. ■ : • ' *. • *, * ■■■’v., * ■. p ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 26/74 POLOŽAJ SLOVENSKE ŽENSKE V DANAŠNJI DRUŽBI LJUBLJANA, DECEMBER 1974 SESTAVILA: Ružo BRATOVŽ, onolltlk PREGLED IZDANEGA STATISTIČNEGA GRADIVA V LETU 1974 1. Organizacijske enote v gospodarstvu In negospodarstvu v SR Sloveniji. Stanje 1. septembra 1973. Strani 192; cena 45 din. 2. Zlaposlenl v družbenem sektorju 1972. Stran! 29; cena 40 din 3. Vzgojnovarstven! zavodi 1973 in socialni zavodi 1972 s seznamom poročevalskih enot.Strani 44, cena 45 din 4. Slušatelji visokošolskih zavodov 1972-73. Strani 95; cena 45 din 5. Letni pregled'gozdarstva 1972. Strani 61; cena 45 din 6. Komunalne dejavnosti 1972. Strani 34; cena 40 din 7. Osebni dohodki po poklicih 1972. Strani 42; cena 45'din' 8. Dohodki in izdatki negospodarskih organizacij 1972. Strani 71; cena 45 din 9. Seznam osnovnih in srednjih ter višjih in visokih šol na začetku šolskega leta 1973/74. Strani 120; cena 45 din 10. Letni pregled turizma 1972. Strani 102; cena 45 din 11. Zaposleni v družbenem sektorju, strokovno izobraževanje zaposlenih in fond delovnega časa v letu 1972. Strani 44; cena 45 din 12. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1972. Strani 56; cena 45 din 13. Investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe 1972. Strani 40; cena 45 din 14. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1972/73 in začetku šolskega leta 1973/74.Strani 145; cena 45 din 15. Letni pregled industrije 1973. Strani 145; cena 45 din 16. Kulturno-umetniška in raziskovalna dejavnost 1972 17. Požari in gasilstvo v SR Sloveniji 1962-1972. Strani 72; cena 45 din 18. Letni pregled cen 1973. Strani 82; cena 45 din 19. Letni pregled obrti 1973. Strani 50; cena 45 din 20. 21aposleni po občinah v letu 1972 (strokovna izobrazba in uspsobljenost).Strani 140; cena 45 din 21 y Kulturno umetniška in prosvetna dejavnost 1972 - 1973. Strani 29; cena 45 din 22. Kazenska sodna statistika 1973. Strani 141 ; cena 45 din 23. Letni pregled notranje trgovine 1973. Strani 104 ; cena 45 din 24. L^ni pregled odkupa 1973. Strani 68 ; cena 45 din 25. Letni pregled kmetijstva 1973. Strani 100 ; cena 45 din Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira > Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12 Odgovarja direktor Fronta Komel, urednik Branko Mlinar Tiskano v 160 izvodih, decembra 1974 Cena 40,00 din PREDGOVOR V tem zvezku je zbrano statistično gradivo z vseh tistih področij statistično raziskovalnega dela, kjer so na razpolago tudi podatki o ženskah. Prikazano gradivo pomeni poskus tematskega pristopa k interpretaciji rezultatov statističnih raziskovnj.Gradivo je tudi nekoliko obširneje komentirano, kot je sicer običajna praksa v tej ediciji. Čeprav izhaja publikacija z zakasnitvijo, menimo, da bo koristna za neposredne uporabnike in za razvijanje publikacij v tej smeri tudi na drugih področjih. Ljubljana, december 1974 Direktor Fran ta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA = ni pojava = ni podatka = označba za pripombo pod tabelo D VJ O' VSEBINA Stran Položaj slovenske žene v današnji družbi................................................................ 7 1 . Ženske v organih samoupravljanja v letu 1972 14 2. Ženske glede na število skupnega prebivalstva ob popisu 1971 14 3. Ženske, stare nad 10 let, po šolski izobrazbi ob popisu 1971 15 4. Ženske, stare nad 15 let, po zakonskem stanu ob popisu 1971 15 5. Število in struktura nepismenih žensk po starosti ob popisu 1971 16 6. Ženske po starosti,aktivnosti,položaju in strukturi glede na skupno število v skupini v SRS ob popisu 1971 ........................................................... 17 7. Ženske po starosti,aktivnosti,položaju in strukturi glede na skupno število v skupini vzdrževani v SRS ob popisu 1971 ............................................... 18 8. Rojstva ln smrti v letu 1970 ...................................................................... 19 9. Starost umrlih v letu 1970 ..................... 10. Smrtne nesreče, usmrtitve,samomori v letu 1970 . 11 . Poroke po starosti in zakonskem stanu v letu 1970 20 12. Razveze v letu 1970 20 13. Zaposleni v družbenem sektorju po gospodorskih dejavnostih v letnem poprečju 1972 21 14. Nezaposleni po kategorijah v letu 1972 22 15. Nezaposleni invalidi in osebe z zmanjšano delovno zmožnostjo. Stanje konec leta 1972 ....................................................................... 22 . Šole, učenci in učitelji v SR Sloveniji v letu 1972/73 22 . Slušatelji visokimi šol po načinu študija v letu 1972/73 .............................................. 25 18. Vzgojnovarstveni zavodi,domovi za učence po vrstah v letu 1971 26 19. Seminarji in tečaji v delavskih univerzah 1971/72 27 20. Socialni zavodi po vrstah 1972 28 21. Sodišča v SRS na dan 31.12.1972 28 22. Organi za sojenje prekrškov na dan 31.12.1972 28 23. Javna pravobranilstva na dan 31.12.1972 28 24. Javna tožilstva na dan 1.1.1973 29 25. Polnoletni obsojenci po obsodbah 1971, 1972 29 26. Obsojene polnoletne osebe po poglavjih kazenskega zakonika 1971, 1972 29 27. Mladoletniki, ki so jim bili izrečeni vzgojni ukrepi ali so bili obsojeni po poglavjih kazenskega zakonika v letih 1971, 1972 ...................................... 30 28. Polnoletne obsojenke leta 1972 po starostni skupini in poglavjih kazenskega zakonika .... 31 29. Mladoletnice, ki so bile leta 1972 obsojene ali jim je bil i,zrečen vzgojni ukrep, po starosti,soudeležbi in poglavjih kazenskega zakonika.................................. 32 30. Gostota kriminalitete na število prebivalcev iste starostne dobe v letu 1971 ................ 32 O' O' POLOŽAJ SLOVENSKE ŽENE V DANAŠNJI DRUŽBI UVOD Živimo v dobi velikega družbenega prevrata,k! dan za dnem bolj napreduje. V vseh družbenih plasteh se kažeta vedno močnejša razgibanost in nemirfki silita k temeljnim spremembam. Pojavila se je kopica vprašanj, o njih razmišljajo vse širši krogi in se prerekajo, kako jih rešiti. Med najpomembnejšimi vprašanji stopa v ospredje žensko vprašanje, delež žene pri samoupravljanju in v političnem življenju. Pri tem vprašanju gie za položaj, ki naj ga ženska zavzame v našem družbenem upravljanju, gre za to,kako naj svoje sile in sposobnosti vsestransko razvije, da bo postala prava, enakopravna, koristna članica današnje človeške družbe. Vprašanje, kakšen je bil položaj ženske nekoč,kakšen je zdaj in kakšen bo v prihodnje, zadeva vsaj v Evropi večjo polovico družbe, saj sestavljajo ženske večjo polovico prebivalstva. Dobršen del predsodkov proti čedalje močnejšemu ženskemu gibanju in uveljavljenju na vseh področjih javnega življenja sloni na neznanju in nerazumevanju ženskega položaja. Še pred nekaj leti so mnogi celo trdili,da ženskega vprašanja sploh ni, zakaj položaj, ki ga je ženska imela doslej in ki naj bi ga po njihovem mnenju imela tudi v prihodnje, naj bi bil dan z njenim "naravnim poklicem", ki jo določa za ženo in mater ter jo tako omejuje na domači krog. Kar je zunaj štirih domačih sten ali kar ni najožje povezano z njenimi domačimi dolžnostmi, naj se je ne tiče. Večina takih žensk je trpela v dvojnem pogledu: prvič zato, ker so bile socialno in družbeno odvisne od moških, drugič zaradi gospodarske odvisnosti. Danes je položaj bistveno drugačen. Ves razvoj,vsi odnosi so se močno spremenili. Spremenil se je tudi položaj ženske. Zenske so danes bolj kot kdaj prej povezane s tokom družbenega razvoja in same bolj kot kdaj prej samostojno posegajo vanj. Vidimo, kako se v vseh kulturnih državah uveljavlja na sto tisoče in milijone žensk v najrazličnejših poklicih prav kakor moški. Iz leta v leto raste število tistih žensk, ki se morajo boriti za obstoj in se zanašajo le na lastne sile in lastne sposobnosti. Kakor moškim ne more biti tudi ženskam vseeno, kakšne so naše socialne in politične razmere. Zenske se prav tako kakor moški zanimajo za vprašanja, kot so na primer: kakšno notranjo in zunanjo politiko vodi država ali vodi ta politika v vojno ali ne ali se bodo najnujnejše življenjske potrebščine zaradi zvišanih davkov in carine podražile in ali bo to družino tem huje zadelo,čim številnejša je, zlasti če se to zgodi v času, ko so sredstva za življenje skrajno skopo odmerjena veliki večini ljudi. Ženska tudi plačuje neposredne in posredne davke od svojih dohodkov. Vzgojni sistem je zanjo izredno velikega pomena, zakaj način vzgoje odloča v veliki meri o položaju njenega spola.Kot mater pa jo to vprašanje še posebno zanima. Sto tisoči in milijoni žensk se v različnih poklicih živo zanimajo za stanje naše socialne zakonodaje. Tudi njih kar najbolj zanimajo vprašanja, ki se tičejo trajanja delovnega časa, nočnega, nedeljskega in otroškega dela, plačilnih in odpovednih rokov, varnostnih ukrepov v tovarnah in delavnicah, skratka delavske zaščite. Ženske se zanimajo za zakonodajo zavarovanja, delovno sodstvo itd. Delavci