XJfkfeuJow
f/f***0
*yujfccg.-
No. 44
/lMERiSk/i DomoviiM/i

AMCRICAN IN SPIRIT
ponaaii in lanruagc oniv
SLOVCNIAN
HORNING NCWSPAPGG
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01 64-680X) AMER!
y VINA, JUNE?, 1983 VOL. LXXXV
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Spor v vrstah PLO se poglablja
BEJRUT, Lib. - Voditelj PLO Jasir Arafat je v političnih težavah zaradi upora skrajnežev v tej frontovski organizaciji, ki nasprotujejo njegovemu preveč «pasivne-mu» vodenju. V zadnjem tednu je prišlo do več spopadov med PLO gverilci, zvestimi Arafatu, in tistimi, ki sledijo Saedu Musi, ki vodi upor. Kot kaže po nepotrjenih vesteh, je padlo na obeh straneh nekaj desetin oseb, med njimi so bili tudi civilisti.
Poznavalci razmer v PLO menijo, da je kriza v PLO najhujša od leta 1968, ko je Arafat prevzel vodstvo. Arafat sam pravi, da predstavljajo uporniki le manjši del PLO članstva ter da nimajo možnosti, da bi ga odstranili. Trenutno obiskuje Arafat razne države, v katerih išče podporo. Tako je bil v Romuniji in Alžiriji, baje bo kmalu odpotoval na obisk v Indijo.
Uporniki zoper Arafatovo vodstvo ne bi mogli obstajati brez vsaj prikrite podpore žirije. Arafat je tudi že dejal, da nosi Libija Precej odgovornosti pri tem sporu. Sovjetska zveza je pa na uraden način izrazila svojo podporo Arafatu. Upor v PLO pomaga le Jzraelu, pravijo Sovjeti. Zanimivo pri tem j®, da ima ZSSR zelo tesne odnose s Sirijo, Prav tako z Libijo.
El Salvadorski gverilci zadali velike izgube vladnim enotam; boji srditejši
SAN SALVADOR, El Sal. - V zadnjih tednih so postali levičarski gverilci aktivnejši v svoji borbi zoper vladne enote. V bojih °koli Mt. Cacahuatique, na vrhu katere je važna radiokomunikacijska postaja, so gve-rilci ubili 73 vladnih vojakov, 41 pa ranili. Vlada ne priznava, da je padlo toliko svojih v°jakov v petdnevnem boju, njeni predstav-n>ki trdijo le, da so bile izgube na obeh stra-*teh «precejšnje».
Gverilci so trdili preko svoje tajne radijske postaje Radio Vencerembs, da je padlo
ranjenih pa je bilo 30 vladnih vojakov v boiu za mesto Tenancingo, 24 milj severo-vzhodno od San Salvadorja.
Vladne enote so zopet zasedle tako enancino kot Mt. Cacahuatique.
El Salvadorski nadškof Arturo Rivera y anias je dejal v pridigi preteklo nedeljo, da 1 Salvadorčani prispevajo žrtve, «drugi» pa Prispevajo orožje in vzroke za vojskovanje.
Program za temeljito agrarno reformo v Salvadorju peša, pravi ameriški AFL-CIO v Posebnem študiju. Ako vlada ne bo Uresničila ta program, sklepa AFL-CIO, J*tegne izgubiti podporo na deželi, kar bo v Korist le gverilcem.
Vzrok požara na kanadskem potniškem letalu najbrž električna okvara
CINCINNATI, O. - Prvotne ugotovitve okovnjakov, ki preiskujejo vzrok požara a kanadskem potniškem letalu, do katerega pri^° pretekli četrtek in v katerem je našlo n n ?3 potnikov, kažejo, da je nastala iz še p poiasnjenega vzroka električna okvara, teiskovalci so torej izključili vsakršno ° n°st, da bi šlo za sabotažo.
Kot sedaj kaže, so bili vsi potniki še živi, in *eta*° Pristalo na letališču. V potniški tonski kabini je bilo precej dima, ne pa ke v’ b' zadušilo potnike in člane posad-Zralc ° S° pa 0<*Pr** vrata na letalu, je svež na- tak° pospešil požar, da so imeli potniki letal 3° do 60 sekund, da so varno zapustili
°' Vsi tisti, ki so nesrečo preživeli, so v
tem času dihali skozi žepni robec, mokro brisačo itd. Obdukcije so pokazali, da so vse žrtve nesreče umrle od dima in ne plamenov.
Gen. Wojciech Jaruzelski ima nasprotnike tudi v komunistični partiji
VARŠAVA, Polj. - Na nedavni seji centralnega komiteja poljske komunistične partije je gen. Wojciech Jaruzelski priznal, da je v najvišjem vodstvu več frakcij, ki nasprotujejo njegovi politiki. Takšnega frakcionaštva ne bomo trpeli, je pripomnil.
Jaruzelski je branil svojo politiko in zavrnil kritiko, objavljeno tudi v sovjetskem tisku. Opazovalci poljskih političnih razmer menijo, da Sovjeti podpirajo skupino v poljskem partijskem vodstvu, ki zagovarja trdo roko zoper oporečnike.
Zahodni analitiki trdijo, da je v poljski partiji več skupin. Eno vodi Jaruzelski sam, sestavljajo jo pa večinoma generali in drugi visoki častniki. Najvplivnejši zagovornik politike «trde roke» pa je nekdanji član politbiroja Tadeusz Grabski, ki gaje Jaruzelski odstranil ter poslal v tujino kot diplomat.
Precej pristašev baje ima zunanji minister Štefan Olszewski, prav tako namestnik predsednika vlade Mieczyslaw Rakowski. Analitiki soglašajo, da v partijskem vrhu ni več nobenih zagovornikov liberalne oziroma popustljive politike do Solidarnosti.
V dveh tednih se bo začel obisk papeža Janeza Pavla II. Kot kaže, bodo poljske oblasti veliko previdnejše, kot so bile med zadnjim papeževim obiskom. V sredstvih javnega obveščanja poudarjajo, da ne bodo dovolile nobenih političnih demonstracij v zvezi z navzočnostjo papeža v Poljski.
Sestanek na vrhu afriških držav nima posebne možnosti za uspeh
ADDIS ABEBA, Et. - Včeraj se je začel sestanek na vrhu Organizacije afriške enotnosti (OAU). V OAU je včlanjenih 50 afriških držav. Kot kaže, bo najspornejša zadeva na sporedu vprašanje Zahodne Sahare. V tem severozahodnem delu Afrike poteka vojna med Marokom in gibanju Poli-sario, ki ga podpirata predvsem Libija in Alžirija. Polisario želi postati član OAU, kar seveda nasprotuje Marok. Prav zaradi tega je propadel zadnji afriški sestanek na vrhu.
Nikaragva izgnala 3 ameriške diplomate
MANAGUA, Ni. - Sandinistična vlada je izgnala 3 ameriške diplomate, ker so sodelovali s CIA v zaroti, katere namen je bil strmoglaviti tukajšnjo vlado. Izgnani so bili Linda M. Pfeifel, svetovalka za politične zadeve, David N. Greig, prvi tajnik poslaništva in Ermila Rodriguez Rodriguez, druga tajnica. Vsi trije so že zapustili Nikaragvo.
Nikaragva trdi, da so imeli ameriški diplomati sestanke z oporečniki. Med drugim, so na teh sestankih govorili o atentatih na vodilne osebnosti nikaragveške vlade. Tako naj bi na primer pripravili atentat na zunanjega ministra Miguela D’Escota. Uporabili naj bi steklenico zastrupljenega vina. Predstavnik poslaništva je označil trditve kot «absurdne».
Nesreča na reki Volga terjala nad 100 žrtev
MOSKVA, ZSSR - Nenavadno je, da poročajo sredstva javnega obveščanja v Sovjetski zvezi o nesrečah. Današnji moskovski listi pa pišejo o nesreči na reki Volga, blizu Uljanovska, v kateri je potniška ladja trčila v most. Ubitih je nad 100 potnikov, preiskavo vodi član vodilnega politbiroja.
Iz Clevelanda in okolice
Gremo na počitnice—
Letošnje običajne dvotedenske počitnice pri Ameriški Domovini bodo letos od 25. junija do torka, 12. julija, ko bo AD zopet izšla. Tisti, ki bi radi kaj objavili pred počitnicami, naj pošljejo svoje dopise uredniku čim prej, da bodo pravočasno objavljeni.
Seja—
Klub upokojencev za sen-klersko okrožje ima sejo v četrtek, 16. junija, popoldne ob
I.	30 v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma. Po seji zabava za vse. Novi člani vedno dobrodošli.
Sv. maša—
Sv. maša za Društvo Preš v. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ bo v petek, 10. junija, zjutraj ob 7.30 v cerkvi sv. Vida. Lepo praznovanje—
Preteklo soboto zvečer se je zbralo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. nad 400 rojakov, ki so se udeležili večerje ob 55. obletnici American Slovene Club. Večerja, ki jo je pripravila ga. Zalar, je bila izvrstna, zelo lep nagovor pa je imel sen. Frank
J.	Lausche.
Spominska proslava—
V soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, na Slovenski pristavi, priredi Društvo Tabor DSPB Spominsko proslavo, na kateri se bo spominjalo vseh žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Letošnja proslava združuje 40-letnico Grčaric in Turjaka, 40-letnico ustanovitve slovenskega domobranstva in 38-letnico Vetrinjske tragedije.
Koncert Fantov na vasi—
Clevelandski Fantje na vasi bodo imeli koncert prihodnjo soboto, 11. junija, v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Nastopil bo tudi Alpski sekstet. Koncert se bo pričel zvečer ob sedmih, sledil po ples in zabava, za katerega bo igral Don Slogar orkester, pel pa bo Ed Kenik. Vstopnice so po $4 in jih boste lahko dobili tudi pri vhodu v dvorano. Prebitek tega koncerta bo darovan Slovenskemu domu na Maple Hts. Vabljeni vsi!
Obletnica poroke—
Včeraj, 6. junija, sta praznovala 30. obletnico poroke g. in ga. Edvard Draksler. Posebne čestitke ob tem lepem življenjskem jubileju sta poslala iz Minneapolisa, Minn. g. Andrej Perčič in hčerka Angela. Zahvaljujeta se g. in ge. Draksler tudi za prijeten obisk pri njih.
