sicherl (harm.) Prelepo nocoj nam žari se nebo. 5. Cvek Slava na višavi. 6. Vavken: Zveličar prelju, bi. 7. Vavken: Zveličar nam se je rodil 8 Cvek: Pastirci iz spanja. 9. Sicherl: Zve ličar preljubi. 10. Richar: poglejte čndo g, godi. 11. Cvek: raduj se človek moj. 12. Rihar Zveličar nam je rojen zdaj. 13. Rihar: p, koncu narodi. 14. Vavken: raduj, raduj gi člevek moj. 15. Smolej: pastirci iz spania 16. Rihar: sv. trije Kralji (prisvetil je v« seli dan). 17. Rihar: božična maša. — Ko mu niso te ljubke z otroško-udanim srčen na čast božjemu Detetu zložene pesmi še i otroških let znane? Saj smo jih kot otroc poslušali in se ogrevali v ljubezni ob nji! melodijah do novorojenega Boga, Te pes® bodo ogrele vsakega kdor jih bo slišal v bo •'iou; «nj so najboljši tolmači toh skrivnost uo vzvišenih praznikov. Poizvedovanja. Našel se je dragocen damski okrase! Dobi se pri: R. Badjura, Marmontova ulica 18. pritličje, od 13. do 15. nre p/oti vrnitv 3 Inseratnih stroškov. Meteorologično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vifi. (Jas opaso* Vfttl '& Hai o-metei v min iuruio-meter v (J e**! uro ii, diterenoA v C ■N ebo, vetrov fauana t mm 0. 11. 21 h <331 11'6 0-3 obL s. z. 08 7./11 7 h 731-7 12*2 0-4 obL 7 11. 14 b 730-2 13-6 0-4 obl. j. 8. Potnika ta Slovenijo s stanovanjem v Ljubljani, Celju ali Mariboru, s stalno memino plačo, plačanjem potnih stroškov in provizijo, IŠČE veliko tovarniško podjetje železne stroke z nastopom takoj ali pa jI. januarja 1924. Zahteva se znanje slo- Jenščine in nemščine v govoru in pisavi, očne ponudbe z naznačenjem zahtev odnosno plače poslati na; Sa v jetnika M. R. Marsanič, Zagreb, Gjorgjicev« uL 8, UL kat, desno. 7150 IIICTDIIIIPI IE daje učiteljska ino I nUIVUlUC abiturijentka iz predmetov za osnovne meščan, in nižje razrede srednjih šol. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod »UČITELJICA«. šivilja za perilo -LSnf dom ali po hišah. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 7140. Dekle S? ie z dežele dobi takoj službo. — OgUse sprejema oglasni zavod «APOLO«, Ljubljana, Stari trg štev. 19, D. nadstr. _71« Rezanje drv e motorno žago. - LUDOVIK fLERSIC, na Friškovcu, Vojaška ulica. 6650 Bono sprejme f dojenčku častniška rodbina. — Plača: mesečno 250 Din, posebna soba, popolna oskrba. — Vprašanle h» ponudbe naj po-liljajo refiektantinje na naslov: BOGU-MILOVIC, Kragnjevac X, Srbija. 7107 Vajenca za mesar, obrt poštenih staršev sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7137. VILA naprodaj s prostim stanovanjem 6 sob. — Dopisi pod «VILA 7101« na upravo Moško KOLO dobro ohranjeno, ceno prodam. Predvojni material. Naslov v upravi pod št. 7131. 2 glinasti peči dobro ohranjeni, 400 OPEK, okrogla starih, in lestenec na 2 žarnici prodam. — Naslov pri upravi lista pod štev. 7138. Smrekove storže vagonske množine, kupuje «F R U C T U S« , LJUBLJANA Tabor štev. 2. Javna sodna dražba 12.000 kg lepega bukovega oglja in 21 m" lepih bukovih hlodov se vrši v Močvirju, četrt ure oddaljeno od farne cerkve na Bučki ali eno uro od Škocjana na Dolenjskem, v ponedeljek, dne 12. t m. ob 10. uri dopoldne. Blago bo poceni — Kupci, priditel 7119 lfnlorctun v Ljubljani, zelo dobro IVUldlOlVU vpeljano, ugodno NA-PRODAJ. Ponudbe pt>d »Kolarstvo« na Upravništvo »Slovenca« . 