vedo prav malo ali pa nič o stanju v mnogih industrijskih panogah, kjer so zaposlene izključno ali pa v pretežni meri delavke. Podjetniki želijo prikriti pomanjkljivosti, za katere so sami odgovorni, inšpekcija dela pa pogosto ne doseže tistih proizvodnih panog, v katerih so zaposlene izključno ženske.Le-ta je še precej pomanjkljiva prav tam, kjer so zaščitni ukrepi najnujnejši. Precej je še delovnih prostorov, v katerih so v naših večjih mestih natlačene šivilje, krojačice, modistke itd. Od tam ne pride nobena pritožba in tja ne prodre nobena preiskava. Žensko kot delavko zanima tudi celotno pravo. Potemtakem ni dvoma, da je zanjo prav tako kot za moškega največjega pomena možnost, da bi prek zakonodaje vplivala na oblikovanje naših družbenih razmer. KOMENTAR K TABELARNEM PREGLEDU V nadaljnjem delu prikazujemo prisotnost slovenske ženske na vseh področjih političnega, javnega in kulturnega življenja v letih 1970, 1971 in 1972. V tej dobi je lahko slovenska ženska v polni meri uporabljala priborjene pravice. Ta prikaz temelji na statističnih podatkih; prisotnost žensk je v vseh tabelah prikazana procentualno v primerjavi s skupnim številom vseh prisotnih na istem področju. Tako zasledimo današnjo slovensko žensko v vseh organih samoupravljanja. V največjem številu so zastopane ženske v delavskih svetih socialnih (78%),zdravstvenih (58%) in kulturno-prosvetnih ustanov (45%). Prav tako številčno prevladuje prisotnost žensk-čla-nov upravnih odborov v vseh ustanovah družbenih služb (60%). 40% žensk zasledimo v podjetjih,kjer delovni ljudje neposredno odločajo. Četrtino vseh članov delavskih svetov pa sestavljajo ženske v raziskovalnih ustanovah, prav tako tudi v podjetjih, ki volijo delavski svet in upravni odbor. Kot članice upravnih odborov - izvršilnih organov |» so ženske udeležene z najvišjim odstotkom (68%) v socialnih ustanovah. Zdravstvene ustanove imajo ^ Iz- vršnih organih 46% žensk, v ustanovah družbenih služb je 43%, žensk, v podjetjih, kjer delovni ljudje neposredno odločajo, je 33% žensk kakor tudi v kulturno prosvetnih ustanovah. V kmetijskih zadrugah so ženske kot članice delavskih svetov udeležene le z 12%, pa tudi kot članica upravnih odborov so slabo udeležene, le 28%. Vse navedene podatke posredujemo med drugimi v prvi tabeli. Naslednja tabela prikazuje ženske glede na število skupnega prebivalstva v SR Sloveniji ob popisu leta 1971 . Tu so prikazani podatki po starostnih skupinah v petletnem razmaku. Glede na skupno število prebivalcev iste starosti prevladuje ženski spol v starostni dobi med štiridesetim in devetinšesldesetim letom z več kot 50%, od sedemdesetega pa do petinosemdesetega leta starosti pa z več kot 60%.V starostni dobi od 20-24 let pa so ženske v manjšini za 2%.Glede na skupno število vseh prebivalcev pa je 52% več žensk, kot moških. V tretji tabeli so podatki žensk, starih nad 10 let,po šolski izobrazbi. Osnovne šole beležijo najvišji odstotek žensk udeleženk - 52%. Razveseljiv je podatek za gimnazije in šole z a srednji strokovni kader,kjer je nad 50% žensk. Tudi na višjih, visokih šolah in univerzah ter umetniških akademijah so ugodni podatki za ženske, zastopane so sicer v manjšini,toda vendarle s 33%. V tabeli 4 vidimo, da je po zakonskem stanu v SR Sloveniji največ žensk - vdov (85%), vdovcev po ie 15%. Prav tako zavzemajo višji odstotek razvezane ženske - 67% v primerjavi z moškim, čigar število je za 22% manjše. Če v isti tabeli pogledamo zadnji stolpec % žensk v stanu glede na skupno število žensk, ugotovimo,da je slovenska ženska - poleg svojega poklica - rojena žena ir! mati, saj si je "zakonski jarem" ncidalo kar 58,3% vseli žensk v Sloveniji. Ne preveč zavidljive podatke o slovenskih ženah prikazujemo v luči nepismenosti v tabeli 5. Od vseh nepismenih ljudi v Sloveniji je 56% žensk. Ta odstotek je zelo visok v vseh starostnih grupah, nikjer ni izpod 40%. Najnižji odstotek nepismenih žensk je v dobi od 10 do 14 let. Ta odstotek v naslednjih grupah na splošno postopno narašča, tako da pri grupi 75 in več let doseže 68%. Če pa se zopet ozremo na zadnji stolpec v tabcli,kjer so prikazani odstotki nepismenih žensk glede na skupno število svojega spola, pa prednjači njih nepismenost v starostni grupi 75 in več let (razumljivoI)in v skupini od 65-69 let. V nobeni od vseh starostnih grup pa ni odstotek nižji od 3%. Nazornejše so gornji podatki prikazani v grafikonu pri peti tabeli. Ženske po starosti,aktivnosti,položaju in strukturi smo podrobneje prikazali v šesti tabeli. Aktivne ženske so zastopane s 45,2% glede na skupno število aktivnega prebivalstva. Kot delavke so ženske najbolj zastopane v starostni dobi od 15-49 let, najmanj pa v starostni dobi 55-64 let. V skupini delavci so ženske udeležene z 41%, v skupini samostojni brez delavcev s 40%, v skupini delodajalci pa z 24%. Kot pomagajoči družinski člani imajo ženske najvišji odstotek - 68%.Z lastnimi dohodki pa je nad polovico vseh žensk glede • na skupno številu vseh aktivnih prebivalcev, tj. 53%. V skupini samostojni brez delavcev, zavzemajo ženske glede na moške najvišji odstotek, in sicer 61% v starostni grupi 10-14 let, kar se lahko razlaga z različnimi vzroki. Dejansko si nikakor ne moremo misliti v tej starostni dobi samostojnih obrtnikov.Tudi naslednji dve starostni grupi tj. od 15-19 let in od 20-24 let, beležita 48% udeležbe žensk glede na vse samostojne brez delavcev. Naj nižji odstotek žensk kot aktivnih - samostojnih pa je zabeležen v starostni grupi od 55-59 let. V skupini delodajalci pa zasledimo najvišji procent udeležbe žensk v starostni skupini od 15-19 let, in sicer 47%, med tem ko je prisotnost teh žensk najnižja v starostnih skupinah od 44-49 let, 55-59 let in 60-64 let, in sicer le 22%. Kot pomagajoči družinski člani se pojavijo aktivne ženske v starostnih skupinah od 45-49 let in tudi v vseh naslednjih skupinah, do najvišje 65 in več iet, in to preko 80%. Najnižji odstotek žensk v skupini pomagajoči družinski člani pa zasledimo v starostni skupini od 10-14 let, kar je popolnoma razumljivo, ker v tej dobi je samo šolo obvezna mladina. V skupini z lastnimi dohodki pa naletimo zopet na nekaj nelogičnih kazalcev, ki pa so uradni in zato tudi po statistično popolnoma pravilni. Prvi podatek pod skupaj nam pove, da v Sloveniji prevladuje ženske nad moškimi kot osebe z lastnimi dohodki, saj odpade poprečno 53% na ženske. Kot smo že prej omenili, se pojavljajo v tej rubriki nelogični podatki. Tako prikazujejo podatki v starostni skupini od 0-4, 5-9 in 10-14 let, da so ženske kot aktivne osebe udeležene s precej visokim odstotkom, in sicer s 44%-51%. Tu so zajete osebe,ki prejemajo pokojnino po umrlih starših, preživnino,socialno podporo in podobno. Torej imajo lastne dohodke. V tabeli 7 so razčlenjeni podatki o vzdrževanih osebah. Vzdrževane osebe prikazujemo prav tako kot aktivne po starostnih skupinah in položaju. Od vseh vzdrževanih oseb je 60,7% žensk. V vseh položajnih skupinah je naj višji procent vzdrževanih žensk že v starostni grupi od 30 do 34 1st in navzgor. Tu so zastopane z več kot 90% glade no skupno število vseh vzdrževanih oseb.Isto razmerje oziroma prisotnost žensk, zasledimo tudi v vseh ostalih rubrikah v istih starostnih grupah. Iz tabele 8 je razvidno, da so izenačena rojstva in smrti pri obeh spolih, prav tako tudi rojstva živorojenih in mrtvo rojenih otrok. Ko pregledujemo tabelo umrlih po starosti v letu 1970 v tabeli 9, opazimo, da je bila poprečna starost u-mrlih žensk v tem letu, 68 let. Najvišji procenr pri "odhodu v Navje" so imele ženske v starostni dobi od 80-84 let, in sicer 63% vseh umrlih. Zelo visok je odstotek umrljivosti dojenčkov in otrok do 4.leta starosti pri ženskem spolu, tj.47%. Najnižji odstotek umrljivosti žensk smo zabeležili v letu 1970 v starostni dobi od 30-34 let, in sicer 22% od vseh umrlih v tej starosti. Skoraj neverjeten podatek je v majhni,spodnji tabeli št. 10. V ietu 1970 je bilo namreč v Sloveniji od 47 usmrtitev kar 21 predstavnic ženskega spola.Ta resnični a žalostni podatek je statistično dokazan v "Statističnem letopisu SRS 1973" na strani 71. Manjši odstotek žensk, le nekaj nad 20%, pa je pri smrtnih nesrečah in samomorih. Zenska mora mlada stopiti v zakon! Tako je bilo geslo Slovenk, ki so stopile pred matičarja v letu 1970, saj je bilo od vseh novoporočencev v starostni dobi od 15-19 let 91% žensk, v starostni dobi od 20-24 let pa celo 95% žensk. To je dokaz, da se ženske poročajo večinoma v izredno mladih letih. Ker niso kot samke hotele dočakati tridesetih let, se je zadnji trenutek poročilo 86% žensk (in le 14% moških te starostne dobe). Tudi ženske v starosti od 60-64 let so imele še "korajžo", saj si je zahotelo sladkosti zakonskega življenja v teh, malo poznih letih 37% žensk glede na vse, ki so v tej starostni dobi stopili v zakonski stan, kot nam pričajo podatki v tabeli 11. Da se nepremišljen korak, storjen v mladosti, prav