Skupno sv. obhajilo—
Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo imelo skupno mesečno sv. obhajilo prihodnjo nedeljo, 12. junija, pri sv. maši ob osmih zjutraj. Takoj po maši bo zajtrk in sestanek v cerkveni dvorani.
VREME
Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 68 F. Deloma sončno in prijetno jutri z najvišjo temperaturo okoli 70. V četrtek zopet sončno in nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 75 F.
Koliko Slovencev živi v ZDA?
Vedno je bilo nejasno, koliko je Slovencev v Združenih državah Amerike. V popisu prebivalstva, izvršen 1. 1980, so prvič vprašali za poreklo vsakega Američana, četudi gre za tretji, četrti ali celo osmi rod. Prejšnji popisi so se zanimali namreč za same priseljence in njih neposredne potomce. Tokrat pa je lahko izpra-šanec povedal, odkod so prišli njegovi prastari starši itd.
In kaj so ugotovili pri Slovencih in drugih sosednih narodnosti? Slovencev je bilo 1. 1980: 126.463, kar pomeni po odstotkih 0,07 odstotka vsega prebivalstva ZDA. Od teh jih je 63.587 izjavilo, da so po krvi čisti Slovenci, 62.876 pa da imajo tudi potomci drugih narodnosti (mixed ancestry).
Hrvatov je bilo 252.970 (0,13%), Srbov 100.941 (0,05%), «Jugoslovanov« pa kar 360.174 (0,19%). Dalje, za Slovane se je opredelilo 172.696 oseb. Avstrijcev je
bilo 948.558 oz. pol odstotka prebivalstva ZDA. Najbrž je skritih v teh zadnjih kateorijah tudi več oseb slovenskega rodu.
Med Slovani so seveda najbolj številni Poljaki. Bilo jih je kar 8,228.037. Čehov je bilo 1,892.456, Slovakov pa čednih 776.806. Ukrajincev je bilo pa 730.056. Rusov je bilo kar 2,781.432, urad za popis pa pojasni, da je bilo vključenih pod «Rusi» veliko ljudi, kot npr. Židov, Belorusov itd., ki v resnici niso ruskega porekla.
V poročilu, ki ga je izdalo trgovinsko tajništvo ZDA, je veliko drugih zanimivih podatkov. Izvirna knjiga, ki poroča o etničnem izvoru Amerikan-cev je pa naprodaj: Ancestry of the Population by State: 1980, PC80-S1-10, (GPO Stock No. 003-024-05236-9). Cena je $4.50, plačano vnaprej, in jo lahko naročite pri Superintendent of Documents, U.S. Government Printing Office, Washington, D.C. 20402.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združine države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 44 — Tuesday, June 7, 1983
Sonce okrog Zemlje?
Ne! Zemlja se vrti okrog Sonca, tako je izračunal in izpričal italijanski matematik in zvezdoslovec Galileo Galilei točno pred 350 leti. Za to obletnico je že 1. 1979 sedanji papež Janez Pavel II. z ozirom na to, da je Galilei ‘mnogo pretrpel - tega ne moremo prikriti - od strani cerkvenih ljudi in organizmov’, naročil papeški Akademiji znanosti, naj znova začne obravnavati Galilei-jeve zadeve v smislu revizije in morebitne omilitve njegove obsodbe ‘v lojalnem priznanju napačnega, pa naj pride od katere koli strani’. Letos v začetku maja, od 350. obletnici inkvizicije zoper Galilei-ja, je papež izjavil, da takrat sestavljena skupina znanstvenikov zelo razveseljivo napreduje v svojem delu in da Cerkev vzdržuje svobodo znanstvenega raziskovanja.
Neodvisno od papeževih tozadevnih akcij je bila sestavljena pod pokroviteljstvom italijanskega državnega predsednika Pertini-ja skupina kakih 200 znanstvenikov iz raznih delov sveta v simpozij za obravnavo Galilei-jevega slučaja. Simpozija se je udeležila tudi skupina ameriških znanstvenikov (samo s Harvard univerze so se udeležili štirje). Med njimi je močno posegal v razprave zlasti harvardski profesor astronomije in zgodovine znanosti Owen Gingerich. Med tem, ko je italijanski direktor muzeja za zgodovino znanosti menil, da se raziskovanje simpozija ne bo pečalo s problemom Cerkev versus Galilei, je Amerikanec Gingerich pribil, daje specifično vprašanje ravno zadeva Galilei proti Cerkvi, širša pa cenzura znanosti, ki je aktualna tudi danes, če se pomisli na znanstvenike v komunističnem bloku.
V pojasnilo, za kaj v celi stvari gre, je umestno tu kratko predočiti Galilei-jevo zadevo. Ta je 1. 1610 z novo izdelanim teleskopom dognal, da ni osredje vesolja Zemlja kot stalnica, okrog katere se vrtijo drugi planeti s Soncem vred, marveč da se Zemlja giblje okrog Sonca. Potrdil je Kopernikovo domnevo podobnega značaja, pri tem pa izrecno naglasil, da Vatikan nima prav, ko razlaga sv. Pismo v smislu geocentričnega nauka, ko pravi, da se je po besedilu biblije na prošnjo vojskovodje Jošua Sonce ustavilo na svoji poti v zaton, dokler Jošua ni premagal svojih sovražnikov.
Cerkev je ta direktni napad na svoje učeništvo in na verodostojnost biblije ostro zavrnila in zahtevala, naj Galilei svoj nauk javno prekliče. Galileo se ni vdal, radi česar je padel pod zakon inkvizicije (cerkveni tribunal za zatiranje herezije in kaznovanje heretikov, ustanovljen pod papežem Inocencem v 13. stol.), bil obsojen in izključen. Iz tega nesrečnega spora so brezbožni krogi začeli širiti tezo, da se vera in znanost medsebojno izključujeta, in da se se svobodno misleči človeški um ne more ukloniti razodetim verskim resnicam. Na Cerkev pa je padla senca avtoritarne nestrpnosti in inkvizicije.
Sedanji raziskovalci so v ocenjevanju te zadeve bolj natančni in vsestransko bolj pazljivi kot so bili oni v prejšnjih časih. Ugotavljajo, da ni dovolj raziskati vsebino dogodka samega, ampak tudi vse okoliščine, ki utegnejo vplivati na njegovo objektivno oceno. Tako so, recimo, pred pa leti ameriški zgodovinarji na konferenci na univerzi Wisconsin dognali, da je bil Galilei ‘ekscentričen iskalec publicitete’ in je polemično napadel sv. Pismo in Cerkev, da bi s tem svojemu odkritju dal večji sijaj in vrednost. Prof. R. S. Westman s kalifornijske univerze pa je izjavil: ‘Imel je teleskop in je mislil, da jih (one v Vatikanu) more prevrniti’. Znana je legenda, kako je po obsodbi pritajeno zamrmral: 'E pur si muove’ (in vendar se vrti).
(dalje na str. 4)

>*0*0*0*0*0*^0*^^^^^^*^0*^0*0*^0*0*0^*0^
*^^^^^0*0*0*0*0*0*0^*0^^^*»
Borci, združeni v Tabor-u

Črni marmor in Bela knjiga
CLEVELAND, O. - V Wash-ingtonu, D.C., ameriškem glavnem mestu, so lansko jesen odkrili še en spomenik: sredi glavnega mestnega parka je zrasla črna «stena spomina«, na kateri so zapisana imena skoraj 60 tisoč ameriških vojakov, padlih v Vietnamu. Za premnoge je to tudi «stena joka», za vse bi pa morala biti «stena ponosa«.
Življenja, nasilno končana in zapisana na tej steni, niso bila darovana na oltar neke nasilne, imperialistične ideje; iztekla so se v nesebičnem prizadevanju, da bi ista svoboda, s katero je Bog blagoslovil Ameriko, zasijala tudi nekemu drugemu, čeprav komaj poznanemu narodu.
Zapisana so na tej steni tudi slovenska imena in ta nas še posebej povezujejo z njo in z idejo, za katero so bila ta življenja žrtvovana.
Mi, ki smo preživelci velikega boja« našega naroda, nimamo nekega mogočnega spomenika, na katerem bi bila vklesana imena vseh naših očetov, bratov in sestra, ki jih je povžil plamen rdeče revolucije na naših tleh. Na Slovenski pristavi smo jim postavili skromen spomenik in nanj pritrdili skromno bronasto ploščo, ki govori o njihovi žrtvi; njihova imena pa smo za večnost zapisali v Beli knjigi.
Toda, nič manj kot črni marmor v ameriški prestolnici, nam ta skromni dokument priča o tisti največji žrtvi, ki jo
Zahvala
CLEVELAND, O. - Odbor Društva SPB se najlepše zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri letošnji Spominski proslavi, ob kateri smo se še posebno spominjali 40-letnice Grčaric in Turjaka.
Posebno zahvalo smo dolžni č.g. Pavletu Krajniku za opravljeno sv. mašo; prav tako tudi g. Rudiju Knezu ter pevskim zborom od Marije Vnebovzete in Sv. Vida za prelepo in ubrano petje. Hvaležni smo Dr. Milanu Pavlovčiču in g. Pavletu Lavriši za oglašanje po radiu; prav tako tudi AD za objavljanje naših vabil. Hvala vsem, ki so prišli v narodnih nošah in še posebno naši mladini, ki je bila tako jStevilno zastopana.
more človek položiti za sočloveka: naši najboljši so padli zato, da bi svoboda, po kateri je hrepenel ves svet, zasijala tudi našemu narodu.
Minevajo štiri desetletja od te strahotne «črne maše« slovenskega naroda. Ozremo se nazaj in pred nami vstajajo vsi: tista prva peščica 17 idealistov, ki je odšla v negotovost slovenskih gozdov, Vaški stražarji v zasilnih bunkerjih ob domačih kozolcih in podih, junaki Grčaric in Turjaka in potem, za razvitimi slovenskimi zastavami, sinji bataljoni Slovenskega domobranstva...
Ali so bile res vse te žrtve zaman, vsa ta življenja vržena v veter? Oni, ki so jih darovali, so vedeli, zakaj se žrtvujejo. Če bo njihova žrtev res brez haska, pa je odvisno samo od nas, ki smo bili po milosti božji ohranjeni, da bi pričali o njej.
Ne moremo vsi dokazovati, govoriti, pričati o tej žrtvi, vsi pa se ji lahko vsaj enkrat na leto oddolžimo s kratko mislijo in molitvijo, zahvalo in spoštovanjem.
