Gospodarske stvari. Promet meseca novembra t. 1. južno-štajarske hranilnice v Celji. Hraailaib vlog vložilo ae je meapca aovetnbra 147 s vkupno svoto 55.089 gld. 73 kr., vzdigailo ao jih je 5 v zaeaku 1136gld. II kr., toraj ae je meseca aovembra t. 1. vložilo več za 54.553 gld. 62 kr. Prošeaj za posojila vložilo ae je 146 za 131 720 gld , dovolilo se je pa aa 106 prošeaj 83.820 gld.; odbilo ae je 11 prošeaj za 4300 fl., zaradi premale hipoteke ia 29 prošeaj za 43.600 fl. ae še ai rešilo. Odkar hraailnica posluje. t. j. v 4 mesecih, vložilo se je v 512 vlogab 211 6l7 gold. 6Ys kr., vzdigailo pa aamo 7622 gld. 55 kr., tako je atauje vlog koacem aovembra t. 1. 203.954 gld. 517* kr. Najaižja vloga je 1 gld., aajvišja 25.000 gld. Poaojil se je izplačalo 131 v zaesku po 104.347 gld , prošeaj za pnsojila ae je vložilo 398 za 274 350 gold., 41 se jih je odbilo, 29 še ai rešeaih ia aa 328 se je 201.255 gld. dovolHo. Najnižja prošaja bila je za 70 gld., aajvišja za 25.000 gld. Deaarni promet zaaša v teh 4 mesecih t. j. avgasta, septerabra, oktobra ia aovembra 493.148 gld. 31 kr. Zima in živina. Dolga je zima. skorej pol leta trpi ia gospodarju prede v časili prav bado, ako aiaia dovolje krme za svojo živiao. Veliko škode mu prav lebko Bastaae iz tega. To ve pač vsak gospodar, ki ai mogel živiae spraviti v deaar, ko je izpozaal že v jeseni, da mu hodi premalo krme za vao živiao, karjeima, ako mu je treba vso obdržati. Ali tadi tacih ae maajka, ki aikoli ae preračunijo, ali je pod streho dovolj krme za vso živino, kar je imajo v hleva Nam je veliko aa tem, da se ae izgodi Bašiai bralcem aikoli tako ia zato radi povzameaio za Bje nauk, kjer koli ga aajdemo. Glede krme ia zime pa se piše v ,,D. N." tako-le: Vsak gospodar mora pred vsem vedeti, koliko ia kake krme je pridelal za zimsko krmljeflje. To aioram zelo poudarjati, ker je aeobhodao potrebao, da pregleda ia ceai živiaorejec ves svoj pridelek pred zimo. Na podlagi te ceaitve mora potem preudariti: bo li shajal do spotnladi s to krmo ali ae? Izračuaati mora toraj že aaprej, kako dolgo bo trajalo zimako krmljtaje ia 6e bode zadosti krme za živiao ali ae, Pri tem mu je tudi preadariti, da mora aekaj krme preostati za pozaejši čas. da se po možaoati izogae vsaki zadregi. Če ima gospodar dovoij krme, aaj potem preadari, kako jo bode porabil ia koliko je bode pokladal aa daa. Ia 6e je tudi to odmeril, akrbeti mora za redao pokladaaje daa za daevom. O tem se mora pa gospodar sam prepričati! Nikakor se mu ai zaaesti na posle. Kajti posli ao tako aezaaesljivi, da je joj! Zaaikera je oai gospodar, ki se za ajih ravaaaje v blevu le maio ali aič ae zmeai. Krmo razdeliti raora gospodar eaakomerao za celi čas zimskega krmljeaja. Tako naj poklada a. pr. molzai govedi vsak daB eaako veliko seaa ali otave, eaako veliko slame ia če ima živiasko peso tadi eaako veliko krme itd. Vso krmo je zrezati ia mešati. Popolaoma aapačao pa je, ako pokladamo, kakor je žalibog v navadi, najprej preveč aeaa ali koreastva, aazadaje pa mora živiaa stradati ob sami slami. Krma aaj je toraj tudi ves 6aa zimskega krmljeaja dobra. Krave, ki ao stradale po zimi, zastaaejo ia aiao več mlečae, tadi zanaprej le slabo. Eaakoraerao dobra braaitba je aajvečje važaoati za pravi užitek, ki ga aam daje živiaa. Zato je gospodarju skrbeti, da redi živiao med ziaio, kolikor je moei eaakomerno ia dobro. Ker pa mora gospodar s krmo tudi varčea biti, prepričati ae ma je ob vaaki priliki, kako ravaajo poali s krmo, koliko ia kako jo pokladajo, 6e jo zametujejo. Oai gospodar pa, ki je pridelal premalo krme za zimo, naj rajši o pravem času proda živali, ki so odveč. Kajti boljše je rediti eao kravu dobro, kakor dve kravi slabo. Dve slabo rejeai kravi doaašati mu v resaici maaj koristi. Tak gospodar pa aaj ai škodo zarad pomaajkaaja krme dobro zapomai ia aaj akuša pridelovati v prihodaje več krme. S pridelovaajeai obile krme povzdigaila ae bode tudi aaaa živiaoreja. Kjer je več krme, je več živiae, ve6 gaoja, več pridelkov ia več deaarja. To so dobri aaaki ia 6e tudi mislimo, da pri aas, med aaaimi bralci Bi ve6 tacia, ki bi tako malo presojevali, koliko ia kake krme da gre ajib živiai, veadar pa jih opomeaimo še posebej aa to, da se v tem aikoli aaj ae zapastijo ua družiao, aaipak aaj vselej sami, kjer je le mogoce, vzamejo živiao v svojo skrb. Gospodar ia dražiače — to je vse kaj draga ia ae aajmaaj pri živiai. Sejmovi. Dae 6. deeembra na Dobrai, v Lučaaah ia na Vozeaicah. Dae 7. decembra v PoličaBab (za sviaje). Dae 9. decembra v Dobovi, v Bačab ia aa Vraaski gori. Dae 11. dec. v ImeBem. Dae 12. decembra aa Bregu v Ptuji, na obeh krajih za sviaje.