kmalu maščuje, nam nazorno prikazuje naslednja 12 tabela. Pri vseh "resnih zakonskih prepirih" se je v letu 1970 odločilo za razvezo zakona kar 41 (87%) žensk, mlajših od 20 let in le 6 moških iste starosti. V starostni skupini od 20-24 let pa je v skupnem številu zakonskih razvez 71% žensk v primeri s skupnim številom "kandidatov ponovne prostosti". V starostni grupi nad 65 let pa se je več moških naveličalo zakonskega jarma, saj znaša delež žensk od vseh, ki so se ločili v tej starosti, le 26%. Koliko je bilo zaposlenih žensk v letnem poprečju 1972 v družbenem sektorju (po gospodarskih dejavnostih) nam prikazuje tabela 13. Iz vseh podatkov močno izstopajo izrazito "ženski poklici" kot npr.: tekstilna in tobačna industrija, trgovina in gostinstvo, grafična obrt in storitve. V tekstilni industriji je zaposleno 76%, tobačni 72%, trgovini in gostinstvu 60%, grafični obrti 68% in pri storitveni obrli 64% žensk od skupnega števila vseh zaposlenih v teh gospodarskih panogah. Veliko več ženske delovne sile kot moške se je o-predelilo zo negospodarske dejavnosti. Najdemo jo največ v zdravstvu, kulturno-socialni dejavnosti bistvu in prosveti, socialnem varstvu in v bančništvu. Na j višjo zaposlenost žensk smo zabeležili v odstotkih v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer v obeh panogah z 80% udeležbo. V kulturno-socialni dejavnosti je zaposleno 70% in v šolstvu 69% žensk. Tabela 14 prikazuje nezaposlene po kategorijah v letu 1972. Od skupnega števila 734 nezaposlenih o-seb z visoko, višjo in srednjo izobrazbo je bilo v letu 1972 nad polovico žensk (57%). Še višji odstotek nezaposlenih žensk beleži priučen in nekvalificiran kader, medtem ko podatek 38% nezaposlenih kvalificiranih in visoko kvalificiranih žensk kaže,da je ženska s tako kvalifikacijo v našem gospodarstvu bolj upoštevana kot moški. Tabela 15 navaja podatke o številu nezaposlenih invalidnih oseb. Tudi med invalidi in osebami z zmanjšano delovno zmožnostjo najdemo kar precejšnje število nezaposlenih žensk. Med nezaposlenimi invalidnimi ženskami so glede na skupno število vseh v enakem razmerju ženske z visoko, višjo in srednjo izobrazbo kakor tudi polkvalificirane in nekvalificirane delavke. Med nezaposlenimi vojnimi invalidi ni nobene ženske, pač pa jih zasledimo v naslednjih dveh kazalcih, in sicer pri invalidih dela in pri drugih invalidnih osebah. Kot invalidi dela imajo ženske z visoko, višjo in srednjo izobrazbo najvišji odstotek od vseh prizade-tih-nezaposlenih, in sicer 54%. Relativno je teh sicer zelo malo, skupaj le 13 in od tega 7 žensk, zato ta visok odstotek ni vznemirjajoč. Enako velja tudi za kazalec druge invalidne osebe v isti skupini izobrazbe, kjer je vseh nezaposlenih 16, od teh le ena ženska. Bogate v prikazovanju podatkov o udeležbi slovenske ženske na področju šolstva so tabele od 16 do 19. Tu so prikazane ženske po procentih udeležbe glede na celotno število učencev in učiteljev v vseh šolah, tj. od osnovnih šol do fakultet vseh panog, v vzgojno varstvenih zavodih ter zastopstvo in udeležba žensk na seminarjih in tečajih delavskih univerz.Iz teh tabel je razvidno, da se slovenska ženska lahko izobrazi za vse kulturne in znanstvene poklice ter da lahko pokaže in uporabi vse svoje sposobnosti. Pri učencih zasledimo izredno premoč ženskega spola v poklicnih šolah naslednjih strok: najvišjo, tj. 100% udeležbo v zdravstvenih šolah, 98% v šolah za osebne storitve ter po 95% v poklicnih šolah tekstilne stroke in poklicni administrativni šoli. Prek 70% žensk se šola v poklicnih šolah, in sicer v šolah trgovske stroke (78%), usnjarske (74%) in gostinske stroke (71%). To so tudi izrazito ženski poklici. V poklicnih šolah gradbene, papirniške in telekomunikacijske stroke pa zasledimo komaj en odstotek ženske učne mladine. Pač pa v poklicnih in osnovnih šolah prednjačijo ženske kot predavatelji oziroma učitelji . Ženske-učiteljice so v največjem Številu zaposlene na poklicnih šolah administrativne, steklarske in gumarske stroke (prek 90%). Zanimivo pa je, da prevladujejo ženske-predavateljice v poklicnih šolah izrazito "moških poklicev" oziroma strok, kot npr.: kovinske, elektro, za telekomunikacije, lesne, rudarske, gozdarske (prek 80% žensk glede na skupno število vseh predavateljev), usnjarske, papirniške, grafične, kmetijske in prometne stroke, kjer je nad 70% žensk izmed vseh predavateljev na teh strokovnih šolah. Pri tehničnih in drugih strokovnih šolah pa je ženske učne mladine največ v administrativnih (100%), zdravstvenih (94%) in v ekonomskih šolah (88%), najmanj pa v prometnih šolah, in sicer le 2% udeležba. V tehniški šoli za NZ ne zasledimo nobene ženske. Tudi kot učiteljski koder na teh šolah niso ženske tako močno zastopane kot na ostalih poklicnih šolah. V šolah za izobraževanje učnega osebja pa smo zabeležili 100% udeležbo žensk-študentov (vzgojiteljske šole). Tudi umetniške šole so zelo pri vlačne za ženske. Od vseh 17 učencev srednje baletne šole je 16 žensk,v srednji glasbeni šoli pa je od skupnega števila 225 učencev 119 žensk študentk, kar znaša 53%. Ženske-preda vate!lji so na teh šdldh le tretjina vseh predavateljev, razen v srednji baletni šali,kjer so od šestih učiteljev štiri ženske. V obeh gimnazijah (splošnih in gimnazijah pedagoške smeri) prevladujejo ženske-dijakinje, in sicer z 61% oziroma 89% prisotnosti. Od strdkovnih predavateljev na vseh gimnazijah pa odpade na ženske nad 50%. V vseh posebnih šolah je med 40%~50% ženske učne mladine, razen v šoli za vedenjsko in osebnostno motena mladino, kjer j« 33 učencev in vsi so ženskega spola. V visokem odstotku pa je zastopana ženska učna moč na vseh posebnih šolah. V šolah za odrasle-vzgojiteljske smeri je 20 učencev, vsi so ženske. Polovica ali skoraj polovično število na vseh šolah za odrasle je ženskih slušateljev, in sicer v poklicnih 55%, poslovodskih 52%, gimnazijah 51%, komercialnih in tehničnih šolah pa 49%. Od 3100 učencev na delovodskih šolah so le 3 predstavnice ženskega spola. Tudi ženski učitelj- ski kader na teh šolah je v manj kot polovičnem številu, razen na vzgojiteljskih šolah (73%), osnovnih šolah (54%), tehniških šolah (52%) in mojstrskih šolah (50%). Šole za dopolnilno izobraževanje lahko v polni meri štejemo kot šole za ženske, saj je v čipkarski šoli 99,6% žensk (446 žensk in 2 moška) in baletni šoli - 97% žensk (337 žensk in 10 moških), medtem ko je v glasbenih šolah le nekaj nad polovico žensk (52%). Prav tako so tudi strokovnjaki-predavatelji na teh šolah večina ženske, razen na glasbenih šolah,kjer so glasbene pedagoginje skoraj v enakem številu kot njihovi poklicni kolegi. Za šolske centre pa za šolsko leto 1971/72 nimamo podatkov o številu učencev po spolih, pač pa lahko posredujemo podatek za žensko učno moč, tj. 33%. Kot v poklicnih, srednjih in ostalih šolah se prav tako tudi na višjih in visokih šolah kažejo izrazito ženske stroke. Tako študira na višji šoli za zdravstvene delavce in na višji šoli za socialne delavce od skupnega števila vseh slušateljev 86% žensk,na pedagoški akademiji v Ljubljani 83% žensk, filozofski fakulteti 74%, ekonomski, pravni, medicinski fakulteti in na višji upravni šoli pa je vpisano v tem šolskem letu nad polovico ženskih slušateljev. V tabeli 17 prikazujemo slušatelje visokih šol.Razdelili smo jih na skupno število, na redne in izredne slušatelje. Pri rednih slušateljih so več ali manj -na vseh fakultetah - zabeležene tudi ženske-slu-šateljice, razen na višji železniški tehnični šoli in višji pomorski šoli, kjer so samo moški slušatelji. Pri izrednih slušateljih pa poleg že omenjenih višjih šol ni ženskih slušateljic tudi na fakulteti za strojništvo, fakulteti za elektroniko, biotehnični in medicinski fakulteti, umetniških akademijah ter višjih tehničnih varnostnih šolah. V 18. tabeli, kjer prikazujemo oskrbovance v raznih vzgojno-varstvenih ustanovah, zavodih in domovih, pa zasledimo v štirih posebnih zavodih za predšolsko mladino od skupno 105 otrok 57 deklic, kar znaša 54%. V vseh ostalih zavodih je število oskrbovancev ženskega spola nižje od moških. Tabela 24 kaže število slušateljev delavskih univerz, predvsem tistih, ki so dokončali seminarje in tečaje. Tu pa ženske ne "nosijo zastave", razen v splošnem izobraževanju in študiju tujih jezikov. Po dokončanem študiju so prednjačile ženske pred moškimi v kulturnem in zdravstvenem izobraževanju s 66%, pri tujih jezikih od 50%-60% in pri administrativno tehničnih delih s 63%. Izvzeta je ekonomika gospodinjstva, kjer je od skupnega števila diplomiralo 1454 žensk in trije moški. Da je v Sloveniji skrb za sočloveka že nezadostno upoštevana,nam prikazuje tabela št. 20 "Socialni zavodi po vrstah 1972". Ni tu naš namen, da ugotavljamo, kateri zavodi naj se še ustanove, katerih primanjkuje ter ali niso dovolj zasedeni itd., pač pa kot doslej v vseh prejšnjih tabelah, da prikažemo dejansko stanje v določenem časovnem obdobju in