Na Orlovem vrhu Slovenske pristave, je bila s sredstvi in trudom slovenskih ljudi, postavljena naša «stena ponosa« in ob njej se vsa ta leta zbiramo v zgodnjih junijskih dneh, ko cveto rože in se nad nami razmahne nova, svobodna pomlad.
ZDSPB, zato iskreno vabimo vso slovensko javnost iz Clevelanda in okolice, da se nam tudi letos v čim večjem številu pridruži, ko bomo na Orlovem vrhu, v dneh 18. in 19. junija, počastili spomin naših padlih bratov.
Letošnja proslava je tudi še posebno pomembna, saj bo združevala spomin na vrsto tragično-zmagoslavnih dogodkov: padec Grčaric in zahrbtni pokol slovenskih četnikov, junaški odpor Turjaka, potem pa 40-letnico rojstva Slovenskega domobranstva in seveda njegovo veličastno smrt v Rogu in Teharju.
Proslava bo imela tradicionalni okvir, kot druga leta, slavnostni govornik bo soborec dr. Stanko Kociper iz Buenos Airesa, maševal pa bo kancler clevelandske nadškofije, č.g. Frank Kosem.
Slovenski četniki, vaški stražarji in domobranci, so nam vsem varovali življenja in v tistih težkih majskih dneh leta 1945 tudi odprli vrata v svobodo. Nekaj ur našega življenja, posvečenih njihovemu spominu bo torej malenkost, ko pa so oni žrtvovali vse!
Tabor ZDSPB
Vabilo k sodelovanju—
Tretji festival slovenske folklore v Ameriki, katereg3 letno prireja Slovenski fo^' lorni inštitut, bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. julija, na Slovenski pristavi. Skupin6’ katere bi rade sodelovale na tem festivalu, so naprošene, da pokličejo čimpreje te • 951-1782 ali pa sporočijo n3 Slovene Folklore Institute, P.O. Box 17359, Euclid, Oh'0 44117.
Z lepo udeležbo spvd res naj- ^ lepše počastili spofjim na naše
vrle može in fante, ki so padli kot branilci slovenskih domov _ ali pa bili izdani rdSfrm nasil- . -v-nikom. Veličina žrtve teh resničnih junakov ne bo nikoli pozabljena; bodočim rodovom bo ostala za vedno zapisana na nepotvarjenih straneh slovenske zgodovine.
Odbor
O 25. obletnici SAVE
NEW YORK, N.Y. - Dragi Savani in prijatelji!
Pred nedavnim smo objavili članek v želji, da bi se Savani in prijatelji ob 25. obletnici ustanovitve SAVE sešli in obnovili prijateljstva ter morda navezali nova. V pogovorih z raznimi prijatelji srn° prišli do zaključka, da je zanimanje za tak podvig-Moramo pa vedeti, koliko ljudi namerava prib-Lepo prosimo, da vsi, ki nameravate priti na nas »reunion«, izpolnite sledečo prijavnico in jo vrnete najkasneje do 20. junija na naslov:
Ludvik Burgar 36 Stewart Circle N Centereach, NY 11720.
NAME.
ADDRESS.
TELEPHONE.
I need overnight accommodations for.
_persons-
I do not need overnight accommodations.
Če ne dobimo do 20. junija vsaj 20 prijavnic, bomo mogli načrta uresničiti.
POHITITE S PRIJAVAMI!!! Na veselo svidenje...
Alice Martin^ Lojze Ark0 Ludvik Burg^
m
v<
Sl
Pl
jil
v<
te
ol
n:
Pi
ra
sp
ril
ra
Sti
ra
dr
kc
Pe
ve
na
hv
sk
sk
go
de
oti
ve
na
iz\
Sl(
Mi
•in
a
in
da
Cij
*

)or-u
bimo
leve-
nam
evilu
)veni
nija,
adlih
di še j bo
vrsto
igod-
rbtni
ju-
Dtem iven-veda •t v
icio-
leta,
so-:r iz a bo cofi-
Stranam /tis-leta i v živemu ;ost,
isk«
rega
olk'
0	iu na
»ne, ; na ene, tel-
1	na ute, )hio
CHICAGO
»Majska noč« - izraz ljubezni slovenski materi
Kulturna prireditev
Večer 14. maja je združil naše tri kulturne skupine: slo-Vensko Slomškovo šolo, zbor Slovensko pesem in folklorno Plesno skupino radio-kluba ter Jih povezal v prelep šopek slovenske kulture.
Celotni program je bil krasit prikaz začetka, zgodovine, obstoja, vere in tudi veselja našega naroda od davnih dni Prav do današnjih. Kazal je razvoj slovenskega jezika po prejetju krščanske vere po Ci-nlu 'n Metodu (prišla na Moravsko 1. 863) in od tiste dobe sta Postala narod in vera ne-razdružljiva enota. Resnost ~*Jeya je naš človek že od ne-naj znal družiti s počitkom, s Pesmijo, z godbo in plesom.
Otroci - mali in veliki - so ta veČer umetniške stvaritve jj^ih velikih mož položili v za-valo prav tako veliki sloven-skl materi.
Andrej Remec, ravnatelj s°venske šole je v uvodnem 8°voru pozdravil matere kot ® 'Ute življenja in ljubezni do ntrok in kot ohranjevalke slo-enskega jezika v družinah, ^bor Slovenska pesem je avdušil poslušalce z odličnim ajanjem naslednjih pesmi: °venska pesem (Premrl), jjjateram (Meško - p. Vende-Pesem o rojstvu (narodna
V bla
g spomin
Mn 1NAJSTI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENE ŽENE, MAŠE maTERE, STARE MATERE IN
PRASTARE matere
fesv
MARYLOKAR
1896 — 1972
^ J« «mrla 7. junija 1972
kCVetlicamj Ti grob in
da °llr?° dušni mir, "krat srečno se {arTidružimo,
’ kier je večne sreče vir! žalujoči:
P[Og JOHN LOKAR J^HNNT, MARY,
Nnette, daniella
vnuki , ln 2etie
’ Vnukinje, pravnuki,
Pravnukinje
ra* v Sloveniji
Q|
7- iun'ia 1983
- Kramolc), Majska noč (Trin-ko - Tomc), Jutranja (Jereb), Zdravljica (Prešeren - Premrl). Velik aplavz sta prejela pevovodja p. Vendelin in solist A. Fischinger.
Sledila je recitacija: Materam - deklica iz Jolieta.
Režiser Jože Rus je zbral v recitacijah priče slovenske pismenosti, katere je združil v naslov »Naša zgodba« v osmih podobah. Te podobe so bile stvaritve: sestavljalca Očenaša v staro-slovenskem cerkvenem jeziku, pesnika Franceta Prešerna, pridigarja Janeza Sve-tokriškega, pisateljev Levstika, Stritarja, Slomška in Preglja.
Ta del programa so izvedli učenci in učenke slovenskega tečaja (Andrej Remec) in višje skupine Slomškove šole (Jože Rus). Recitatorji so najprej posegli v tisto dobo, ko so se naši pradedje naučili moliti prvi Očenaš. V presenečenje poslušalcev so ga nastopajoči izmolili v originalu. Kako je to tuje in hkrati domače zvenelo. Po odlomkih napovedovalke je zbor razločno in jasno odgovarjal. Po izjavi režiserja je ta staro-slovenski cerkveni jezik najbližji današnji ruščini. Čudovita izvedba!
Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi,
da smo Očeta enega sinovi,
ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi,
da ljubit mormo vse, prav uk Njegovi.
V	pesnitvi Krst pri Savici je naš veliki pesnik France Prešeren v Uvodu položil v usta Črtomira - pogana in silnega borca za vero očetov, tele besede:
Največ sveta otrokom sliši Slave,
tja bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti voljo, vero in postave.
A s Črtomirom je bila premagana doba poganstva -zmagalo je krščanstvo.
Pesnik in pisatelj Josip Stritar nas v epski pesmi spomni na čas, ko je ubogi slovenski tlačan branil svoje življenje in imovino pred divjim Turkom za cerkvenimi zidovi. Njegovo edino upanje je bila Mati vseh mater.
V	oltarju Mati tu stojiš,
v naročju Jezusa driiš.
O, sliši nas uboge
ter reši nas nadloge.
Med Slovenci precej poznani pridigar Janez Svetokriški iz Vipave je pred dve sto leti takole zapisal:
Kej si zdaj, o prevzetni in grozovitni Turk?
Kej si nas strašil inu žugal,
da naše žegnane cirkve bodo stale
tvojih kojnov ratale.
Slišali smo še odlomke in pesmi iz stvaritev Slomška, Levstika in Preglja. Končno je
Učenci Slovenske šole v Chicagu
iz mladih grl prav zadonela Prešernova Zdravljica: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle.
Ta točka je bila režiserjeva mojstrovina: za njega truda polna, za študente zelo zahtevna, za ljubitelje slovenske literature najlepša. Prijetna skupina dečkov in deklic se je na odru spretno in neslišno menjavala in tvorila pri vsaki ponovni recitaciji nov prizor. Na pamet podani tekst je pri posameznikih in v zboru tekoče tekel - razumevajoče, občuteno in pri poudarku slovenstva zmagujoče. Tolika zmogljivost v slovenščini je presenečala.
Mladinski šolski zbor pod vodstvom dr. Lojzeta Arka je občuteno zapel: Če študent na rajžo gre. Oj, lepo je res na deželi, in Zeleni gozd. Petje so na klavir izmenjaje spremljali še trije učenci.
Rajanje otroške folklorne skupne nas je že mnogokrat navdušilo, ali toliko prisrčno bržkone še ni bilo. Mamicam so ga poklonili po napevu: Srček za mamico in Radostni trenutki. Ljubezniv prizor je nudila skupina malih deklic, ki si je poiskala varstvo pri ljubeči mamici. Mladi vaditeljici teh malih Barbka Remec in Kati Vučko sta že samostojni plesni načrtovalki.
Kar s ponosom smo zrli na oder, kamor je prikorakala skupina 15 šolskih muzikantov, ki daje našemu p. Vende-linu veliko upanje, da bo iz nje ustvaril pravi slovenski orkester. V rokah so nosili in uporabili 3 violine, 4 flavte, 3 klarinete, 1 rog (French horn), 3 trombe (trumpets), 1 bas-kla-rinet. Manjkali sta 1 violina in saksofon. Zaigrali so na pamet: Že slavčki žvrgolijo. Polje, kdo bo tebe ljubil, Če študent na rajžo gre in še zadnjo Vojaški boben. Mlade godbenike je obsul pravi vihar ploskanja.
Najmlajši iz slovenske šole so morali s svojimi častilkami čakati prav do konca. Ljubko so povedali: Vseh mamic dan, Metuljček - cekinček, Voščila mamicam, in še zapeli: Vseh mamic dan in Živi medved. Nižjo in srednjo skupino naše Slomškove šole vodijo v govoru in petju tri učiteljice: Krista Arko, Anka Krivograd in Nandi Puc.
Lepo proslavo je zaključila vsa dvorana, ko se je dvignila in zapela:
Marija, skoz’ življenja...
Veliko dvorano so pripravili in okusno okrasili - zlasti oder - ter mamicam in gostom ljubeznivo postregli pevci in pevke zbora Slovenska pesem.
Pogovor z režiserjem Jožetom Rusom
Vaša točka pod naslovom »Naša zgodba: Osem podob slovenskih pisateljev«, je postala v vaši režiji nekaka umetnina. Kako to zmorete?
Sem ljubitelj slovenskih pisateljev in slovenske literature že vse življenje. Biti režiser - kakor je težko izven Slovenije -je moje največje veselje.
Dobro poznam zmogljivost govora in znanja slovenščine naših učencev v slovenski šoli. Pouk imajo samo nekaj ur na teden. Snov, katero so recitirali po Prešernu, J. Svetokriš-kem (da niti ne govorim o Oče-našu v staroslovenščini) odgovarja stopnji prave slovenske srednje šole. Ali ste si upali iti tako na visoko z našimi ameri-kanskimi otroci?
Več zahtevaš, več dosežeš! To je prvo. Naš čas v slovenski šoli je minimalen. Pomoč doma je za nas nujna. Pri učenju slovenščine in danih nalog morajo pomagati starši. Nekateri učenci imajo oporo in skrb, mnogi pa ne. Od staršev se res veliko zahteva, učenje slovenščine je zanje samo še dodatno delo. Rešitev slovenščine v Ameriki je na ramenih staršev. Zelo pa obžalujem, da ni preveč vneme, več pogona, več veselja za ohranitev materinega jezika.
Prva leta begunstva ste preživeli v Argentini in tam ste tudi kulturno mnogo delali. Seveda ste po lepih uspehih tam nekako razočarani tukaj. Tam je večja strnjenost, veliko število Slovencev in končno splošen večji odpor do španskega jezika. Kar je za Slovenca tuje, je zanj »španska vas«.
To je res! Vzlic vsemu je Slovencem tukaj potrebna večja narodna slovenska zavest. Te v splošnem manjka. V slovenski šoli se predvsem borimo za ponosno narodno zavest. Če bo ta večja, bodo tudi uspehi boljši.
Vaši nastopi z učenci so vedno na višini. Poleg ljubezni vlagate v režijo velik trud in mnogo časa. Veliko znate žrtvovati. Čikaška slovenska šola praznuje 30-letnico obstoja in kakšen venec zmage je prejela ob zadnjem nastopu, gotovo je bil ta med mnogimi najboljši.
Podpisana
Mrs. Corinne Leskovar
zelo znana med nami v Chicagu in med ženami slovenskega rodu po vsej Ameriki, je bila imenovana potom Slovenske ženske zveze za mater leta. To ni bilo zanjo nič posebnega, vendar je dobro in potrebno, da se je Slovenci javno spomnimo. Spada med najaktivnejše slovenske žene, že v Ameriki rojene. Skupaj z možem dr. Ludvikom vodi slovenske radio oddaje vsako nedeljo in to že leta dolgo. Izredno uspeli in množično obiskani Slovenski dnevi meseca oktobra pod sponzorstvom čikaškega župana so sad in delo tega narodno zavednega para.
Ga. Corinne je urednica lista Slovenske ženske zveze z naslovom »Zarja« in urejevan s posebnim umetniškim čutom. Že pred 13 leti je postala voditeljica folklorne plesne skupine v Chicagu, ki nastopa v domači dvorani in v čikaški javnosti z velikim uspehom. To ženo odlikuje velika delavnost in plemenitost srca!
Ana Gaber
Iz Slovenije
Gramofonske plošče * Knjige • Radenska voda Zdravilni čaji • Semena TIVOLI
ENTERPRISES, Inc.
6419 St. Clalr A ve., Cleveland 431-5296
GRDINA POGREBNA ZAVODA
531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM
531-1235	15301 Waterloo Rd.
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
Neuradni posli te dobe so bili tisti, katere sem si sam naložil, neplačani, tu in tam pod zaščito urada, v prilog ljudi v potrebi ali v druge po mojem mišljenju koristne namene. Urad mi je nudil izredno priložnost za delovanje take vrste; nikjer bi ne mogel najti zanesljivejših virov za informacije.
Obračal sem se na znance in prijatelje na odgovornih vladnih mestih, obenem sem se lahko posluževal voljnih pomočnikov v Evropi. Vse, kar mi je včasih bilo treba-storiti, je bilo priporočiti na pravem mestu, da se kaj naredi. V drugih primerih je bilo treba vztrajati s prošnjami po raznih uradih, da se dovoli pomoč.
Za tri akcije, katerih sem se lotil kmalu po prihodu v Washington, sem se odločil že v Italiji. V čakalnici glavne železniške postaje v Napoli sem naletel na kopico mladih žena z majhnimi otroki, siromašnimi kovčki in culami. Govorile so srbohrvaško in zato sem jih nagovoril. Obkolile so me in mi vse hkrati pripovedovale o svojih težavah.
Večinoma so bile žene jugoslovanskih letalcev, ki so z letali pobegnili, ko je napadla nemška armada. Predsednik
Roosevelt jim je izročil letala (prisostvoval sem temu dogodku leta 1943) in njih zračna edinica se je udeleževala napadov na romunske oljne rafinerije. Z bombnih poletov se niso vrnili vsi; obstreljeni so morali pristati v Bolgariji, kjer so do konca vojne stradali po ječah.
Preživele je Amerika sprejela kot državljane in diplomatski zastopniki so po dolgem posredovanju pregovorili vlado v Beogradu, da dovoli odhod njih družin. Odpust je prišel nenadno, žene in otroke so odpeljali do meje, od tam v Napoli, kjer so upale sestati se z možmi. Ti pa so bili vsi v Ameriki; zaradi nenadne rešitve v Beogradu niso čakali na družine.
Žene so me obupane in zmedene prosile, naj jim pomagam odpotovati k soprogom v Ameriko ali kjer so že bili. Vse so govorile le srbsko, dve slovensko.
Obljubil sem in govoril na komandi v Caserti v prilog teh družin, da se jim takoj preskrbi začasno stanovanje s hrano in potrebščinami; obenem pa naj se obvestijo možje. Zagotoviti je bilo tudi treba takojšen prevoz v Ameriko.
Z nastanjenjem in potrebno oskrbo za žene in otroke ni
Sonce okrog Zemlje?
(nadaljevanje z 2. str.)
Sam sv. oče Janez Pavel II. je pred kratkim namignil, da je slavni astronom sam deloma odgovoren za trpljenje, ker je zasledoval svojo raziskavo neodvisno od vatikanskih znanstvenih središč, kjer so v tistem času tudi proučevali astronomijo in astrofiziko. In je papež glede stališča Cerkve še dostavil: ‘Samo s ponižnim in marljivim študijem se Cerkev uči razločevati med bistvenimi prvinami vere in znanstvenimi sistemi neke dobe’.
Že imenovani ameriški profesor Gingerich je v simpoziju o Galilei-ju zastopal mnenje, da Rim ni obsodil Galilei-ja toliko radi tega, ker bi mislil, daje astronomova teza napačna, kot zato, ker je čutil, da si na vrhuncu boja proti Luthrovi reformaciji ne more privoščiti, da bi dovolil nov napad na cerkveno razlaganje sv. Pisma.
Ob 350-letnici Galilei-jeve obsodbe z inkvizicijo gre nedvomno v jedru za rešitev vprašanja: ali si vera in znanost nespravljivo nasprotujeta in sprava med njima ni mogoča? Očividno je cerkvenemu učeništvu kakor tudi resni znanosti na tem, da se stvar ob tej priliki razčisti do konca. Zato je Rev. W. A. Wallace, profesor Katoliške univerze v Washingtonu in član one papeške komisije o Galilei-ju izjavil, da je komisija zaprosila za dostop do vatikanskih arhivov. Pa je dodal: ‘Mi bolje vemo kot vi, da Rim dela počasi.’
Še končna pripomba tega pisca. Nasprotje med biblijskim konceptom vesolja in Galilei-jevem odkritjem o gibanju ozvezdij ni toliko bistveno in pomembno, da bi ga ne bilo mogoče premostiti. Sv. pismo je z razumljivo človeško besedo v poetični obliki izražena vsebina božjega nauka iz razodetja, ne pa učena znanstvena razprava o naravnih fizikalnih pojavih. Galilei-jeva trditev, da se ni moglo ustaviti Sonce, se ne spremeni bistveno ob dejstvu, da se je ustavila Zemlja. Srčika svetopisemske štorije je -čudež, pa naj seje ustavilo Sonce ali Zemlja. Nespravljivost obeh stališč se zmanjša skoraj na ničlo. Upajmo, da se bo po tej poti stari spor o Galilei-ju spravil s sveta.
L.P.
bilo nobenih zamud, odredbe za prevoz pa so se zavlekle. Po prihodu v Washington sem pri glavnem štabu G-2 apeliral za posredovanje pri letalski komandi. Izdano je bilo povelje, naj letalci sami odlete v Italijo po svoje družine.
Dvanajst let pozneje je na pikniku, katerega je na svojem lepem posestvu v državi Maryland priredila družina enega teh letalcev, priskočila k meni neka Srbkinja in se mi zahvaljevala. «Kao da vas je Bog poslao,» je rekla in pripovedovala zbranim, da so bile lačne, brez denarja in so obupavale v zmedi, ne vedoč kam se obrniti za pomoč.
Eden od omenjenih letalcev je bil samec, Hercegovec iz Nevesinja, Nadinega rojstnega kraja. Imenoval se je Benderač. Z obstreljenim bombnikom je moral pristati v Bolgariji. Bil je močne rasti in širokih pleč. Veliko je trpel zaradi ran, zanemarjanja in stradanja v bolgarskih ječah.
Ko me je z drugimi letalci obiskal v Washingtonu, mi je podrobno opisoval, kaj so ujeti letalci prestali, ker se je srditost Bolgarov proti njim podvojila z vsakim novim bombardiranjem Sofije. Kašljal je in to me je opozorilo, da sem mu preskrbel pregled v prvovrstnem oddelku vojne bolnišnice. Ugotovili so jetiko in ga poslali v Fitzsimmons zdravilišče za jetične v visokem Skalnatem gorovju.
Iz bolnišnice mi je vzorni mladenič pisal žalostna in vesela pisma, izražajoč željo postati ameriški državljan. Preskrbel sem za to potrebne formularje, katere je izpolnil, a uradno poslovanje v tem oziru je bilo prepočasno. Shiral je v teku pol leta. Ker urad za podržavljenje (naturalization office) ni mogel pokojnika spremeniti v državljana, je Nada naprosila dva kongresnika, da sta predložila izreden zakon, s
pomočjo katerega je bil letalec Benderač posmrtno počaščen od najvišje zakonodaje.
Sprejet je bil kot ameriški državljan s pravicami do pokojnine za sorodnike. Tak izredni zakon ni bil nikdar posebno v rabi, a Nada je znala pregovoriti in spraviti v dobro voljo celo kongresnike. Z enakim zakonom se ji je posrečilo doseči državljanstvo nekaterim ženam jugoslavsko-ameriških letalcev.
Ovir in pomislekov, kadar je bilo treba kaj takega storiti, Nada ni poznala. Nekoč je odvedla nosečo ženo pred kongresnika Westermana, da na ta način podkrepi prošnjo za izjemno podelitev državljanstva. Ženska bi po zakonu morala biti izgnana. Sinček se ji je rodil kot državljanki v Washingtonu.
O Bogumilu Vošnjaku, zaslužnem političnem voditelju, sem vedel že iz časa pred prvo svetovno vojno kot gimnazijec. Pozneje sem bral njegove učene spise in ga spoštoval kot častivrednega borca svoje generacije. Ko sem v Rimu obiskal v zgradbi v ulici Trieste nastanjeno skupino jugoslovanskih beguncev, so mi povedali, da je med njimi tudi Vošnjak, ki pa slučajno ni bil prisoten.
Dejal sem, da bi ga rad videl, in še istega dne proti večeru je prišel. Sedeč v sprejemni dvorani hotela »Amba-sciatori« sem zaslišal glasen kraval. Vratar v plavi in zlati livreji je pahnil proti vhodnim vratom siromašno oblečenega starčka. Revni možicelj se ni pustil odgnati. Vpijoč je protestiral in med vpitjem sem slišal svoje ime.
Stopil sem proti vhodu, kjer je prišlo do suvanja, preprečil udarec in vprašal, kaj je vsiljivec želel. Vratar je odstopil za korak, Vošnjak pa se je zravnal in se predstavil z elegantno dostojnostjo, ki se je zdela smešna, ker je bil po
obleki tak kot zanemarjen capin. Brez klobuka in kravate, brez jopiča, v ponošeni brezbarvni srajci, v hlačah, ki niso bile umerjene zanj, s čevlji brez pet.
Priklonil se je in rekel: »Imam čast.« Govoril je olikano govorico brez obotavljanja ali sramu, ne da bi pogledal na vratarja. Ta me je divje gledal, ko sem Vošnjaka odvedel k zofi. Povedal mi je svojo storijo, kako je pobegnil iz svojih domačih krajev, si rešil golo življenje in da želi potovati v Ameriko.
Dejal je, da je bil že nekajkrat na ameriškem poslaništvu brez uspeha, čeprav jim je povedal, da je bi že pred prvo svetovno vojno v Ameriki, da je med vojno
govoril s predsednikom Wilsonom za Jugoslovanski odbor v Londonu, da je služi kot jugoslovanski poslanik v Pragi ter o drugih takih odličnih zadevah.
(se nadaljuje)
MALI OGLASI
Grovewood single. 6 rooms-2 car garage. I Vi baths, tx cellent condition.
Euclid alum. sided bungalow. 4 rooms base ment. Garage. Only $42,00^ George Knaus Realtor 819 E. 185 St. 481-9300
For Rent
E. 146 St. off Lake Shore Blvd. 4 rooms & bath, do^ • Couples only. No ' $175 a month. Ca' 1-286-3513.
Woman Needed
To help with elderly rr^j Prepare meals & ^ housework. 3 or 4 daV5 week. Willoughby H' area. Call 541-6620.	^
Visit Beautiful Slovenia this Summer
FL Y DIRECT
Cleveland - Ljubljana - Cleveland
For Only $739 Round Trip Departures: July 14, 20 — Returns: August 3, 6, 14 Departure: August 5 — Returns: August 25, September 5
KOLLANDER Travel
971 E. 185 St., Cleveland, OH 44119 — 692-2225 call collect Out of Ohio Call Toll Free l-(800) 321-5801
>

Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
kanadska komisija
ZA ČLOVEČANSKE PRAVICE
Dne 14. februarja 1983 je v Otavi zasedala Komisija za Človečanske pravice. Čakalo i° je 56 pritožb. Od teh so jih Člani komisije takoj odklonili 33. V šestih primerih je odobrila poravnavo; šest Pritožb je poslaja nazaj, da se stranki poravnata sami, ena Pritožba je pa šla na razsodišče. Za nadaljnjih šest Pritožb je komisija zahtevala VeC informacij; ostale pa se bodo reševale z drugimi sredstvi.
Oddelek za pritožbe pri tej komisiji bo za leto 1982 izdal Posebno poročilo s statističnimi podatki. Lani je ta oddelek sprejel 24.186 Poizvedb. Število novih kartotek, ki vsebujejo akte Pritožb, je bilo 397; 89 manj *tpt leto poprej. Komisiji je b>lo predloženih v odlošnje pritožb, od katerih je takoj zavrnila 213 primerov; Poravnala jih je 96; v 61 Primerih je komisija ustavila Postopanje; 65 jih je poslala nazaj, da se stranke same Pornirijo, devet pa jih je od-dala razsodišču.
Komisija za človečanske Pavice opravlja dobro delo,
0	razsoja o pritožbah tistih,
1	mislijo, da se jim delajo
rivice pri nastavitvah, pri od-
Pnstitvah od dela, pri prevozih sredstvih, pri najemanju stanovanj in podobno.
Koristna zaščita Proti nadlegovanju
Nihče ne sme nikogar jidlegovati, ne pri sprejeman-i v službo, ne pri opravljanju *uŽbe, ne pri uporabi javnih , revoznih sredstev, ne pri na-Jemanju stanovanja. Tako
določa zakon o človeških pravicah v Kanadi. Nadlegovanje more biti v besedi, v dejanju, namerno, neiskano in nezaželjeno. Med nadlegovanje se šteje:
Besedna žalitev ali grožnja; neprijazne opazke, šale, namigavanja in zasmehovanje človeškega telesa, njegove noše, starosti, stanu, narodnosti, vere...;
kazanje slik, ki so pornografske, rasistične ali drugače žaljive;
zbijati šale, ki spravijo bližnjega v mučno zadrego; nezaželjeno vabilo, zahteva.
Skozi mnogo stoletij se je večina najboljših Viljemovih spisov prepisovalo in širilo ali brez pisateljevega imena ali pa kaj pogosto pod imenom kakega drugega znamenitega pisatelja, zlasti sv. Bernarda, njegovega najboljšega duhovnega prijatelja. Šele v tem stoletju so katoliški učenci dokončno dokazali, da je nekatera dela nedvomno napisal Viljem in ne sv. Bernard ali kdo drugi.
O sv. Alojziju Gonzagi vedo povedati, da je eno takih znamenitih Viljemovih spisov, t.zv. Zlato pismo, visoko cenil in ga znal skoraj na pamet, a je pri vsem tem seveda vedno mislil, da je to delo sv. Bernarda. Šele 1. 1924 je Dom A. Wilmart, predvsem na podlagi slogovne analize, neizpodbitno dokazal, da je Zlato pismo Viljemovo delo.
Iz teme in sence, v katero je bilo Viljemovo ime zavito skozi dolga stoletja, se je posebno še v tem stoletju, ne-
bodisi, da je izrečena naravnost ali kot grožnja;
pohotno mežikanje ali druge podobne geste;
narejena vljudnost ali pokroviteljsko postopanje, ki izpodkopava samozavest;
brezpotrebno fizično dotikanje, trepljanje, ščipanje in stiskanje; fizičen napad.
Vse našteto (kar pa ni vse!) je po zakonu prepovedano, če je nadlegovana oseba jasno spoznala, da so to pogoji pri najemanju službe, pri izvrševanju službe, pogoji za napredovanje v službi in za druge ugodnosti zaposlitve, nastanitve, prevoza...
kako od prve svetovne vojske naprej, zanimanje za njegovo življenje, delo in spise zelo poživilo in je o njem izšlo že nič koliko člankov, razprav in knjig.
Kot že rečeno, je bil Viljem, opat Sv. Teodorika (Saint-Thierry), naj ožji duhovni prijatelj sv. Bernarda, opata v Klervd (Clairvaux, Clara val-lis, Jasni dol). Ker je bilo to prijateljstvo čisto duhovno, ni ne v njunem času ne pozneje vzbujalo takšne pozornosti in zanimanja sveta kot razmerje njunih slovitih sodobnikov Abelarda in Eloize.
En literarni sad tega prijateljstva je slavna Bernardova »Apologija«, ki jo je napisal v Viljemovo pobudo. Bolj intimen sad in spomenik njunih duhovnih pogovorov je t.zv. »Kratki komentar« prvih dveh poglavij Visoke pesmi: Viljemov zapis pogovorov, ki sta jih imela v bolniški sobi v Klervč, ko sta bila oba istočasno bolna in sta si čas krajšala s takimi duhovnimi razgovori.
Po vzoru in pod vplivom cistercijanskih reform je opat Viljem postal duša prizadevanja za poživitev redovnega življenja po benediktinskih opatijah v ožji in daljnji okolici. Izredno zanimiv literarni spomenik njegovega dela v tej smeri je duhovito pismo, ki ga je v imenu ostalih opatov njihove bratovščine (udružen-ja) 1. 1132 napisal v odgovor papeškemu legau kardinalu Mateju, ki je bil v dolgem javnem pismu kritiziral in obsojal početje in prizadevanje opatov, ne da bi dobro poznal dejstva in okoliščine.
Iz stremljenja po višji popolnosti in iz ljubezni do cistercijanskega načina življenja, ki ga je Viljem tako zelo občudoval na sv. Bernardu, odkar sta se v letu 1119-1120 prvič videla, se je leta 1135 Viljem odpovedal opatovski službi in kot navaden menih stopil v novoustanovljeni cistercijanski samostan Sinji
(Signy), v Ardenskih hribih. Ko je konec 1. 1139 neki redovni kandidat prinesel s seboj knjige in zapiske Abelardovih predavanj v Parizu, je Viljem v njih takoj zapazil resne verske zmote. S posebnim pismom in priloženo razpravo je hitro opozoril nanje sv. Bernarda in papeškega delegata. Na koncilu v Sansu (Sens) so na nedeljo sv. Trojice, 2. junija 1140, bile navedene zmote (bodisi resnično ali domnevno Abelardove) obsojene. Abelard verjetno nikoli ni vedel, da je bil Viljem tisti, ki je opozoril Bernarda na tiste zmotne nauke.
Proti koncu Viljemovega življenja je Bernardov tajnik Gaufrid zbral nekaj gradiva za Bernardov življenjepis in naprosil Viljema, naj bi na podlagi tega gradiva in lastnega poznanja napisal ta življenjepis. V visoki starosti in ko je že čutil, da se mu bliža smrt, se je Viljem vseeno z ljubeznijo lotil te naloge, a ga je smrt prehitela, preden je mogel delo dokončati. Končal je le prvo knjigo Bernardovega življenjepisa, nekako do leta 1130. V tem življenjepisu nam je Viljem ohranil premnogo dragocenih podatkov in podrobnosti iz Bernardovega življenja.
To so v glavnem le zunanje okolnosti Viljemovega življe-
TORONTO, Ont. - Dne 18. maja t.l. je v Nemčiji, v družini svoje hčerke, na posledicah prometne nesreče, umrl dr. Miloš Vauhnik. Pokojnik seje rodil dne 2. junija 1895, v Šentilju v Slovenskih goricah. Gimnazijo je končal v Mariboru, pravno fakulteto pa v Gradcu in Zagrebu.
Kot ugleden odvetnik, je živel in delal v Mariboru. Ko je bil Maribor zaseden po Nemcih, se je odpravil v emigracijo, najprej v Italijo in potem v Nemčijo. Možno mu je bilo iti domov za stalno ali na obisk, šel pa ni nikoli, zvest svojim političnim principom. Preživel je torej dobrih 42 let v emigraciji!
Pokojnik je zelo cenil generala Majstra in je v njegovo čast in spomin celo izdal spominske medalje, ki jih je po-
nj a. A glavnega pomena za nas je Viljem kot važen duhovni pisatelj. Kratek oris Viljemovih vodilnih misli in nauka je podal E. Gilson v dodatku knjige »Mistična teologija sv. Bernarda«. Ta najboljši sodobni poznavalec srenjeveške filozofije in teologije je o Viljemu med drugim zapisal: »Viljem zasluži, da bi njegov nauk preučevali nič manj temeljito kot dela sv. Bernarda. Viljem je zelo velik teolog. V njegovih delih klene misli spremlja izredna spretnost pravšnega izražanja. Medtem ko je imel neomejeno občudovanje do sv. Bernarda, je znal ohraniti popolno neodvisnost v mišljenju....Viljem ima vse: klenost misli, govorniški dar, pesniško liričnost ter vso privlačnost najbolj goreče in nežne pobožnosti.«
Njegove spise prevajati ni lahko delo, ker - kot se je izrazila neka angleška prevajalka - njegove misli so prevelike za navadne stavke ter jih nekako prekipevajo. Kdor more, ga z največjim užitkom prebira v latinskem izvirniku. Pri prevajanju se hočeš-nočeš veliko stilistične lepote in tudi miselne izrazitosti izgubi. Vendar bi bilo želeti, da bi tudi v slovenskem prevodu izšla vsaj najpomembnejša in najvzpod-bujnejša njegova dela.
tem večinoma zastonj poslal preživelim majstrovim borcem v Slovenijo.
Poznan je bil tudi njegov pokojni brat, polkovnik Vladimir Vauhnik, nekdanji jugoslovanski vojni ataše v Berlinu. Bratovi knjigi Nevidna fronta in Spomini je izdal Miloš.
Pokojnik je bil med prvaki slovenske liberalne stranke tako za časa prve Jugoslavije kot v emigraciji. Pisal je mnogo v Sokolskem vestniku in srbskih časopisih o nacionalnih in političnih zadevah prve Jugoslavije in še posebej o medrevolucijskim času. Bil je iskren rodoljub in neuklonljiv demokrat. Vsi njegovi somišljeniki in znanci ga bomo ohranili v naj lepšem spominu.
POROČEVALEC
“SLOVENIA
Radio program”
HEARD COAST TO COAST
4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T.
N.B.N. Cabe TV systems—also in Greater Cleveland " Radio 106 SCA
1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave.
New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112
^ John Fortuna, licenciran pogrebnik
! First Slovenian Coins ~|
We still have some gold and silver coins issued in i f 1978. The coins, arean excellent gift for weddings, ’ | baptism, confirmation, relatives in old country, f t Represented are Cankar, Prešern, Trubar, Baraga, j
Slomšek and Krek. On reverse sides are Bled, Mary i I Help from Brezij, Slovenia, Carinthia, Maribor and ’ j Ljubljana coat of arms. Excellent investment price | I being no more than intrinsic value of gold or silver j ’ plus coinage. For information; Dr. Peter Urbane, Tel. ! |	1-416-4332 IDaleberry Place, Don Mills, Ont. M3B '
j 2A5 Canada.	\
I____________________________________________________I
Dr. Stanko Ceglar:
O opatu Viljemu
tDr. Miloš Vauhnik
SANTA SEDE APOSTOLICA SEVILLA
PATRIARCADO DEL PALMAR DE TROYA ORDEN DE LOS CARMELITAS DE LA SANTA FAZ
Residencia: Abad Gordillo n.o 5 - Apartado 4058 Sevilla (Espana)
CATHOLIC, APOSTOLIC AND PALMARIAN CHURCH
DECREE OF THE FOURTEENTH CONSISTORY FOR THE NAMING OF CARDINALS
We, Supreme Pontiff, Vicar of Christ, Successor of Saint Peter, Servant of the servants of God, Patriarch of El Palmar de Troya.
We, by the present Decree, raise the following Bishop of the regular clergy, member of the Order of Carmelites of the Holy Face, to the dignity of the cardinalate purple:
Father Cedequiel Mary.
After making the necessary adjustments, the Sacred College of Cardinals today numbers 8l members.
Given in Seville, Apostolic See, on the Feast of Saint Ildefonse, Archbishop of Toledo and Doctor of the Church, 22nd January in the Year of Our Lord Jesus Christ MCMLXXXIII, the fifth of Our Pontificate.
With Our Apostolic Blessing.
GREGORIUS XVII, P.P. P6ntifex Maximus
SANTA SEDE APOSTOLICA S E VILLA
PATRIARCADO DEL PALMAR DE TROYA GRDEN DE LOS CARMELITAS DE LA SANTA FAZ
Residencia: Abad Gordillo n.° 5 - Apartado^ 058 Sevilla (Espana)
CATHOLIC, APOSTOLIC AND PALMARIAN CHURCH
ORDINATIONS TO THE PRIESTHOOD; EPISCOPAL CONSECRATIONS
On the 22nd of January this year, the following cleric, member of the Order of Carmelites of the Holy Face, was ordained to the Priesthood by His Holiness Pope Gregory XVII:
Father Cedeqyiel Mary, 25 years of age, from Rafelcofer (Valencia, Spain), previously Juan Bautista Frasquet Vila,
Before the Priesthood, the Supreme Pontiff conferred the minor and other major orders according to custom.
After the ordination ceremony, His Holiness Pope Gregory XVII conferred the Episcopate on the new Priest Father Cedequiel Mary.
These two ceremonies took place in the Chapel of the Papal resir-dence in Seville. Various Cardinals of the Papal Curia assisted the Supreme Pontiff, amongst them Father Isidore Mary, Father Leandro Mary, Father Fulgencio Mary and Father Bernardo Mary.
i
Hi *
Published in the Secretariat of State of His Holiness
l

KOLEDAR PRIREDITEV
JUNIJ
18. in 19. - Tabor DSPB Cleveland podaja spominsko proslavo za pobite slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo ter ob 40. obletnici Turjaka in 40. obletnici ustanovitve slovenskega domobranstva. Spominska proslava bo pri kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi.
26. - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi večerjo s plesom ob obnovi dvorane. Igral bo Frankie Yankovic.
26. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Sv. maša ob 11. dop., potem kosilo in zabava s plesom.
JULIJ
2. in 3. - Slovenski folklorni inštitut v Ameriki priredi svoj tretji Festival slovenske folklore v Ameriki.
10.	- Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
15., 16. in 17. - Fara sv. Vida priredi svoj vsakoletni poletni festival.
23.	in 24. - Slovenski športni klub priredi svoj vsakoletni «Sportsfest» na Slovenski pristavi. Balincarsko, odbojkarsko, «SuperTeams» in več drugih tekmovanj. V soboto zvečer začenši ob 7h bo na razpolago stejk večrja, v nedeljo pa bo pečenje prašička.
24.	- Misijonski piknik MZA za Milwaukee s sv. mašo ob
11.	dop. v parku Triglava; sledijo kosilo, žrebanje in-prijateljsko srečanje.
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430
(X)
31. - Slovensko ameriški Primorski klub in Lovski klub priredita skupen piknik na lovski farmi.
31. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dop. bo č.g. Viktor Tomc daroval sv. mašo pri Spominski kapelici za rajne člane kluba. Na pikniku bo igral orkester Tonija Klepca iz Girarda, Ohio.
17.	- Federacija ameriško-slovenskih upokojencev priredi letni piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
21.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi poletni piknik, zopet s sv. mašo ob 11. dop., kateri sledijo kosilo, zabava s plesom in športne tekme.
28. - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« veselico.
28. - Ohijska federacija KSKJ društev priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, Ohio.
SEPTEMBER
10. - Plesna skupina Kres priredi Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Živa spremljava pri programu: orkester Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30 zvečer.
18.	- Oltarno društvo fare sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo z juho, govejo in kurjo pečenko in prikuhami, v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 2. pop.
18. - Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno Vinsko trgatev na SP.
25. - Plesna skupina Kres ponovi program «Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov« v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. popoldne.
Let Your Life Insurance Work For You!
The American Mutual Life Association has a new concept which combines your life insurance with an exciting benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by the largest Slovenian Fraternal Association in Ohio. For further information, just complete and mail the coupon below.
American Mutual Life Association 19424 South Waterloo Road Cleveland, OH 44119. Tel. 531-1900
My date of birth is....................
Name....................................
Street..................................
City.................State......Zip.....
25.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. Kosilo ob 12. uri opoldne, potem zabava.
OKTOBER
1. - Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Gostujejo Fantje na vasi iz Toronta. Po koncertu ples in zabava. Igra Alpski sekstet.
8. - Klub slovenskih upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi 21. letno večerjo s plesom v Slovenskem domu na E. 80. cesti. Igra Eddie Buehner orkester.
15. - Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
15.	- Pevski zbor Glasbena Matica priredi vsakoletni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	- Občni zbor Slovenske pristave.
22.	- Ansambel «Veseli Slovenci« praznuje 20. obletnico obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
23.	- Slomškov krožek priredi obed v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
5. - Štajerski klub priredi svoje tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra Veseli Slovenci orkester.
12. - Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
12. - Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. S serviranjem večerje bodo začeli ob 5. popoldne.
1984
MAREC
24.	- Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
/\
ghviss Haus
FAMILY STYLE RESTAURANT
at Nordic Village
7480 Warner Road, Route 307
Madison, Ohio 44057
Umetno srce, umetne kapilare
Pred nedolgim je umrl dr. Barney Clark, prvi človek, ki je 112 dni živel z umetnim srcem, čez nekaj časa pa bodo izpopolnjen primerek vgradili drugemu bolniku. Kot pravi doktor Robert Jarvik, je za normalno delovanje drugih organov najbolj pomembno, da brezhibno vgradijo umetno srce, seveda pa le-to ne more nadomestiti slabosti v pljučih ali kje drugje.
Ameriški zdravniki pripravljajo še drugo novost na področju presajanje umetnih organov v človeško telo. Skupina zdravnikov z univerze v zvezni državi Utah namerava v človeško telo vsaditi umetne
kapilare. Drobne žilice so naredili iz poliuretanskih cevk s premerom nekaj milimetrov. Po mnenju direktorja kliničnega centra dr. Donalda Ly-mana bi lahko takšne žilic« vsadili 300.000 ljudem na leto.
V ZDA že več let bolnikom, v glavnem srčnim, zamenjujejo žile s premerom od 8 do 30 milimetrov z umetnimi iz da-krona. Vendar pa kapilar doslej še niso zamenjali. Krvni sistem pri ljudeh je sestavljen iz 75 odstotkov kapilar. Polj' uretanske kapilare so baje pri' merne zlasti za lažje srčne bolnike in ljudi, ki se jim zaradi starosti zamajšijo oziroma poškodujejo drobne žile.
The
Holy
Family Society of the USA
ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434
Since 1914...
The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only.
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family o* Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družin®
Officers
President.............................. Joseph	J. Konrad
First Vice-President.............................Ronald	Zefr3n
Second Vice-President..............................Anna	Jerish3
Secretary..........................Robert M. KocheV3f
Treasurer............................Anton J. Smreki
Recording Secretary....................Nancy Osborn0
First Trustee....................................Joseph	Sinkov®0
Second Trustee............................Frances	Kim3*
Third Trustee...................................Anthony	TomaZin
First Judicial..............................Mary
Second Judicial............................John KoV05
Third Judicial....................................Frank	Top,al|
Spiritual Director..............................
Medical Advisor..................Joseph A. Zalar,
V!
Vi
g;
ni
U
(S
(L
82
Pa
(L
(1.
(1
PQ
(Lj
lv8
<
nje
5
I
c
fe$(
Pol
■oz,
doj
den
(lj
t
hot
N
F
N
yaij
/
\
v<‘h
"P
R
. A
ye$
=■). k »

na-k s ov. ličnice to. nn, ije-30 ia-io-vni jen )li* iri-ol-jdi na
Vesti iz Slovenije
*z idrijskega rudnika ietos dobrih 46 ton živega srebra
IDRIJA - Sredi aprila letos so ponovno pričeli z odkopa-Vanjem živosrebrne rude. Trenutno je v rudniku zaposlenih rudarjev, pričakujejo pa, a bodo do konca leta proiz-Vedli 46 ton kovine.
Ze v prvem mesecu odkopa-Vanja so naleteli na nepričakovano bogato rudišče, iz katerega se bo dalo iztisniti več kovi-ne> kot so pričakovali.
Umrli so
^ ^Dela« 30. marca:
Regina Okorn roj. Puh
'Ljubljana);
Johan Fuss (Ljubljana); Oora Zupančič (Izola);
Prane Kovačič (Ljubljana); Martin Višnikar, 87 (Radeče);
Josipina Šušteršič, 79 (Ljubljana);
Jerica Flander p.d. Zajčeva, 82 (Polje);
erezija Borštnar roj. Zu-(Ljubljana);
Andrej Jadek, odvetnik (Ljubljana);
Mila Favai roj. Vidmar, 95 (Ljubljana);
Praga Bottos roj. Marčan
(Ljubljana);
Jptton Bukovec, 78 (Celje);
- .ranc Pešec, 68, veterinar v ""‘»i« (Žalec, Celje);
'Uesto)6113 Gričar (Novo
j°Že Čož (Leščevje); p 8nac Komar (Razdrto pri ^ojni);
(Tj ^-Oniir Šinkovec, 66
j* jan®);
Iva«*6 Vrhovec (Studenec pri ^ Sorici); o« Mole (Vrhnika); bnnl Filipčič (Sežana).
*D*la« 3i. marca:
dj ,tanislava Dreša roj. Sekar-^(Jesenicc);
%BS^lrojHariS(Sred-DaaVko ^rc (Kranj) dr ‘Ca Bižal (Kočevje);
fesorVTon Grad- redni Pro-Poko' .Romansko filologijo v S* *n nekdanji dekan Fi-d°pi e fakultete v Ljubljani, deipij 1 ^an Slovenske aka-
(Linkf- Znan°sti in umetnosti »liana);
bota). ° Pušenjak (Murska So-
S^Sos,;
vaije) ^res roj. Kosčr (Pre-(fcjpkjP'ja Jaklič roj. Keber
M Jana)’ F ' vrh Hlebanja (Srednji ' Pepc^jf^i g°ri): RUdolfSiUŠek (Ljubijana):
, Ant^.ZuPanb, 77 (Ločna); ^esei P4'Ja ^ošmrlj roj. c*). ’ (Grahovo pri Cerkni-
^1. aprila:
Vi5);t0n Gorjup (Ljubljana-
Ada Zupan (Ljubljana);
Milka Kres roj. Kukoviča (Domžale);
Karolina Dacar-Loti (Ljubljana);
Antonija Grželj, 90 (Ljubljana);
Anton Slobodnik st. (Volčji potok);
Anica Martelanc (Koper);
dr. Andrej Merčun (Ankaran);
Mira Kraner roj. Otrin (Ljubljana);
Jože Dobovičnik iz Lokrov-ca pri Celju;
Marija Jajtič roj. Pust (Kočevje);
Lovro Šubelj (Stožice).
Iz »Dela« 2. aprila:
Boštjan	Seliškar
(Ljubljana);
Irena Bizjak roj. Zerbst (Ljubljana);
Jože Jurak (Celje);
Jurij Ropoša (Celje);
Svetozar Škof (Ljubljana);
Bogomir Gorišek (Celje); Josip Lukman (Ponikve); Vladimir Stupar (Krško); Ivan Repenšek (Nova Štifta-Gornji Grad).
Izvod »Dela« z dne 4. aprila nismo prejeli.
Iz »Dela« 5. aprila:
Ivanka Hribar roj. Škerjanc (Vevče);
Vikca Confidenti (Celje); Franc Rihar (Ljubljana); Marjan Vivoda, predvojni komunist (Ljubljana);
Frančiška Sojer (Ljubljana-Vič);
Tomaž Mislej (Ljubljana); dr. Janez Šarec, zdravnik v pokoju iz Radovljice;
Ladislav Kisel (Ljubljana); Anton Gorše (Ljubljana); Franja Repše roj. Rožič (Ljubljana);
Ivan Kokalj (Petelinje); Avgust Košak (Novo mesto);
Vinko Rizmal (Polzela);
Anton Turk st., 83, bivši trgovec in gostilničar iz Ravnika;
Pavel Bradeško (Polhov Gradec);
Severin Peruzzi (Ljubljana); Nežka Lovšin roj. Marolt, 78 (Jurjeviča);
Karel Božič (Ljubljana); Stanislav Zajc, 67 (Vir); Danica Bižal roj. Rigler (Kočevje).
Iz »Dela« 6. aprila:
Franc Kelvišar (Ljubljana); Stanislav Čož (Ljubljana); Franc Janež (Dolsko);
Roza Zagoričnik roj. Jemec, 91 (Ljubljana);
Emil Dolar (Ljubljana); Rafaela Fajfar roj. Kosem (Železniki);
Štefka Latinovič roj. Ko-privnjak (Rogatec);
Bogomir Kastivnik (Prevalje);
Jože Režek (Krašnji vrh); Egon Škrbec (Trbovlje);
Vinko	Mauchler
(Ljubljana).
Iz »Dela« 7. aprila:
Alojz Kožar, 62 (Celje);
Franc Pirc (Ljubljana);
Anton Ivanc (Srebotnik);
Franc Bricelj (Ljubljana);
Josipina Gmeiner (Mengeš);
Rafael Pavlin st. (Trebnje);
Jože Vindišar (Ljubljana);
Danica Lavrič (Ig);
dr. Danilo Stefanovič, odvetnik (Maribor);
Marija Milavec roj. Luznar (Ljubljana);
Ivan Slabič (Sp. Jarše);
Jože Breznikar (Trbovlje);
Marija Jakop roj. Dečman, p.d. Užarjeva mama (Ljubljana);
Karel Mlakar (Ljubljana);
Katarina Rožanec roj. Slatnar (Ljubljana);
Marija Štefančič roj. Co-pot, 64 (Ljubljana);
Marija Cere roj. Bokavšek (Ljubljana);
ats
I
r'
lluvv
How mudi?
lip
Perhaps the most important decision	But that’s a rule of thumb, not a law.
you make in buying a house is deciding just Everyone’s situation is different, so visit
how much house you can buy. $15,000, $20,000 or $30,000?
Can you make the down payment without strapping yourself? On a $30,000
your nearest Central Bank office and talk to a Central banker.
At Central Bank, we can provide you with mortgage loans - Conventional,
home, for example, even a S°7o down pay- FHA and VA - home improvement and
ment means taking $1,500 out of your savings, in one lump.
personal loans. We can also help you with small business loans and a variety of com-
How big will your monthly payments mercial services. Plus Individual Retire-
be? <3n that same $30,000 home, your monthly payments will include property taxes, and homeowner’s insurance as wdl as principal and interest charges.
That total should not exceed !4 of yotfr monthly gross income.
u£no5
AOmdanBanH
ment Accounts, checking accounts and auto Ipans. ^
Central Bank is more than jjist a place to put your savings. We’re here to serve you And if we can help you reach your goals, we will.
Central BamCs
-
Holy Family Society of the U.S.A.
Minutes of the Supreme Board Semi-Annual
Meeting held February 17, 1983
Members of the Supreme Board received notices from the Society’s Secretary, Robert M. Kochevar. to attend the semi-annual meeting on February 17, 1983.
The Supreme Board members of the Holy Family Society of the U.S.A. met at the Home Office, One Fairlane Drive, Joliet, Illinois at 11:00 a.m. on Saturday, February 17,1983.
Our President, Joseph J. Konrad, opened the meeting with a prayer for the living and deceased members of the Holy Family Society.
The Recording Secretary called the roll call of officers, with the following members being present: President, Joseph J. Konrad; First Vice-president, Ronald Zefran; Second Vice-president, Anna Jerisha; Secretary, Robert M. Kochevar; Treasurer, Anton J. Smrekar, Recording Secretary, Nancy Osborne; First Trustee, Joseph Šinkovec; Second Trustee, Frances Kimak; Third Trustee, Anthony Tomazin Jr.; First Judicial, Mary Riola, and our Third Judicial member, Frank Toplak.
Since all of the members of the Supreme Board received a copy of the minutes of our previous Board Meeting held on August 7,1082 for their review and there being no changes or corrections, a motion was made by Ronald Zefran to accept the minutes as prepared. Motion seconded by Anton J. Smrekar. Motion carried.
The minutes of the Supreme Board Meeting of August 7, 1982 were then signed by the Board Members.
At this time our President called on our Treasurer, Anton J. Smrekar to present the financial statement of the Holy Family Society for the period ending December 31, 1982. Mr. Smrekar presented his financial statement to the members of the Board and then continued on with the report of security transactions for the last six months of 1982. The reports are as follows:
LEDGER ASSETS
Petty Cash.........................................400.00
First National Bank - Misc. Account...........125,734.95
126,134.95
Bonds..................................... 4,694,224.00
Stocks - Preferred -	55,959.92
Stocks - Common..............................161,086.25
Certificates of Deposits - Savings & Loans ..810,000.08
Policy Loans to Members..................... 175,129.88
Nets Due From Agency...........................6,653.78
Scudder Cash Investment Fund.................316,369.43
Dreyfus Cash Investment Fund.................126,292.91
Real Estate Less Depreciation................362,200.00
Real Estate Improvements----------------------18,290.00
TOTAL................................... 6,852,341.20
LEDGER LIABILITIES
Premium Deposit Fund........................136.50
TOTAL------------------------------------------136.50
Total Net Ledger Assets as of Dec. 31, 1982—6,852,204.70
INCOME
PREMIUM RECEIVED FROM MEMBERS
Life Premiums-------------------------- 655,013.51
Accident and Health Premiums----------2,229,039.36
Total Premium Income....................2,884,052.87
INVESTMENT INCOME
Interest on Bonds-----------------------515,143.08
Interest on Policy Loans..................8,788.24
Interest on Bank Savings Account -........7,412.25
Interest on Certificates of
Deposits — Savings & Loans.............63,685.60
Dividends - Stocks.......................10,510.15
Dividends - Cash Investment Fund.........34,442.80
Amortization of Bonds.......................226.50
Sale of Bonds.............................1,438.00
Rental Income on Property Occcupied
by the Society.........................50,991.00
Total Investment Income...................692,637.62
Income for period ended December 31,1982 — 3,576,690.49
BENEFITS PAID TO MEMBERS
Death Benefits--------------------------188,244.25
Disability Benefits-----------------------3,443.53
Cash Surrenders & Endowments.............93,278.23
Health and Accident Benefits----------1,232,602.10
Total Benefits Paid to Members .........1,517,568.11
COMMISSIONS PAID
Policy Fees..............................13,110.00
Commissions - Life-----------------------64,927.82
Commissions - Health and Accident.......673,042.78
Total Commissions Paid....................751,080.60
GENERAL EXPENSES PAID
Rent......................................54,739.00
Electricity--------------------------------8,186.85
Water........................................118.04
Heat.......................................1,894.48
Real Estate Tax............................8,057.68
Repairs to Building......-.................715.73
Salaries.................................353,648.39
Legal Fees.................................3,250.00
Insured Benefit Plans......................2,558.98
Medical Fees...............................6,453.30
Inspection Reports.........................1,117.34
Actuarial Fees
(Wolfman & Moscovitch)..................21,665.26
Accounting Fees - (Schultz, Karzen
Klayman & Goldstein).....................6,200.00
Office Maintanance & Supplies.............25,509.81
Travel.................................... 5,468.48
Postage...................................37,704.31
Telephone.................................15,712.74
Fraternal Growth Membership,
Advertising and Activities..............67,772.79
Printing Genera;..........................26,651.01
Fraternal Growth Membership
Printing................................57,327.39
Office Equipment..........................28,720.66
Data Processing Service...................50,383.75
Society Publication........................1,910.00
Lodge Activity Funds.......................4,714.00
Periodicals................................1,971.40
Promotional................................4,762.56
St. Clair House of Prayer..................2,100.00
Other Charitable Donations.................1,221.54
Insurance..................................4,707.00
Rental of Safety Deposit & PO Box............177.00
Bank Collection Charges......................272.25
Board Meeting & Per Diem...................2,080.00
Deprciation------------------------------- 7,200.00
Interest on Premium Deposit Fund--------------10.70
Total General Expenses Paid.................814,982.34
TAXES, LICENSE AND FEES PAID
Department of Insurance------------------2,023.00
Social Security Expenses................21,560.51
Director of Labor........................897.82
Federal Unemployment---------------------1,672.73
Total Taxes, Licenses & Fees Paid..........26,154.06
Total Expenses for the Period............3,109,785.11
Ledger Assets - December 31,1982........$6,852,204.70
Ledger Assets-December 31,1981 -........$6,385,299.32
Increase in Ledger Assets for the Period.$466,905.38
SECURITY TRANSACTIONS - JULY 1, 1982 TO DECEMBER 31. 1982
BONOS ACQUIRED
DATE	NAME	AMOUNT	INTEREST	MATURITY
9-8-82	BARCLAYS AMERICAN C0RP. $ ,50,000.00	~13l£%	SEPTEMBER. 1987
BONOS MATURED
11-1-82 CLARK EQUIPMENT CREDIT C0RP. 50,000.00
OTHER BOND TRANSACTIONS
7-82	PRIVATE EXPORT FUNDING C0RP. 5,000.00	Amount received for semi-annual
redemption on principal.
MONEY MARKET FUND
SCUDDER CASH INVESTMENT FUND 316,369.43	Balance as of December 31, 1982
DREYFUS CASH INVESTMENT FUND 126,292.91	Balance as of December 31, 1982
After the presentation of the financial statement and the security transactions, our Treasurer commented that this was one of the best reports that he has ever given. Thank you.
Treasurer
Anton J. Smrekar
Our President then asked the Board Members if they had any questions regarding the Financial Statement and the Security Transaction Report. After a brief discussion, all questions were answered to the satisfaction of the Board members and the meeting moved along to the next order of business.
Our President then asked for a motion to accept the financial statement and to ratify the investments presented by our Treasurer. Motion made by Frances Kimak and seconded by Anthony Tomazin. Motion carried.
(To Be Continued)
MALI OGLASI
House for Sale St. Jerome's Parish. 3 family income. Principals only-291-0817 eves.
(44-45)
For your problem home, roof, porch, steps, paint (exterior). I also install and repair fences. Call 881-0683 any time, Sat. or Sun. Free estimates.
FOR RENT
4 rooms (down). E. 61 St. Close to St. Vitus. Mature people — no pets.
881-9947.
(44-47)
FOR RENT
GROVEWOOD area - Upper
suite in 2 family - 2 bdrms, liv. rm., din. rm, kitchen bath & “Jalousie” enclosed porch. Mature adults, no pets. Security deposit required. 449-1107
(44-45)
Houses for Sale E. 72 St. 1 family. E. 72 St. 4 family home. Call 391-6273-(38-45)
House for Rent E. 74 & Korman. 6 rooms up. Garage. $160 Per month. Call 1-968-3314.
(X)
z VS0
. Lepa
NAPRODAJ Majhna mlekarna predelovalno opremo prilika za mlajšega, podjetna ga moškega. Zmerna cena-
431-2116	..
(41-44)
For Sale
Small Milk Dairy with complete processing equ'P ment. Opportunity young aggressive nnal Priced to sell. Reasonable
431-2116	-
(41-44)
NAPRODAJ
2 hiši na enem zemljišče dvodružinska, 4 in 4 sob® mala trgovina. Druga hi ^ sama zase, 5 sob. Vse ^ zelo dobrem stanju ^ dobrimi dohodki. Blizu 5° in cerkve Sv. Vida. Se prodate zaradi bolez Kličite 431-9061.
For Sale Euclid, Ohio
Excellent location.	^
bldg. 3 store/office v/i* residential suites.	■
Brie*
jed'
ment. Fully occup Good income.
FOR RENT Available Now
1 bedroom unfurnish^f
Call bet. 481-4712.
9 & 12
d
suite. E. 60 St., northaVe Superior. Call D weekdays 5:30 to 7:30 P-
486‘7709-	,37-45)
Woman Needed 3
To help with housewo^,
---f-	a to
days a week from °
r*
1.44) u
I,*
'A.