7103 2 opravi Iz hrastov, lesa po ugodni ceni naprodaj. — Več povedo v fikofjl ulici 13, IU. nadstr., vrata št 20. Dva krojaška pomočnika Sprejmem tako] za velike kos«. Hrana in »tanovanje v hiši. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Številko 7144 POZOR! POZOR S Amerikanci, obrtniki! Trgovska hiša, enonadstropna na glavnem trgu v Cerknici z vsem trg. inventarjem: v pritličju kuhinja, soba in trg. lokal s kletjo, v L nadstropju 5 sob. K hiši spada poslopje s 3 sobami, kuhinjo, malim vrtom, hlevom za 18 glav živine in vodovodom, skladišče za nekoliko vagonov blaga, navadni hlev 5 trgovsko tehnico, šupa in skedenj z lepim vrtom. Hiši pripada gozdna in pažniSka pravica. pri hiši že vpeljana trgovina z živino. Vprašati: IVAN ZGONC, trgovec v Cerknici pri Rakeku. 7096 PRIMA frapistovski SIR prodaja na drobno in debelo po najnižjih dnevnih cenah Hrvatska seljaška mlekarska zadruga, OBOROVO, pošta ORLE, Eatsko. 7097 ■■■■BBBBBBBBBBBBBB Večja množina ČEBULE ceno NAPRODAJ. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod številko 7132, Radi selitve ceno naprodaj še skoro nova spalna oprava fe hrastovega lesa, FOTOGRAF. APARAT, PISALNA MIZA in drugi predmeti. Naslov: Zdenka Prochaska, Ljubljana, Jurčičev trg 2, I. nadstropje. 7139 Beneški GATER (samica) s popolno opremo, najnovejšega tipa, z 1—3 listi, i rvlako za nazaj, več žaginih listov, jermenica, jermeni. 6 m dolg voz z vsem ogrodjem, naprodaj radi nadomestitve drugega stroja. — Ljubljana, Prule štev. a 7146 Uravnalnik Bencinmotor 50 cm širok 7—8 HP TAKOJ NAPRODAJ po ugodni ceni. . Ljubljana. 7145 Prule štev. 8. Najvišje cene plačam ra naravne kože LISIC, KUN, PODLASIC, VIDER, ZAJCEV itd. W. Windspach, Gorica olica CARDUCCI št 10 (Italija.) SPREJEMAM POSTNE POŠILJATVE! NAJFINEJŠA NAMIZNA jabolka voščenke v zabojih okoli 60 kg ODDAJA na zaboje po Din 3.75 za kg z zabojem vred Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36. Svarilo! IŠČEMO V NAKUP droge za stavb, odre v dolžini 8—12 m, 10—16 cm srednje debeline, vrhovi 8 cm, suhe, obeljene, — Ponudbe pod šifro: "KOROŠKA 7085« na upravo. Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in dru go modno BLAGO, preden si ne ogkdak najdovršenejših ČEŠKIH in ANGLEŠKI! izdelkov pri: Lenasi & Gerkman RIBJE OLJE_ zajamčeno pristno, najboljše norveški znamke, dospelo. - Lekarna BAKARčIi Ljubljana, Karlovska cesta 2. — Direkti import iz Kristijanijel 713 XXXXXXXXXXXXXBXXXXXXXXXXXX3{ Zobni atelite X X X X X XI X X LEOPOLD WEISS zopet ofrorlcn Sprejema od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. zvečer v hiši „Pokojninskega zavoda", vogal Aleksandrove in Gledališke ulice. ■ i i 3 3 3 Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za KOSTANJEV LES nudi lesna tvrdka Ernest Marine - Celje ZRINSKO-FRANKOPANSKA 4. Sprejme tudi več NAKUPOVALCEV v raznih krajih. 