okolju, v katerem živi naša žena. Tabela 20 nam prikazuje število socialnih zavodov po vrstah in število oskrbovancev v teh zavodih. Največ oskrbovancev (4127) beležijo zavodi za nastanitev in oskrbo ostarelih oseb, v katerih je od vseh oskrbovancev več kot polovico žensk (59%). . Manjše število oskrbovancev je v zavodu za telesno prizadete odrasle osebe, skupaj le 90 in od teh je 63 žensk, kar znaša 70% od skupnega števila oskrbovancev. Na splošno je v vseh 34 zavodih za nastanitev in oskrbo odraslih v SR Sloveniji nad polovico oskrbovank (58% žensk). V treh zavodih za otroke in mladino brez staršev je od skupnega števila vseh otrok 37% deklic, v zavodu za globoko duševno prizadete otroke je 69 deklic 44%) in v dvanajstih zavodih za poklicno rehabili-acijo od skupnega števila 900 oskrbovancev 410 deklic (46%). Tabela 21 prikazuje sodišča v SR Sloveniji. Tudi v slovenskem sodstvu je našla svoj prostor slovenska ženska. Najdemo jo v službi najvišjih sodnih forumov v republiki, kot so ustavna sodišča - tu je sicer zaposlena le ena ženska kot sodnik, več pa jih je v službi pravice na sodiščih splošnih pristojnosti in gospodarskih sodiščih, pravobranilstvih in tožilstvih. To je bil pred vojno izrazito moški poklic,danes pa je na istih mestih četrtino žensk. Od skupnega števila sodnikov v SR Sloveniji (341) je že 83 sodnic na sodiščih pristojnosti, kar je po izračunu dobrih 24%. Manj sodnic je bilo v letu 1972 na gospodarskih sodiščih, od 38 sodnikov so bile le 4 ženske. Kot sodnice-porotnice pa so ženske v manjšini na sodiščih splošne pristojnosti in prav tako na gospodarskih sodiščih. Ta mesta zasedajo s 25% glede na svoje stanovske kolege. Kot kaže naslednja rubrika v tabeli, pa bodo v sodni službi v bližnji prihodnosti kot sodnice prevladovale ženske, saj je na sodiščih splošnih pristojnosti izmed vseh pripravnikov 53% žensk. Na republiškem senatu za prekrške je med organi za sojenje prekrškov izmed 6 žensk (67%) izmed devetih sodnikov. Manj sodnic pa na vseh 55 občinskih sodiščih za prekrške, in sicer izmed vseh 83 sodnikov je le 26 žensk. Nasprotno pa je na 11 občinskih pravobranilstvih.Polovico žensk so javni pravobranilci ali njih namestniki, medtem ko so v republiškem pravobranilstvu zastopane ženske le s 17%, od šestih pravobranilcev le ena ženska . V javnem tožilstvu (tabela 27) pa so ženske v republiškem, okrožnih in občinskih tožilstvih zastopane le maloštevilno. Tako je izmed vseh javnih tožilcev in namestnikov le 11 žensk. Kot strokovni sodelavci v javnih tožilstvih - v celoti so le trije v SR Sloveniji - pa sta dve ženski, in to le v občinskem javnem tožilstvu. Višji odstotek žensk - čeprav je realno število zelo majhno - pa je med pripravniki javnih tožilstev.Na okrožnih javnih tožilstvih sta izmed petih pripravnikov dve ženski (40%) in na občinskih javnih tožilstvih je ena ženska od skupaj dveh pripravnikov. Zal ne moremo mimo žalostnih dejstev, ki jih prikazujejo tabele v prilogi (25-30). Gre za obsojene o-sebe po poglavjih kazenskega zakonika. Ne moremo utajiti prestopkov mladoletnikov in mladoletnic,ki so bili obsojeni ali pa ki jim je bil izrečen vzgojni u-krep, med temi so tudi dekleta,stara 16, 15 in celo 14 let. Med vsemi polnoletnimi obsojenci je bilo leta 1971 14% žensk, v letu 1972 pa 13%. Najvišji odstotek zasledimo - v obeh letih - pri "prej nekaznovanih", torej pri prvem kazenskem prestopku, in sicer 16% žensk od vseh obsojenih. V tabeli 25 vidimo, da je na 1000 prebivalcev,starih nad 19 let, obsojenih skupno 9 oseb, in od skupnega števila vseh žensk v tej starosti sta na 1000 žensk obsojeni 2 ženski. Tabela 26 nam predoča obsojene polnoletne osebe po poglavjih kazenskega zakonika v letih 1971, 1972. Kot doslej nam je prvenstvena naloga spremljati udeležbo žensk tudi v tem pogledu. Najvišji odstotek, tj. 43%, žensk je bilo kaznovanih v letih 1971 in 1972 po XV.poglavju kazenskega zakonika, gre za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. Tipično ženski prekršek! Najnižji odstotek žensk - obsojenk pa je bilo kaznovanih po XVI. poglavju kazenskega zakonika - gre za kaznivo dejanje zoper osebno dostojanstvo in moralo in sicer je bila v letu 1971 izmed 132 obsojencev le 1 ženska in v letu 1972 je bila tudi izmed vseh 120 obsojencev 1 sama ženska. Zoper oborožene sile in po drugih zakonih v letu 1971 ni bila kaznovana nobena ženska, v letu 1972 pa izmed vseh 22 obsojenih po tem zakoniku 1 ženska. V tabeli 27 obravnavamo po istih poglavjih kazenskega zakonika mladoletne osebe. Najvišji odstotek obsojenih mladoletnic je v XVII. poglavju kazenskega zakonika, gre za kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo in rodbino. Po tem zakoniku je bilo v letu 1971 izmed vseh obsojenih 67% žensk, v letu 1972 pa 50% žensk. Odstotek je sicer visok, če pa pogledamo absolutne številke, pa vidimo, da so bile po tem zakoniku v letu 1971 obsojene skupno le tri osebe, od teh dve ženski,v letu 1972 pa dve osebe, od teh ena ženska. Po podatkih v absolutnih številih je največ oseb obsojenih po XX.b poglavju kazenskega zakonika, in sicer v letu 1971 skupno 523 oseb, od teh 11,2% ali 70 žensk, v letu 1972 skupno 614 oseb,od teh 71 ali 11,6% žensk. Na 1000 vseh mladoletnih oseb v letu 1971 sla obsojena dva mladoletnika obeh spolov. Na 1000 mladoletnic pa smo po izračunu obsojenih mladoletnic dobili podatek 0,4, kar nam v tern primeru pove,da je bila 1 mladoletna obsojenka na 2500 deklet, starih izpod 19 let. Tabela 28 prikazuje prestopke polnoletnih žensk po poglavjih kazenskega zakonika v različnih starostnih dobah, oziroma skupinah. Največ prestopnic je v starostni dobi od 30-39 let (422) in od 40-49 let (317) od skupnega števila vseh polnoletnih žensk v isti starostni skupini. Najvišje število prekrškov je bilo storjenih zoper čast in dobro ime, skupaj 351 j tudi te prekrške so naredile ženske v starostni dobi od 30-49 let. Zoper življenje in telo je bilo v le-tud 1972 obsojenih skupno 253 žertsk. Najbojevitejše so bile zopet v starostni dobi od 30-39 let, in to kar 83,72 ,"amaconk" pa je bilo v starosti od 40 -49 let. Zoper osebno dostojanstvo in moralo je bila obsojena 1 ženska v starosti 18-20 let in po drugih zakonih izven KZ tudi 1 ženska iz starostne grape 40 -49 let. Zoper ljudstvo in državo sta bili obsojeni le dve ženski,in sicer eno v starostni skupini od 25-29 let in druga v skupini od 30-39 let. V starostni skupini najmlajših polnoletnic je bilo obsojenih 53 žensk po poglavju XX,b KZ, tj. zoper zasebno premoženje, 1 obsojenka v tej starosti pa je bila obsojena zoper osebno dostojanstvo in moralo, druga pa zoper človeško zdravje. Najstarejše obsojenke pa so bile kaznovane izmed vseh 82 prekrškov, v 51 primerih zoper čast in dobro ime. Obsojene mladoletnice 14,15,16 in 17 let in njih kazniva dejanja obravnavamo v tabeli 29. Izmed mladoletnic je največ obsojenk v 17 letu starosti (34)> po eno ali dve obsojenki pa je manj v starosti 16 (33) in 15 let (32 obsojenk). V starosti 14 let je bilo 21 obsojenk in teh največ za kaznivo dejanje zoper zasebno premoženje (10). V tem poglavju KZ imajo tudi ostale obsojenke -mladoletnice najvišje število kaznivih dejanj, in sicer 15-!otnice 24, 16-letnice 18 in 17-letnice 19. Od skupno 120 prekrškov so največ kaznivih dejanj opravile same tj. 91, v družbi mladoletnih oseb 22, s polnoletnimi 3 in z osebami vseh starosti 4 delikte. Same - brez družbe - so zagrešile največ prekrškov zoper zasebno premoženje (57 prestopnic). Skupno z mladoletnimi osebami pa je sodelovalo v kazni- vih dejanjih zoper družbeno premoženje 11, zoper zasebno premoženje pa 10 mladoletnic. V zadnji 30. tabeli prikazujemo gostoto kriminalitete na število prebivalcev iste starostne dobe in obsojene osebe na 1000 prebivalcev v isti starostni skupini . Skupno število vseh obsojenih smo računali prav tako glede na skupno število vseh prebi'ralcev, število obsojenih žensk pa glede na skupno število vseh žensk v isti starostni skupini. V vseh postavkah razpolagamo s podatki o obsojenih osebah za leto 1972, nimamo pa točnih podatkov o prebivalstvu po določenih starostnih skupinah za to leto. Zaiadi natančnejše primerljivosti smo vse podatke vzeli za leto 1971 (popis prebivalstva). Kot je razvidno iz podatkov tabele št. 30, je najvišji odstotek vseh obsojenih oseb v starostni dobi od 18-20, 21-24 in od 25-29 let, žensk pa v dobi od 18-20 in od 25-29 let. Najnižji odstotek vseh obsojenih pa je v starostni dobi nad 60 let, žensk pa v starosti 14 in nad 60 let. Isto nam pokažejo tudi podatki o obsojenih osebah na 1000 prebivalcev istih starostnih skupin. ZAKLJUČEK Razvoj aktivnosti slovenske ženske kaže, da je ženska potem ko je postala enakopravna in enakovredna z moškim, hitro napredovala in se oklenila idej, ki danes razgibavajo ženske naj kul turnej ših in najnaprednejših narodov. Njen dosedanji delež je pri kulturnem in socialnem napredku slovenskega naroda vreden spoštovanja in ga je treba vrednotiti čim višje. Pri tem pa moramo upoštevati faktor,da ženska, ki se posveti javnemu življenju, mora premagati vse večje zapreke kot moški, saj je njeno osnovno poslanstvo materinstvo. Poleg tega sloni na njenih ramah še gospodinjstvo in vzgoja otrok. V sprednjih tabelah smo prikazali aktivnost slovenskih žena. Zenske sodelujejo na vseh področjih kulturnega, javnega in političnega ter gospodarske življenja, nesebično pomagajo sočloveku in odločajo pravico na naših sodiščih. To potrjuje vse bolj verodostojno trditev, da je za ženske vsako delo ravno tako pomembno kot za moške. Dela se lotevajo mlade generacije žensk,ki so vse bolj izobražene in strokovno podkovane. Da nošnja ženska si ne išče službe samo zaradi ekonomskih razlogov. Vse bolj se izživlja v želji in potrebi po ustvarjalnosti in produktivnosti. Sicer mnogokrat tudi ne moremo mimo vprašanja, zakaj ni več žensk na vodilnih, odločujočih položajih v naši družbi ter zakaj delež žensk v družbenopolitičnem življenju u-pada. Tradicionalni okviri mišljenja nam vsiljujejo misel o-ziroma odgovor na to vprašanje, v glavnem pa ga poznamo in se celo včasih pojavlja kot opravičilo sedanjega stanja. Jedro odgovora je v tem, da pač družba še ni storila vse za uveljavitev žensk.Upamo, da se bodo v bližnji prihodnosti odprle vse možnosti, da bo slovenska žena tudi v javnem življenju bolj cenjena in da bo na vodilnih položajih usmerjala gospodarsko in kulturno politiko enakovredno z moškimi kolegi. Podatki o nezaposlenosti žensk, ki smo jih prikazali v tabelarnem delu, sicer ne prikazujejo visokih številk, vendar bi bilo želeno, da bi bili ti podatki še nižji. Za to pričajo še naslednji dejavniki: predvsem odpiranje novih delovnih mest za izključno ženske poklice, ukinitev nočnega dela in dela v izmenah, predvsem pa odpiranje novih varstvenih domov za predšolsko in šolsko mladino. Iz obravnavanih podatkov je razvidno, da je podatek o nepismenosti slovenskih žena - ob zadnjem popisu prebivalstva v letu 1971 - še vedno previsok. Ker imamo slovenski narod za visoko nad kulturnim nivojem v državi, je podatek - nad desetti-soč nepismenih žensk - velik črn madež na slovensko "prosvetljenstvo" . Podatki o šolah nam kažejo, da imamo mnogo možnosti za izobraževanje in usmerjanje mladine v vse vrste poklicev, kakor ji je tudi dana možnost za do- sego višje in visoke izobrazbe vseh smeri znanosti. Prav tako imajo možnost nadaljnjega študija odrasle osebe. Skrb za sočloveka je narekovala ustanovitev raznih vzgojno-varstvenih in socialno varstvenih ustanov, vendar jih je z ozirom na naraščajočo zaposlenost žen mater še vedno premalo. V posebnem, ne ravno razsveseljivem poglavju o-bravnavamo kriminaliteto žensk, ki je glede na gospodarske razmere precej množična, saj je bilo največ polnoletnih žensk obsojenih po poglavjih KZ zoper družbeno in privatno premoženje. Precej visoki so podatki o kriminalu mladine in posebej o kriminaliteti mladoletnic, nekaj primerov je že pri zgodnji starosti - 14 let, vendar ne v takem številu in "slabi luči", kot si vedenje današnje mladine mnogi starejši ljudje napačno razlagajo. Sicer nikakor ne smemo z zaprtimi očmi mimo teh podatkov. Naloga družbe je, da pomaga tej mladini na pravo pot, da postane vreden član današnje družbe,dekleta pa bodoče skrbne žene in matere, ki jim bo zaupana vzgoja njihovih in naših otrok. Ker današnji tempo življenja zahtevo drugačno pot, se mora temu prilagajati tudi statistika, ki se dan za dnem srečuje z zahtevami gospodarskega in družbenega razvoja. Pričujoči prikaz dokazuje potrebo zbiranja in obdelave tovrstnih statističnih podatkov. S tem opozarja družbo in odgovorne organe na oktualne primere in problematiko negativnih družbenih pojavov. 1. Ženske v organih samoupravljanja v letu 1972 Člani delavskega sveta Člani upravnih odborov -izvršilnih organov vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk V podjetjih, ki volijo delavski svet in upravni odbor 27 041 6 427 23,8 10 411 2 085 20,0 V pod j el j ih, kjer delovni ljudje neposredno odločojo 7 394 2 965 40,1 1 786 589 33,0 V kmetijskih zadrugah 1 375 169 12,3 712 55 7,7 V ustanovah družbenih služb 11 956 7 126 59,6 1 682 722 42,9 Visokošolske ustanove 544 106 19,5 192 34 17,7 Raziskovalne ustanove 805 208 25,8 255 55 21,6 Kulturno-prosvetne ustanove 2 380 1 064 44,7 240 78 32,5 Zdravstvene ustanove 1 871 1 078 57,6 674 306 45,4 Socialne ustanova 3 806 2 963 77,9 462 313 67,7 2. Ženske glede na število skupnega prebivalstva v SR Sloveniji ob popisu 1971 Petletke Po starostnih skupinah vseh prebivalcev od tega žensk % žensk na skupno število prebi valstva % žensk v skupini vsi na skupno število žensk SKUPAJ 1 727 137 891 139 51,6 100,0 0-4 138 453 67 607 48,8 7,6 5-9 140 740 68 982 49,0 7,7 10 - 14 136 719 66 827 48,9 7,5 15 - 19 152 923 74 076 48,4 8,3 20 - 24 146 871 70 213 47,8 7,9 25 - 29 119 860 57 625 48,1 6,5 30 - 34 124 857 60 234 48,2 6,8 35 - 39 128 014 63 427 49,5 7,1 40 - 44 125 021 64 695 51,7 7,3 45 - 49 105 304 60 923 57,9 6,8 50 - 54 63 819 36 373 57,0 4,1 55 - 59 84 476 46 982 55,6 5,3 60-64 86 368 47 910 55,5 5,4 65-69 70 418 40 462 57,5 4,5 70 - 74 51 675 31 668 61,3 3,5 75 - 79 27 426 17 749 64,7 2,0 80 - 84 13 768 9 107 66,1 1,0 85 in več 6 551 4 357 66,5 0,5 Neznano 3 874 1 922 49,6 0,2 Poprečna starost 33,4 34,9 - - Skupaj Ženske % žensk % žensk v skupini na skupnost žensk SKUPAJ 1 447 944 754 550 52,1 100 Brez šolske izobrazbe ali 1-3 razrede osnovne šole 98 650 49 761 50,4 6,6 4-7 razrede osnovne šole 428 103 223 768 52,3 29,7 Osnovna šola 538 367 334 679 62,2 44,4 Šole za KV in VKV delavce in drug strokovni kader 230 023 75 212 32,7 10,0 Gimnazije 30 256 16 791 55,5 2,2 Šole za srednji strokovni kader Višje in visoke šole,fakultete 72 033 36 397 50,5 4,8 in umetniške akademije 43 361 14 531 33,5 1,9 Nerazporejeno in neznano 7 151 3 311 46,3 0,4 4. Ženske, stare nad 15 let po zakonskem stanu v SR Sloveniji ob popisu 1971 Stan Skupaj Ženske % žensk na skupno število % žensk v stanu glede na skupno število žensk SKUPAJ 1 311 225 687 723 52,4 100,0 Samski 380 022 179 810 47,3 26,1 Poročeni 799 621 400 624 50,1 58,3 Vdovci 106 745 90 640 84,9 13,2 Razvezani 24 237 16 265 67,1 2,3 Neznano 600 384 64,0 o,i Struktura nepismenih po spolu glede na vse nepismene v SR Sloveniji ob popisu 1971 % ženske 10- 15- 20- 25- 30- 35- 40- 45- 50- 55- 60- 65- 70- 75 in nezna- 14 19 24 29 34 39 44 49 54 59 64 69 74 več no 5. Število in struktura nepismenih žensk po starosti v SR Sloveniji ob popisu 1971 Starost Skupaj Ženske % žensk v skupnem številu vseh % v starostni grupi glede na število žensk SKUPAJ 17 984 10 105 56,2 100,0 Od 10 - 14 1 438 624 43,4 6,2 15 - 19 771 347 45,0 3,4 20 - 24 762 359 47,1 3,6 25 - 29 667 329 49,3 3,3 30 - 34 899 473 52,6 4,7 35 - 39 1 008 540 53,6 5,3 40-44 927 484 52,2 4,7 45 - 49 747 434 58,1 4,3 50 - 54 567 322 56,8 3,2 55 - 59 1 154 715 62,0 7,1 60-64 2 238 1 329 59,4 13,2 65-69 1 788 1 023 57,2 10,1 70 - 74 1 521 950 62,5 9,4 75 in več 2 454 1 666 67,9 16,5 Neznano 1 043 510 48,9 5,0 Starost Vsi Delavci Samostojni brez delavcev Delodajalci Pomagajoči družinski člani Z lastnim dohodkom Neznano skupaj ženske % žensk skupaj | ženske % ženskj skupaj ženske % žensk skupaj | ženske % žensk skupaj ženske % žensk skupaj ženske % žensk skupaj ženske % žensk Aktivni SKUPAJ 1031175 466553 45,2 613139 251693 41,0 129763 51422 39,6 5394 1287 23,9 85627 58157 67,9 194627 102803 52,8 2625 1191 45,4 0-4 280 143 51,1 - - - - - - - - - - - - 280 143 51,1 _ 5-9 240 114 47,5 - - - - - - - - - - - - 240 114 47,5 - - - 10 - 14 605 275 45,5 - - - 28 17 60,7 1 - - 369 166 45,0 202 88 43,6 5 4 80,0 15 - 19 69651 32484 46,6 53051 24177 45,6 1176 557 47,4 32 15 46,9 14513 7282 50,2 629 307 48,8 250 146 58,4 20 - 24 121896 54420 44,6 107949 47609 44,1 2421 1158 47,8 181 78 43,1 10347 5131 49,6 664 295 44,4 334 149 44,6 25-29 107138 46659 43,6 94761 40773 43,0 4324 1764 40,8 405 103 25,4 6727 3614 53,7 687 311 45,3 234 94 40,2 30-34 109408 45452 41,5 92145 37097 40,2 7995 3212 40,2 755 170 22,5 7167 4359 60,8 1139 540 47,4 207 74 35,7 35 - 39 109868 45800 41,7 87887 34844 39,6 11606 4656 40,1 923 147 15,9 7331 5067 69,1 1884 984 52,2 237 101 42,6 40-44 104484 44614 42,7 76675 30672 40,0 14884 5812 39,0 819 178 21,7 7436 5703 77,0 4475 2186 48,8 195 63 32,3 45 - 49 84225 40138 47,7 51938 22112 42,6 14483 6675 46,1 625 172 27,5 6891 5916 85,9 10127 5181 51,2 161 82 50,9 50-54 50075 22836 45,6 24313 8387 34,5 9755 4241 43,5 407 109 26,8 4106 3627 88,3 11366 6407 56,4 128 65 50,8 55 - 59 66578 29392 44,1 16335 3682 22,5 15706 6043 38,5 545 120 22,0 5408 4801 88,8 28435 14699 51,7 149 47 31,5 60-64 68690 20728 30,2 4968 1239 24,9 17901 6345 35,4 380 83 21,8 5500 4731 86,0 39796 18272 45,9 145 58 40,0 65 in več 136768 72889 53,3 2323 757 32,6 29435 10918 37,1 318 111 34,9 9757 7716 79,1 94554 53171 56,2 381 216 56,7 Neznano 1269 609 48,0 794 344 43,3 49 24 49,0 3 1 33,3 75 43 57,3 149 105 70,5 129 22 17,1 Vsi Delavci Samostojni brez j Delodajalci delavcev Pomagajoči družinski člani Z lastnim dohodkom Neznano skupaj ženske j% žensk skupaj ženske % žensk skupaj | ženske j% žensk skupaj | ženske j% žensk skupaj j ženske j % žensk skupaj ženske|% žensk skupaj ženske % žensk Vzdrževani SKUPAJ 695962 424586 60,7 465337 270686 58,2 121182 74413 61,4 0-4 138173 67464 48,8 112636 54975 48,8 18783 9179 48,9 5-9 140500 68868 49,0 107249 52551 49,0 24496 11935 48,7 10 - 14 136114 66552 48,9 91841 45076 49,1 29430 14327 48,7 15 - 19 83272 41592 49,9 54459 27704 50,9 12030 5802 48,2 20-24 24975 15793 63,2 16595 11467 69,1 2246 1351 60,1 25 - 29 12722 10966 86,0 9494 8821 92,9 1470 1236 84,1 30-34 15449 14782 95,7 12070 11830 98,0 2083 1964 94,3 35-39 18146 17627 97,1 13765 13561 98,5 2756 2622 95,1 40-44 20537 20081 97,8 14132 13936 98,6 3222 3102 96,3 45-49 21079 20785 98,6 11606 11491 99,0 3692 3607 97,7 50-54 13744 13537 98,5 5350 5272 98,5 2638 2570 97,4 55-59 17898 17590 98,3 4065 3963 97,5 3802 3691 97,1 60-64 17678 17182 97,2 2950 2804 95,1 4150 3948 95,1 65 in več 33070 30454 92,1 7250 6300 86,9 10112 8940 88,4 Neznano 2605 1313 50,4 1875 935 49,9 272 139 51,1 7288 4679 64,2 9645 6044 62,7 88803 66465 74,8 3707 2299 62,0 1154 569 49,3 2434 1160 47,6 2610 1X1 49,8 556 280 50,3 1343 695 51,7 1797 374 48,6 5093 2551 50,1 522 262 50,2 1272 639 50,2 1634 791 48,4 11480 5505 48,0 457 214 46,8 1073 546 50,9 650 330 50,8 14594 6975 47,8 466 235 50,4 342 207 60,5 236 183 77,5 5320 2462 46,3 236 123 52,1 226 196 86,7 186 168 90,3 1223 464 37,9 123 81 65,9 261 256 98,1 244 220 90,2 691 431 62,4 100 81 81,0 306 301 98,4 272 256 94,1 918 767 83,6 129 120 93,0 332 329 99,1 317 303 95,6 2396 2285 95,4 138 126 91,3 268 265 98,9 297 288 97,0 5079 5004 98,5 137 130 94,9 171 168 98,2 211 205 97,1 5291 5243 99,1 83 79 95,2 193 191 99,0 353 343 97,2 9386 9312 99,2 99 90 90,9 129 128 99,2 311 298 95,8 10027 9905 98,8 111 99 89,2 201 178 88,6 661 606 91,7 14558 14188 97,5 288 242 84,0 17 11 64,7 42 19 45,2 137 72 52,5 262 137 52,3 8. Rojstva in smrti v SR Sloveniji v letu 1970 Skupaj Ženske % žensk Vsa rojstva 27 654 13 631 49,3 Živorojeni 27 432 13 531 49,3 Mrtvorojeni 222 100 45,0 Smrti 17 353 8 119 46,8 9. Starost umrlih v SR Sloveniji v letu 1970 Skupaj Ženske % žensk Vsi 17 353 8 119 46,8 0 let - dojenčki 637 311 46,2 1 - 4 let 134 63 47,0 5 - 9 let 74 29 39,2 10 - 14 let 58 23 39,7 15 - 19 let 146 35 24,0 20 - 24 let 207 52 25,1 25 - 29 let 203 48 23,6 30 - 34 let 218 47 21,6 35 - 39 let 344 110 32,0 40 - 44 let 474 141 29,7 45 - 49 let 588 220 37,4 50 - 54 let 497 186 37,4 55 - 59 let 1 158 432 37,3 60 - 64 let 1 650 592 35,9 65 - 69 let 2 267 900 39,7 70 - 74 let 2 614 I 315 50,3 75 - 79 let 2 358 1 313 55,7 80 - 84 let 2 117 1 332 62,9 85 in več let 1 561 965 61,8 Neznano 12 5 41,7 0 starost 64,8 68,0 66,4 10. Smrtne nesreče, usmrtitve, samomori v letu 1970 Vsi Ženske % žensk Smrtne nesreče 1 248 288 23,1 Usmrtitve 47 21 44,7 Samomori 530 115 21,7 11 . Poroke po starosti in zakonskem stanu 1970 Vsi Ženske % žensk Vse poroke 14 281 Po starosti: Do 15 let 15 - 19 4 299 3 927 91,3 20 - 24 6 852 6 523 95,2 25 - 29 2 125 1 826 85,9 30 - 34 1 270 713 56,1 35 - 39 1 053 454 43,1 40-44 593 261 44,0 45 - 49 432 246 56,9 50-54 230 118 51,3 55 - 59 237 90 38,0 Ć0 - 64 206 77 37,4 65 in več 234 28 12,0 neznano 30 17 56,7 Zakonski stan samski 25 866 13 143 50,8 vdovci 869 362 41,6 razvezani 1 827 776 42,5 12. Razveze v letu 1970 Vsi Ženske % žensk Vse razveze 1 913 Starost Do 20 let 47 41 87,2 20-24 470 333 70,9 25 - 29 772 393 50,9 30-34 731 324 44,3 35-39 622 283 45,5 40-44 478 229 47,9 45 - 49 290 137 47,2 50-54 145 67 46,2 55 - 59 123 54 43,9 60 - 64 83 35 42,2 66 in več 65 17 26,2 13. Zaposleni v družbenem sektorju po gospodarskih dejavnostih v letnem poprečju 1972 Vsi Žensk % žensk SKUPAJ 579 202 245 365 42,4 Gospodarske dejavnosti 492 562 186 843 37,9 Industrija 269 739 112 828 41,8 Elektroenergi ja 6 245 1 027 16,4 Premog 9 885 784 9,8 Nafta 787 93 11,8 črna metalurgija 11 977 1 853 15,5 Barvasta metalurgija 9 209 1 419 15,4 Nekovinska 6 686 2 621 39,2 Kovinska 61 826 18 254 29,5 Ladjedelniška 194 15 7,7 Elektroindustrija 25 771 13 883 53,9 Kemična 13 172 5 599 42,5 Gradbeni material' 7 913 1 822 23,0 Lesna 28 649 10 581 36,9 Papirna 6 919 2 645 38,2 Tekstilna 43 599 33 327 76,4 Usnjarska 12 215 7 395 60,5 Gumarska 2 778 872 31,4 Živilska 12 927 5 913 45,7 Grafična 6 567 3 348 51,0 Tobačna 746 539 72,2 Fi Imska 54 17 31,4 Raznovrstna 1 620 821 50,7 Kmetijstvo 19 215 6 204 32,3 Kmetijstvo 17 365 6 027 34,7 Ribištvo 73 19 26,0 Vodnogospodarstvo 1 777 158 8,9 Gozdars tvo 7 479 1 008 13,5 Gozdarstvo 7 396 1 000 13,5 Lov 83 8 9,6 Gradbeništvo 43 409 4 666 10,7 Projektiranje 1 595 614 38,5 Gradnje 32 684 2 770 8,5 Montaža 8 255 1 106 13,4 Merjenje in kartiranje 875 176 20,1 Promet 37 534 6 003 16,0 Železniški 14 248 1 711 12,0 Pomorski 1 038 79 7,6 Zračni 461 139 30,2 Cestni 13 279 1 661 12,5 Mestni 1 667 299 17,9 Prekladanje 1 750 252 14,4 Poštni 5 091 1 862 36,6 Trgovina in gostinstvo 72 706 43 810 60,3 Trgovina 57 528 32 434 56,4 na drobno 26 050 16 778 64,4 na debelo 22 015 11 065 50,3 Vsi ' Ženske % žensk Zunanja 7 037 3 489 49,6 Trgovske storitve 1 404 573 40,8 Poslovno združenje 1 022 529 51,8 Gostinstvo in turizem 15 178 11 376 75,0 Gostinstvo 13 854 10 672 77,0 Turizem 1 324 704 53,2 Obrt 30 844 10 028 32,5 Proizvodna 20 456 7 838 38,3 Nekovinska 59 28 47,5 Kovinska 7 098 1 308 18,4 Elektrotehnična 1 057 355 33,6 Kemična 149 70 47,0 Gradbeni material 163 16 9,8 Lesna 3 648 790 21,6 Papirna 162 70 43,2 Teksti Ina 3 929 3 168 80,6 Usnjarska 858 497 57,9 Gumarska 168 50 29,8 Živilska 2 198 934 42,5 68,4 Grafična 212 145 Raznovrstna 755 407 I 53,9 Gradbena 8 540 1 007 J • 11 >8 Storitve 1 848 1 183 64,0 Komunala 11 636 2 296 >9,7 Stanovanjska 2' 428 984 40,5 Komunala 9 208 1 312 14,2 Negospodarske dejavnosti 86 640 58 522 67,5 Kulturno-socialna 65 263 45 478 69,7 Šolstvo 24 665 16 932 68,6 Znanost 5 583 2 434 43,6 Ku 1 tu rno - pros ve tna 1 575 953 60,5 Umetniško-zabavna 2 919 1 132 38,8 Zdravs tvo 22 044 17 590 79,8 Socialno varstvo 7 837 6 259 79,9 Šport 640 178 27,8 Družbeni in državni organi in službe 21 377 13 044 61,0 Družbene orga- nizacije 1 320 770 58,3 Zbornice Bančništvo in 148 78 52,7 zavarovanje Socialno zava- 7 596 5 516 72,6 rovanje Organi oblasti 1 500 989 65,9 in uprave 10 344 5 485 53,0 Drugo 469 206 43,9 14. Nezaposleni po kategorijah v letu 1972 Vsi Ženske % žensk Z visoko, višjo, srednjo izobrazbo 734 417 56,8 Visoko kvalificirani in kvalificirani 1 692 646 38,2 Priučeni in nekvalificirani 10 342 6 681 64,6 15. Nezaposleni invalidi in osebe z zmanjšano delovno zmožnostjo Stanje konec leta 1972 Skupaj Visoko kvalificirani in kvalificirani Polkvalificirani in nekvalificirani Z visoko, višjo, srednjo in nižjo izobrazbo vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk SKUPAJ 1052 342 32,5 197 39 19,8 833 295 35,4 22 8 36,4 Vojni invalidi 25 - - 5 - - 17 - - 3 - - Invalidi dela 665 190 28,6 145 23 15,9 507 160 31,5 13 7 53,8 Druge invalidne osebe 362 152 42,0 47 16 34,0 309 135 43,7 6 1 16,7 16. Šole, učenci in učitelji v SR Sloveniji v letu 1971/72 Učenci Učitelji vsi ženske % žensk vsi ženske % ženske Osnovne šole 215 551 105 695 49,0 10 538 8 167 77,5 Poklicne šole 35 071 12 581 35,9 2 226 1 502 67,5 raznih strok 6 884 319 46,3 426 324 76,1 Kovinske 7 954 216 27,2 435 361 83,0 Elektro 1 730 22 12,7 113 96 85,0 Za telekomunikacijo 106 2 1,9 27 24 88,9 Tekstilne stroke 1 808 1 718 95,0 153 69 45,1 Lesne stroke 1 026 45 43,9 81 69 85,2 Usnjarske 84 62 73,8 23 17 73,9 Gumarske 11 5 45,5 11 10 90,9 Gradbene 832 6 0,7 62 38 61,3 Papirniške 76 1 1,3 12 9 75,0 Živilske 537 80 14,9 28 17 60,7 Rudarske 339 - - 45 38 84,4 Grafične 582 81 13,9 38 30 78,9 Steklarske 96 48 50,0 19 18 94,7 Kmetijske 250 147 58,8 66 51 77,3 16. Šole, učenci in učitelji v SR Sloveniji v letu 1971/72 (nadaljevanje) Učenci Učitelji vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk Gozdarske 55 _ 10 8 80,0 Prometne 131 - - 19 15 78,9 Trgovske 7 383 5 738 77,7 281 139 49,5 Gostinske 3 602 2 563 71,1 181 80 44,2 Osebne storitve 913 896 98,1 49 16 32,7 Administrativne 572 539 94,2 115 56 48,7 Zdravstvene 93 93 100 32 18 56,2 Tehniške in druge strokovne šole 16 863 8 668 51,4 2 087 841 40,3 Tehniške šole 7 688 1 690 22,0 862 210 24,4 Kmetijske šole 211 80 37,9 66 16 24,2 Gozdarske šole 92 - - 19 4 21,1 Veterinarske šole 176 72 40,9 22 3 13,6 Prometne šole 349 7 2,0 35 6 17,1 Ekonomske šole skupaj 4 497 3 879 86,3 365 213 58,4 Ekonomska šola 4 271 3 756 87,9 321 190 - 59,2 Hotelska šola 127 70 55,1 19 10 52,6 Aranžerska šola 99 53 53,5 25 13 52,0 Administrativne šole« 917 916 99,9 132 87 65,9 Zdravstvene šole 2 010 1 894 94,2 497 275 55,3 Šola za oblikovanje Strokovna šola za 254 130 51,2 33 17 51,5 notranje zadeve 669 “ 56 10 17,9 Šole za izobraževanje učnega osebja 1 192 1 192 100,0 98 62 63,3 Vzgojiteljske šole 1 192 1 192 100,0 98 62 63,3 Umetniške šole 242 135 55,8 105 35 33,3 Srednje glasbene šole 225 119 52,9 99 31 31,3 Srednje baletne šole 17 16 94,1 6 4 66,7 Gimnazije 14 018 8 991 64,1 932 493 52,9 Gimnazije Gimnazije pedagoške 12 549 7 684 61,2 829 440 53,1 smeri 1 469 1 307 89,0 103 53 51,5 16. Šolo, učenci in učitelji v SR Sloveniji v letu 1971/72 (nadaljevanje) Učenci Učitelji vsi ženske % žensk v$i ženske % žensk Posebne Sole 6 328 2 638 41,7 806 641 79,5 Posebne osnovne šole 6 069 2 515 41,4 746 613 82,2 za lažje duševno prizadete 5 339 2 178 40,8 630 535 84,9 za slepe in slabovidne 100 49 49,0 19 9 47,7 za slušno prizadete 210 96 45,7 42 27 64,3 za dolgotrajno bolne 158 76 48,1 19 14 73,2 za telesno prizadete 201 89 44,3 28 23 82,1 za delovno usposabljanje mladine 61 27 44,3 8 5 62,5 Posebne poklicne šole 259 123 47,5 60 28 46,7 za poklicno usposabljanje lažje duševno prizadete 63 28 44,4 8 2 25,0 za slušno prizadete 52 19 36,5 5 2 40,0 za slepe in slabovidne 49 19 38,8 13 3 23,1 za telesno invalidne 62 24 38,7 17 5 29,4 za vedenjsko in osebnostno motene 33 33 100 17 16 94,1 Šole za odrasle 15 274 6 172 40,4 1 886 729 38,7 Osnovne šole 2 600 845 32,5 302 163 54,0 Poklicne šole 1 651 914 55,4 330 117 35,5 Delovodske šole 2 100 3 0,1 377 48 12,7 Poslovodske šole 556 290 52,2 138 60 43,5 Mojstrske šole 58 20 34,5 10 5 50,0 Komercialne šole 1 155 570 49,4 185 79 42,7 Tehniške in druge strokovne šole 6 997 3 440 49,2 468 242 51,7 Gimnazije 137 70 51,1 15 7 46,7 Šole za izobraževanje učnega osebja -. vzgojiteljske šole 20 20 100,0 11 8 72,7 Šole zn dopolnilno izobraževanje 9 333 5 013 53,7 646 321 49,7 Glasbene šole 8 986 4 676 52,0 630 309 49,0 Baletne šole 347 337 97,1 16 12 75,0 Čipkarske šole 448 446 99,6 10 9 90,0 Šolski centri 39 630 • • • 2 504 833 33,3 17. Slušatelj! visokih šol po načinu študija v letu ]972/73 Skupaj Redni Izredni vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk SKUPAJ Fakultete: Skupaj Filozofska fakulteta Ekonomska Pravna Fakulteta za sociologijo, politične vede in noyinarstvo Fakulteta za strojništvo Fakulteta za elektroniko Fakulteta za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Biotehnična fakulteta Medicinska fakulteta Umetniške akademije Visoke šole Višje šole -skupaj Pedagoška akademija, Ljubljana Pedagoška akademija, Maribor Višja upravna šola Višja pravna šola Višja šola za organizacijo dela Višja šola za socialne delavce Višja tehnična šola Višja železniška tehnična šola Višja pomorska šola Višja tehnična varnostna šola Višja agronomska šola Višja šola za zdravstvene delavce 23 090 10 480 45,4 12 141 5 313 43,8 2 433 1 799 73,9 1 830 976 53,3 1 163 595 51,2 502 221 44 975 5 f J 1 021 22 2,2 957 308 32,1 1 594 585 36,7 798 315 39,5 868 487 56,3 310 121 39,0 3 100 1 354 43,7 7 539 3 692 49,0 1 289 1 067 82,8 946 687 72,6 828 451 54,5 730 274 37,5 605 66 10,9 342 296 86,5 1 523 201 13,2 19 - - 241 - 105 2 1,9 207 41 19,8 704 607 86,2 16 987 7 695 45,3 11 476 5 028 43,8 2 296 1 706 74,3 1 620 839 51,8 1 090 568 52,1 461 206 44,7 8Uu 5 1 021 22 2,2 952 306 32,1 1 564 574 36,7 798 315 39,5 868 487 56,1 310 121 39,0 1 281 609 47,5 3 920 I 937 49,4 768 653 85,0 350 279 79,7 345 185 53,6 253 lil 43,9 146 23 15,8 198 170 85,9 976 127 13,0 13 _ - 189 - - 105 2 1,9 160 35 21,9 417 352 84,4 6 103 2 785 45,6 665 285 42,8 137 93 67,9 210 137 65,2 73 27 36,0 41 15 36,6 '69 "* “ 5 2 40,0 30 11 36,7 1 819 745 41,0 3 619 1 755 48,5 521 414 79,5 596 408 68,5 483 266 55,1 477 163 34,2 459 43 93,7 144 126 87,5 547 74 13,5 6 52 - - 47 6 12,8 287 255 88,9 18. Vzgojnovarstveni zavodi in domovi za učence po vrstah v letu 1971 Oskrbovanci Zavodi skupaj ženske % žensk SKUPAJ 413 42 407 18 539 43,7 Zavodi za dnevno varstvo otrok 307 24 874 11 808 47,5 za predšolske otroke 261 18 671 9 017 48,3 kombinirani zavodi posebni zavodi za 42 6 098 2 734 44,8 predšolske otroke 4 105 57 54,3 Zavodi za nastanitev otrok in mladine,ki se šola zunaj kraja stanovanja staršev 77 15 087 5 787 38,4 domovi za učence osnovnih šol 4 240 116 48,3 domovi za učence srednjih šol 65 11 008 3 952 35,9 študentski domovi 8 3 839 1 719 44,8 Zavodi za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju 29 2 446 944 38,6 za lažje duševno prizadete 10 892 355 39,8 za slušno prizadete 2 138 55 39,9 za slepe in slabovidne za telesno prizadete 2 155 73 47,1 in dolgotrajno bolne 3 352 135 38,3 za vedenjsko in osebnostno motene 8 569 176 30,9 za delovno usposab- Ijanje težje duševno prizadete 4 340 150 44,1 19. Seminarji in tečaji v delavskih univerzah 1971/72 Slušatelji, ki Vo dokončali seminarje in tečaje Vsi slušatelji vsi ženske % žensk Seminarji in tečaji 123 623 119 207 62 488 52,4 Splošno izobraževanje 77 228 75 604 47 476 62,8 Sprejemni izpiti 554 467 120 25,7 Za izredne študente 7 437 6 555 3 370 51,4 Splošno tehnično izobraževanje 768 768 329 42,8 Kulturho izobraževanje 50 257 50 196 33 423 66,6 Zdravstveno izobraževanje 1 219 1 205 788 65,4 Ekonomika gospodinjstva 1 480 1 457 1 454 99,8 Slovenski jezik 514 473 160 33,8 Tuji jeziki: 8 563 8 058 4 081 50,6 angleščina 2 164 2 057 1 009 49,1 nemščina 4 939 4 611 2 253 48,9 francoščina 143 140 76 54,3 italijanščina 808 741 468 63,2 drugi tuji jeziki 509 509 275 54,0 Drugo 6 436 6 425 3 751 58,4 Strokovno izobraževanje 28 242 26 185 9 367 35,8 Usposabljanje za delovno mesto v gospodarstvu 4 111 3 679 1 102 29,9 Za vodilno osebje v gospodarstvu 1 424 1 334 225 16,9 Izpopolnjevanje v kmetijstvu 2 736 2 721 314 11,5 Strokovno tehnično izpopolnjevanje 1 863 1 728 437 25,3 Administrativno tehnična dela 1 625 1 599 1 004 62,8 Drugi tečaji in seminarji 16 483 15 124 6 285 41,6 Družbeno izobraževanje 18 153 17 418 5 645 32,4 Družbeno ekonomski sistem 5 804 5 589 1 649 29,5 Družbeno samoupravljanje 10 002 9 730 3 391 34,9 Šole za družbenopolitično vzgojo (neverificirane šole) 2 347 2 099 605 28,8 Večerne politične šole 820 668 215 32,2 Mladinske politične šole 614 562 157 27,9 Sindikalne šole 913 869 233 26,8 20. Socialni zavodi po vrstah 1972 Zavodi Oskrbovanci vsi ženske % žensk SKUPAJ 50 6 267 3 447 55,0 1 . Zavodi za otroke in mladino brez staršev 3 197 72 36,5 Domovi za dojenčke 1 36 13 36,1 Mladinski domovi 2 161 59 36,6 2. Zavodi za globoko duševno prizadete otroke 1 156 69 44,2 3. Zavodi za poklicno rehabilitacijo 12 901 410 45,5 Invalidske delavnice 9 684 327 47,8 Zavodi in centri za strokovno usposabljanje in zaposlovanje 3 217 83 38,2 4. Zavodi za nastanitev in oskrbo odraslih 34 5 013 2 896 57,8 Zavodi za ostarele Zavodi za duševno prizadete 31 4 127 2 416 58,5 odrasle osebe Zavodi za telesno prizadete 2 796 417 52,4 odrasle osebe 1 90 63 70,0 21. Sodišča v SR Sloveniji na dan 31. 12.1972 Sodniki Porotniki Strokovni sodelavci Pripravniki vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk Ustavno sodišče • SRS 9 I 11,1 - - n 1 9,1 - - - Sodišča splošne pristojnosti 341 83 24,3 5 229 1 254 24,0 24 10 41,7 68 36 52,9 Vrhovno sodišče SRS 203 1 4,3 20 1 5,0 14 2 14,3 - - - Okrožna sodišča 103 15 14,6 533 385 25,1 4 3 75,0 40 23 57,5 Občinska sodišča 215 67 31,2 3 676 868 23,6 6 5 83,3 28 13 46,4 Gospodarska sodišča 38 4 10,5 538 141 26,2 1 1 100,0 1 - - Višje gospodarsko sodišče SRS 7 - - 117 27 23,1 1 1 100,0 - - - Okrožna gospodar- ska sodišča 31 4 12,9 421 114 27,0 - - - 1 - - 22. Organi za sojenje prekrškov na dan 31.12.1972 Organi - naziv' Število Sodniki vsi ženske % žensk SKUPAJ 56 92 32 34,8 Republiški senat za prekrške 1 9 6 66,7 Občinski sodniki za prekrške 55 83 26 31,3 23. Javna pravobranilstva na dan 31.12.1972 Število javnih pravobranilstev Javni pravobranilci in namestniki vsi ženske % žensk SKUPAJ 12 24 10 41,7 Republiška 1 6 1 16,7 Občinska 11 18 9 50,0 24. Javna tožilstva na dan 1.1.1973 Javna tožilstva Število javnih tožilstev Javni tožilci in namestniki Strokovni sodelavci Pripravniki vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk SKUPAJ 27 85 11 12,9 3 2 66,7 7 3 42,9 Republiška 1 9 1 11,1 1 - - - - - Okrožna 8 34 2 5,9 - - - 5 2 40,0 Občinska 18 42 8 19,0 2 2 100,0 2 1 50,0 25. Polnoletni obsojenci po obsodbah 1971, 1972 1971 1972 vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk SKUPAJ 10 949 1 523 13,9 11 754 1 524 13,0 Prej nekaznovani Prej obsojeni za istovrstna 7 953 1 287 16,2 8 398 1 293 15,4 kazniva dejanja Prej obsojeni za druga 1 051 113 10,8 J 189 117 9,8 kazniva dejanja Prej obsojeni za istovrstna 1 228 88 7,2 1 370 76 5,5 in druga kazniva dejanja 717 35 4,9 797 38 4,8 Prebivalstvo,staro nad 19 let ob popisu 1971 Na 1000 polnoletnih(starih 1188 271 628 403 52,9 nad 19 let)'oseb je obsojenih 9 2 22,2 26. Obsojene polnoletne osebe po poglavjih kazenskega zakonika v letih 1971,1972 1971 1972 vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk SKUPAJ 10 949 1 523 13,9 11 754 1 524 13,0 X. Zoper ljudstvo in državo 8 - - 18 2 - XI. Zoper človečnost in mednarodno pravo - - - - - - XII. Zoper življenje in telo 1 803 253 14,0 1 726 253 14,7 XIII. Zoper svobodo in pravice državljanov 191 19 9,9 206 27 13,1 XIV. Zoper delovno razmerje 8 2 25,0 9 - XV. Zoper čast in dobro ime 915 397 43,4 801 351 43,8 XVI. Zoper osebno dostojanstvo in moralo 132 1 0,7 120 1 0,8 XVII. Zoper zakonsko zvezo in rodbino 237 31 1,3 279 39 14,0 XVIII. Zoper človeško zdravje 11 4 36,4 17 4 23,5 XIX. Zoper narodno gospodarstvo 362 43 11,9 446 42 9,4 XX.a Zoper družbeno premoženje 1 107 167 15,1 1 345 206 15,3 XX. b Zoper zasebno premoženje XXI. Zoper splošno varnost ljudi in 1 717 196 11,4 1 860 180 9,7 premoženje 3 330 199 6,0 3 607 • 221 6,1 XXII. Zoper pravosodje 96 25 26,0 95 17 17,9 XXIII. Zoper javni red in pravni promet 651 77 11,8 806 73 9,1 XXIV. Zoper uradno dolžnost 375 109 29,1 397 107 27,0 Zoper oborožene sile in po drugih zakonih 6 - - 22 1 4,5 27. Mlodoletniki, ki so jim bili izrečeni vzgojni ukrepi ali so bili obsojeni po poglavjih kazenskega zakonika v letih 1971,1972 1971 1972 vsi ženske % žensk vsi ženske % žensk SKUPAJ 1 122 115 10,2 1 186 120 10,1 XII. Zoper življenje in telo 70 6 8,6 75 4 5,3 XIII. Zoper svobodo in pravice državljanov 11 1 9,1 18 1 5,6 XV. Zoper čast in dobro ime 1 - - 1 - - XVI. Zoper osebno dostojanstvo in moralo 26 - - 26 - - XVII. Zoper zakonsko zvezo in rodbino 3 2 66,7 2 1 50,0 XIX. Zoper narodno gospodarstvo 13 _ _ 13 _ _ XX.a Zoper družbeno premoženja 269 23 8,6 327 30 9,2 XX.b Zoper zasebno premoženje 623 70 11,2 614 71 11,6 XXI. Zoper splošno varnost ljudi in premoženja 78 4 5,1 73 3 4,1 XXII. Zoper pravosodje 5 1 20,0 7 4 57,1 XXIII. Zoper javni red in pravni promet 13 1 7,7 22 4 18,2 XXIV. Zoper uradno dolžnost 10 7 70,0 8 2 25,0 Osebe,stare do 19 let po popisu 1971 538 866 263 736 48,9 - - - Na 1000 mladoletnih oseb obsojenih po poglavjih kazenskega zakonika 2 0,4 20 28. Polnoletne obsojenke leto 1972 po starostni skupini in poglavjih kazenskega zakonika Skupaj ženske Ženske 18-20 let 21-24 let 25-29 let 30-39 let 40-49 let 50-59 let 60 in več let nezna- no SKUPAJ 1 524 171 184 220 422 317 127 82 i X. Zoper ljudstvo in državo 2 - - 1 1 - - - - XII. Zoper življenje in telo 253 8 24 28 83 72 28 10 - XIII. Zoper svobodo in pravice državljanov 27 5 5 5 5 4 3 - - XIV. Zoper delovno razmerje - - - - - - - - - XV. Zoper čast in dobro ime 351 10 12 34 102 94 47 51 i XVI. Zoper osebno dosto-stojanstvo in zoper mora 1 o 1 1 _ _ _ _ XVII. Zoper zakonsko zvezo in rodbino 39 2 6 9 16 5 1 - - XVIII. Zoper človeško zdravje 4 1 2 - - 1 - - - XIX. Zoper narodno gospodarstvo 42 3 4 5 13 13 2 2 - XX.a Zoper družbeno premoženje 206 44 28 29 47 37 14 7 - XX.b Zoper zasebno premoženje 180 53 26 25 40 24 8 4 - XXI. Zoper splošno varnost ljudi in premoženja 221 23 35 41 66 36 13 7 - XXII. Zoper pravosodje 17 3 4 3 1 4 1 1 - XXIII. Zoper javni red in pravni promet 73 9 18 15 16 11 4 - - XXIV. Zoper uradno dolžnost 107 9 20 25 32 15 6 - - Po drugih zakonih zunaj KZ 1 - - - - 1 - - - 29. Mladoletnice, ki so bile leta 1972 obsojene ali jim je bil izrečen vzgojni ukrep po starosti, soudeležbi in poglavjih kazenskega zakonika Starost - let Kaznivo dejanje je storila Skupaj v družbi 14 15 16 17 sama s polnoletnimi z mladoletnimi s polnoletnimi in mlado letnimi SKUPAJ % XII. Zoper življenje in telo XIII. Zoper svobodo in pravice državljanov XV. Zoper čast in dobro ime XVI. Zoper osebno dostojanstvo in zoper moralo XVI.Zoper zakonsko zvezo in rodbino XIX. Zoper narodno gospodarstvo XX. a Zoper družbeno premo- ženje XX.b Zoper zasebno premoženje XXI .Zoper- splošno varnost ljudi in premoženja XXII.Zoper pravosodje XXIII.Zoper javni red in pravni promet XXIV.Zoper uradno dolžnost 120 100,0 4 1 1 30 71 3 4 4 2 21 32 17,5 26,7 1 1 1 7 4 10 24 1 2 1 1 33 34 27,5 28,3 2 1 11 8 18 19 3 1 2 1 1 91 3 75,8 2,5 4 1 16 2 57 1 3 4 4 2 22 4 18,4 3,3 1 11 1 10 3 Skupno število vseh žensk v starosini dobi(po popisu 1971) Na 1000 žensk je obsojenih 14 156 14 411 14 606 14 965 1,5 2,2 2,3 2,3 30. Gostota kriminalitete na število prebivalcev iste starostne dobe v letu 1971 Prebivalstvo ob popisu 1971 Obsojeni sku Obsojenih na 1000 prebivalcev Starost % ženske na vsi % ženske vseh žensk vsi skupno število žensk skupaj ženske 14 let 29 015 14 156 201 0,7 21 0,1 6,9 1,5 15 let 29 547 14 411 307 1,0 32 0,2 10,4 2,2 16 let 29 832 14 606 332 M 33 0,2 11,1 2,3 17 let 30 931 14 965 346 1,1 34 0,2 11,2 2,3 18 - 20 let 95 331 45 809 1 648 1,7 171 0,4 17,3 3,7 21 - 24 let 114 153 54 498 2 277 2,0 184 0,3 19,9 3,4 25 - 29 let 119 860 57 625 2 026 1,7 220 0,4 16,9 3,8 30 - 39 let 252 871 123 661 3 186 1,3 422 0,3 12,6 3,4 40 - 49 let 230 325 125 618 1 637 0,7 317 0,3 7,1 2,5 50 - 59 let 60 in več let 148 295 83 355 596 0,4 127 0,2 4,0 1,5 (in neznano) 260 080 153 175 384 0,1 83 0,1 1,5 0,5 Skupaj (v starosti od 14 let dalje) 1 340 240 701 879 12 940 1,0 1 644 0,2 9,7 2,3 129.3 126.0 123.4 121.3 119.5 129.3 126.0 123.4 121.3 119.5 129.1 123.4 121.4 121.3 119.5 129.4 126.1 .123.4 121.3 119.4 1 129.4 126.1 123.5 121.3 119.5 129.4 126.1 123.5 121.3 119.5 1 129.4 126.1 123.5 121.4 119.5 > 129.4 126.1 123.5 121.3 119.5 1 129.4 126.1 123.5 121.3 119.6 r 129.1 126.1 123.5 121.4 119.6 ) 126.5 126.2 123.5 121.4 119.6 126.2 126.2 123.5 121.4 119.6 7 129.5 126.2 123.5 121.4 119.6 7 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 ) 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 1 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 1 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 129.6 123.6 123.6 121.4 119.6 3 129.6 123.6 123.6 121.4 119.6 3 129.6 126.6 123.6 121.5 119.6 S 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 3 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 ? 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 9 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 9 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 9 129.7 126.3 123.7 121.5 119.7 0 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 0 129.7 126.4 123.7 • 121.5 118.2 0 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 0 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 0 129.7 126.4 123.7 121.6 119.7 0 129.7 126.4 123.7 121.6 119.8 1 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 1 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 1 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 1 129.8 126.5 123.8 121.6 119.8 1 129.8 126.5 123.8 121/6 119.8 1 129.8 126.5 123.8 121.6 119.8 2 .129.8 126.5 123.8 121.6 199.8 2 129.9 • 126.5 123.8 121.6 199.8 .6 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 .3 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 .9 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 .9 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 .9 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 .9 129.7 126.3 123.7 121.5 119.7 .0 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 .0 129.7 126.4 123.7 • 121.5 118.2 .0 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 .0 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 .0 129.7 126.4 123.7 121.6 119.7 .0 129.7 126.4 123.7 121.6 119.8 .118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 112.9 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 118.0 116.7 115.6 115.6 113.7 113.7 118.0 116.7 115.6 114,6 113.7 113.7 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 118.1 116.8 115.6 114.6 113.8 113.8 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.8 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 • 113.0 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 118.2 116.8 115.7 114.7 113.9 113.1 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 113.1 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 113. T 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 118.2 116.9 115.8 "114.8 113.9 113.1 118/2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 118.2 116.0 -115.8 114.8 113.9 113.1 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 113.2 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 113.9 118.3 117.0 115.8 114.8 113.9 113.2 118.3 lf7.0 115.8 114.8 113.9 113.2 118.3 117.0 115.8 114.8 113.0 113.2 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 118.2 116.8 115.7 114.7 113.9 113.1 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 113.1 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 113.T 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 118.2 116.9 115.8 ’ll 4.8 113.9 113.1 118/2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 1 « J a 1 1 ri A nn 1 1011 1012 1013 1014 1015 1016 1017 1018 1019 1020 1021 1122 1023 1024 1025 1026 1027 1028 1029 1030 1031 1032 1034 1035 1035 103č 103; 103£ 1035 104C 1041 1041 104: 104: 104: 104 1Q4 114 104 104 103 103 103 103 103 103 103 102 102 104 I 104 10/