7094 Naprodaj Je PSICA »Nemške doga«, izvrstna čuvarica. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7133. MAL! SODI pripravni za zelje in nekaj ZABOJEV naprodaj. — Vpraša se v Marijanišču od 2.—3. ure popoldne. 7128 Tepa, lahka KOČIJA : po nizki ceni NAPRODAJ. — I. KRALJ, i ŽELEZNIKI. 7113 Pozor! kupujem stare OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd Grem tudi na dom. — Dramč Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. VEČ STO KOMADOV novih sodov za transport sadja z železn. obroči s ca. 55 kg vsebino, je naprodaj. — Povpraša se pri SADJEREJI KAROLINŠKI DVOR PRI PTUJU. 7141 XXXXXXXXXXXXXBXXXXXXXXXXXK3 IHBn0B&BHHBWBB*E00HHBBBSnEHHBBBHBBBBBBBBB«BBBEBHHBIIMI Otvoritev trgovine z usnjem Naznanjamo, da smo otvorUl trgovino z usnjem na debelo in nakup vseh vrst surovih kož. priporočamo se ceni. naklonjenosti ter zagotavljamo najsolldncjft postrežbo. S spoštovanjem nmrne & Komp. HuMfana. Cesiia m luž. železnico, ze vojašnico vojvoda Mišice. nasproti špediterju Ranzingerja. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBW KARLA DOLENC roj. LENČE javlja v svojem in v imenu svojih otrok PIJE In MELITE ter pokojnikove sestrične gospe MASE GROM vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je njihov predobri soprog, oziroma oče ia bratranec, gospod Ludovlk Dolenc trgovec danes opoldne, po hudi in težki bolem!, previden s tolažili svete vere, boguvdano preminuL Nepozabnega rajskega spremimo v petek ob pol 4. na njegovi zadnji poti iz hiše žalosti, Resljevs cesta it. 15. Ljubljana, dne 7. novembra 1923. Globoko žaluioči. ! Strešna opeka! FRANC KOTNIK in DRUG, d. z o. z., GLINCE it 10 pri Ljubljani, podružnica MOKRONOG nudi svojo vel. zalogo strešne cementne opeke po najnižji ceni ter jamči za Isto najmanj 50 let. — Prevzame in izdeluje tndl vsa aruga BETONSKA DELA. Otroški vozički, dvoko-lesa, mali motorji, šivalni stroji, pneumatika &SS? ceni: TRIBUNA F. B. L., Karlovska ce- sta štev. 4, Ljubljana. 7061 T3 03 . t-, Rl g. «« . -i-« iS-S S ** S ^ 0J -P »S ® « « 2 ce 'O B-H m « a 08 •S O > a o R tŠ 03 a® tn T3 % 2 Osnova 8. novembra 10 novembra IR novembru 12. novembra ?8. novembra JUGOSLAVIJA SJEVERNA - AMERIKA - JUŽNA ^ PUTNIČKI URED #^JAD8SNSEE BiSKB^ Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split, Šibenlk, Dubrovnik, Koior, Ercegnovi. Metkovid, Korčula, Jelša, Maribor, Celje. Prevalje, Kranj Slavno zastopstvo za Jogoslavlia Mazlone Generale Italiana VOZNI RED Buenos Alreo Dara D'Ao>t« 10. novembra Termina 3. deoembr« P. sna Mata)da 8 deosmbra Duca Ambrunfci 10. decembra P&lermo >1. decembra Osnova 17. novembra 1», novembra Colombo America *Tew Tort 18. novembr« 1. deoembr* INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO JAORANSHA BANKA v zgorq) navedenih mestih. Izdaja konzorcij »Slovence«, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani.