Ptuj, torek, 15. marca 2005
letnik LVIII • št. 13 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Pt^jj • Projekt úémačija v Vrtcu V
Vpricakovanju
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Phiî 02 / 788 n 62,788 11 64,788 11 65
DOBRODOŠU NA
2. VLAK
ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
Štajerski
RADIOPTUJ
99.8-98.2-104,3
Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednikal Poslikajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!
Poiščite kupon na strani 15!
Obvestilo
Ta številka je za
naročnike brezplačna.
ÍKÍ^dioptuj
fuid/íčeícc WWW. ra d io-ptu i. si
Sneg naj bi se končno poslovil, v dezelO nezadrzno prihaja pomlad. Vsi jo že nestrpno čakamo, najt sk em Vrtcu so seJetos posvetili projektu Domačija, v okvirUtega pa širijo tudi spoznanja o družini. ^
zine, v vrtcu lUîipan spoznavajo s pomočjo imenonovali jpika poka, koliko pik imaš.
C ' ^ \\ \ ■
. V ptuj-ajo tudi živali
pikapolonice^^^oj^kt, ki ga bodo kmalu predstavili tbdi>' aršem, so po-
Foto: Črtomir Goznik
Doma in po svetu Hajdina • Bo na
Marofu jedrsko odlagališče
Stran 2
Tednikov pogovor Po naših občinah Sport
Franc Pukšič • Če Podlehnik • "Policij- Rokomet • Odlična
ti dvakrat zapro vrata, ska" investicija zavita tekma na Hardeku v
jih tretjič odpri sam
Stran 3 Po naših občinah Ptuj • Grožnja z zaporo Ormoške ostaja
Stran 4
v meglo
Stran 5
Ormožu
Stran 8
Sport
Judo • Klemen Fer-jan 3. na tekmi svetovnega pokala v Pragi
Stran 8
Sport
Nogomet • Zagorje pozabljeno - jutri prihaja Primorje
Stran 7
9770040197077
Uvodnik
Živeti z nasiljem

Nasilje je naš vsakdan. Mediji dnevno poročajo o teh pojavih v najrazličnejših oblikah: o nasilju nad nežnejšim spolom, o nasilju policije, učiteljev, o nasilju med vrstniki. Konec januarja sta bila v Mariboru ob gimnazijskem maturantskem plesu žrtvi nasilja dva Ptujčana, eden od njiju je utrpel zelo hude telesne poškodbe in so se zdravniki v mariborski bolnišnici dva dni borili za njegovo življenje. Povzročitelj naj bi bil eden od nadebudnih slovenskih boksarjev, ki si je tokrat samovoljno izbral sparing partnerja in ga s svojimi veščimi udarci poškodoval. Ljudje, ki se ukvarjajo z borilnimi športi, sicer takšne izgrede svojih varovancev obsojajo, po drugi strani pa pravijo, da je še več kot v borilnih športih nasilja v drugih, predvsem mo-štvenih športih. Bo že držalo. Pa se vprašamo zakaj?
Odgovori so pravzaprav enostavni. Če iz intervjuja z našim sedanjim selektorjem slovenske nogometne reprezentance lahko izberemo, kakšne šleve so slovenski nogometaši, ki se ne skregajo s tekmeci niti za avt, nam je vse jasno. Za dosego rezultata je potrebno uporabiti vsa sredstva, nasprotniku je potrebno, če ne gre drugače (če drugače ne znamo, imamo premalo športnega znanja), z nasiljem preprečiti uspeh.
Pa je tako samo v športu? Ne, tako je vsepovsod oziroma povsod tam, kjer je pragmatizem edino filozofsko načelo, pa naj gre za dosego dobičkonosnih, ideoloških, verskih ciljev. Ali ima človeštvo nasilje v svojih genih? Tako je najlažje opravičevati vojne za dosego vzvišenih ciljev. Morda jih ima, ni pa vzvišenih ciljev, ni ciljev, ki bi bili vredni milijone človeških žrtev, vedno so cilji ciljnih skupin, vedno gre za nadvlado nekoga nad kom. Zato smo nasilni tudi do narave, uničujemo jo zgolj zaradi lastne nečimrnosti in koristoljubja. Pozabljamo pa na nekaj pomembnega: tudi narava ima nasilje v genih, ko se razbesni
Franc Lačen
Na borzi
Na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se nadaljuje lebdenje tečajev vseh pro-metnejših delnic. Slovenski borzni indeks SBI20 je padel za 0,16 % in četrtkovo trgovanje končal pri vrednosti 4.980,89 točke.
Najprometnejše delnice minulega tedna v borzni kotaciji so bile delnice Krke (KRKG), katerih tečaj je ob prometu 487 mio SIT ostal nespremenjen. Četrtkovo trgovanje so delnice slovenskega farmacevta končale pri vrednosti 83.993,58 SIT. Po prometu so sledile delnice Mercatorja (MELR), katerih tečaj se je ob prometu 419 mio SIT bolj ali manj ustalil na vrednosti 41.588,73 SIT. Med bolj trgovanimi delnicami so bile minuli teden tudi delnice Petrola, ki so ob prometu 200 mio SIT malenkost zrasle in četrtkovo trgovanje končale pri vrednosti 69. 013,04 SIT.
Med prometnejšimi delnicami na borznem trgu se je v minulem tednu v ospredje prebil Kompas MTS, ki je ob prometu 28 mio SIT zrasel za 6,9 %. Občuten dvig tečaja je bil tudi pri delnicah kranjske Save (SAVA), ki so pridobile 2,81 %. Delnice ljubljanske pivovarne Union (PULG) so bile med večjimi izgubarji v borzni kotaciji. Ob sicer skromnem prometu je enotni tečaj padel za 2,4 %. Večjo izgubo so minuli teden doživele delnice Aerodroma Ljubljana (AELG), ki so padle za 2,14 %.
Cinkarna Celje (CICG) je v četrtek objavila nerevidirane podatke za preteklo poslovno
leto. Podjetje je po nerevidiranih podatkih ustvarilo 628,6 mio SIT čistega dobička, kar je 68 % več kot leto prej. Uprava je podala predlog, da se iz bilančnega dobička za dividende nameni 600 SIT bruto na delnico. Tečaj je do četrtka ob prometu 10 mio SIT izgubil 1,8 % vrednosti. Delnica CICG je bila v četrtek vredna 29.059,57 SIT.
Zaradi prekoračitve pooblastil so odstopili člani uprave Iskraemeco. Za ta korak so se odločili zaradi prekoračitve pooblastil, saj je uprava v nasprotju z notranjimi akti sklenila pogodbo, katere vrednost presega 100 mio SIT. Po uspešnih preteklih letih, družba po opravljeni reviziji v 2004pričakuje slabše rezultate poslovanja.
Z vpisom v sodni register se je koprska družba OMV Istrabenz uradno preimenovala v OMV SLOVENIJA. Družba načrtuje prenovo celostne podobe vseh svojih bencinskih servisov.
Matija Lipar,
investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Hajdina • Občina o odlagališču jedrskih odpadkov
Se bodo odrekli 500 milijonom?
Hajdinski svetniki bodo na 16. seji, ki bo v sredo, 16. marca, med drugim seznanili tudi z dvema informacijama: o poteku postopkov za izgradnjo avtoceste Slivnica-Draženci in z možnostjo gradnje skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v občini Hajdina.
Kar zadeva avtocesto, so bili z Uradom za prostor v ministrstvu za okolje in prostor dogovorjeni, da bodo sredi januarja letos prejeli odgovore oziroma stališča na pripombe na lokacijski načrt, je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. Ker je imela občina Hajdina na lokacijski načrt izredno veliko pripomb, je bilo potrebno izdelati veliko dodatnih študij, kar zahteva dodatni čas. Po najnovejših informacijah bodo stališča na sprejete pripombe predvidoma dobili šele sredi aprila.
Hajdinski župan poudarja, da bo na seji občinskega sveta v sredo podana le kratka informacija o možnostih gradnje skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke v občini Hajdina. Povedal je, da je 10. januarja letos vsem 14 članom občinskega sveta po pošti poslal gradivo, ki ga je vsem občinam v Sloveniji poslalo ministrstvo
za okolje in prostor oziroma njegov Direktorat za prostor in Urad za prostorski razvoj. Gradivu je bila priložena tudi ponudba pooblaščenca za prodajo objekta v Dražen-cih (Lancova vas pri Ptuju, na Marofu), last Albina Brencla, kot možna lokacija omenjenega skladišča.
"Iz gradiva je razvidno, da gre za maksimalno varno skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki bi lokalni skupnosti letno prinašalo rento v višini 500 milijonov tolarjev. Eno od razmišljanj v tem trenutku je, kaj storiti v primeru, če se bo ena od sosednjih občin odločila za lokacijo skladišča, ga postavila v bližino naše občinske meje in v celoti pobrala rento. Takrat bo nastalo vprašanje, zakaj tega nismo storili v naši občini; dobili bi rento in verjetno še kakšno zaposlitev v skladišču. Občinski svet bo tisti, ki bo odločil, sprejel stališče, ali bomo ali
ne bomo nadaljevali razprave o omenjenem gradivu, oziroma šli v širše obveščanje javnosti. Ne glede na sprejeto stališče občinskega sveta o tem pomembnem vprašanju bo vso odgovornost nosil občinski svet," je pred 16. sejo povedal župan občine Hajdi-
na Radoslav Simonič.
"Poudarjam, da gre za maksimalno varno skladiščenje, ki ga v svetu, predvsem pa v Evropi, poznajo že lep čas. Mogoče bi bila velika škoda izpustiti ponujeno priložnost," je še dodal.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Draženski Marof
Sedem (ne)pomembnih dni
Siromašni in drugi
Kar naprej se srečujemo s svojevrstnimi paradoksi. Ob uvajanju nove, strožje prometne zakonodaje in bistveno višjih kazni za prometne prekrške se je nekdo spomnil »neenotnosti« revnih in bogatih in predlagal nekakšen kazenski »popust« za revne, kar bi pomenilo, da bi le-ti za napačno, denimo, prehitro vožnjo plačevali nižje kazni kot pa premožnejši ljudje. V načelu ima prav eden izmed snovalcev nove zakonodaje, ki je ob tem dejal, da pri prekrških revščina ne bi smela igrati kakšne posebne vloge, ker konec koncev nihče nikogar posebej ne sili v prekrške in bi potemtakem revni morali še bolj skrbeti, da bodo spoštovali veljavno zakonodajo _
»Revni« pa so tudi predmet vse drugačnih razmišljanj. Znana ekonomista iz Janševega strateškega sveta za razvoj (dr. Mrkaić in dr. Damjan) namreč že kar nekaj časa v različnih povezavah, predvsem pa v zvezi z davki in različnimi prispevki aktualizirata (in po svoje tudi pro-blematizirata) tisto področje državnega delovanja, ki po svoje na najbolj prepričljiv način dokazuje, za kakšno državo v resnici gre. V Slo-
veniji se pravzaprav že od prvega dne samostojnosti in tranzicije ukvarjamo z vprašanjem, koliko je (in naj bo) naša država socialna država, pri tem pa se - zlasti pri politikih - kaže tudi velika mera dejanskega nepoznavanja, kaj naj bi to v resnici bilo. Govorijo o »skandinavskem modelu«, omenjajo (predvsem negativne) izkušnje iz prejšnje države, ko naj bi nasploh imeli »preveč sociale«, na hitro (torej ne dovolj premišljeno) so se odrekli nekaterim lastnim modelom in izkušnjam iz preteklosti, ki so bili sicer zanimivi in izziv za mnoge tuje opazovalce. Priseganje na socialno državo je postalo bolj fraza kot »otipljiva« vsebina. Kljub temu, ali pa prav zaradi tega, se socialni državi (vsaj načelno) nikoli ni odrekel nihče iz vladajoče pozicije niti nihče iz opozicije. Obema ekonomistoma smo lahko zaradi tega po svoje hvaležni, saj s svojimi idejami in kategoričnimi zahtevami v dosedanjo »sivino« in zmedo vendarle vnašata nekaj več prepoznavnosti in tudi nujnosti konkretnejšega opredeljevanja. Po stotih dneh vladanja nove koalicije so ravno vprašanja, ki so povezana s pojmovanjem in obsegom socialne države eden izmed najresnejših izzivov, tako za vladajoče kot za opozicijo. Eni in drugi bodo mo-
rali povedati, za kaj so. V resnici gre za ključna, bistvena vprašanja, na katerih sloni kar nekaj pomembnih stebrov celotne državne zgradbe in njenega funkcioniranja. Mrkaić in Damjan s svojimi »vizijami« v bistvu rušita dosedanji sistem solidarnosti v zdravstvu (in nasploh na socialnem področju), ki pri zagotavljanju denarja izhaja iz predpostavke, da gre za soodvisnost vseh. Zato tudi pri financiranju participirajo vsi po enakem ključu, kar pa seveda v praksi pri različnih prejemkih pomeni različno višino prispevkov. Gre seveda za relativno »pravičnost« in »enakopravnost« pri financiranju, pri čemer pa vendarle ne bi mogli govoriti, da »izgubljajo« zgolj bogati ali zgolj revni ali da plačujejo zgolj tisti, ki denimo zdravstvene usluge potrebujejo. Na videz resda prispevajo več premožnejši, vendar tudi prispevek siromašnejših (še zlasti glede na njihov celotni dohodek) ni zanemarljiv, lahko bi celo dokazali, da marsikdaj - vzeto proporcionalno - dajejo celo več kot bogati. Predvsem pa gre za občutek o medsebojni povezanosti, da drug drugemu pomagamo. Ta sistem naj bi po idejah Mrkaića in Damjana (očitno pa ne samo njih) obrnili na glavo. V neki, nekoliko starejši »študiji« smo tako lahko
prebrali, da premožnejši (se pravi sposobnejši, tisti, ki nekaj pomenijo na družbeni lestvici in objektivno v glavnem tudi res največ prispevajo k napredku) niso dolžni skrbeti za revnejše, ki naj bi bili za svoj socialni položaj krivi predvsem sami (?!). Seveda je že takšna utemeljitev vzrokov za slab materialni položaj določenih ljudi zelo enostranska, netočna in v bistvu žaljiva. Prav takšno (v bistvu tendenčno) prepričanje pa naj bi bilo eden izmed razlogov za radikalen poseg na področje solidarnosti! Zavzemajo se za davčno razbremenitev visokih plač, kar pomeni odpravo progresivne davčne stopnje in uvedbo enotne davčne stopnje. Dr. Damjan misli, da bi morali »pri zdravstvenih prispevkih določiti neko zgornjo mejo«, ker je po njegovem »absurdno, da tisti z najvišjimi plačami plačujejo najvišje prispevke za zdravstvo, javnih storitev pa pogosto sploh ne uporabljajo, ker hodijo k zdravnikom zasebnikom
Kaj si lahko po vsem tem obetamo? Kako si nosilci »sprememb« zamišljajo prevzemanje bremen za zdravje na »lastna ramena«? Nekdanji zdravstveni minister dr. Keber je izračunal, da že zdaj najrevnejši plačujejo za zdravstveno varstvo tudi do dve mesečni plači ali pokojnini na leto, najbogatejši pa manj kot eno na leto _ Ali to pomeni, da bodo bogati po novem (če bodo spremembe sprejete) še bogatejši in revni še revnejši? In da bomo o solidarnosti samo še govorili?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabi^ainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiraimk@radiQ-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Franc Pukšič • Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu
Ce ti dvakrat zapro vrata, jih tretjič odpri sam
Franc Pukšič: Tretjič sem bil izvoljen za poslanca državnega zbora in ob spremembi zakonodaje, ko status poslancem miruje, če gredo na funkcijo državnega sekretarja v kabinet predsednika vlade ali na ministrstvo, mi je bilo ponujeno s strani mandatarja, da bi v tem mandatu vodil Urad za Slovence po svetu v kabinetu predsednika vlade. V prvi vrsti to pomeni, da smo pozicijo Slovencev v zamejstvu in po svetu umestili na mesto, ki jim gre glede na zasluge, ki so jih imeli vseskozi ob borbi za samostojnost Slovenije in za priznavanje Slovenije v drugih državah ter pri vklapljanju Slovenije v evropske in svetovne institucije.
Kako poteka delo v Uradu?
F. P: Delo v Uradu za Slovence po svetu je dobilo še drugo dimenzijo, in sicer se področja, ki so bila prej pokrita po različnih ministrstvih, sedaj tudi vsebinsko stečejo v ta Urad, kar pomeni tudi kadrovsko zasedbo tega Urada in prenos nekaterih pozicij dela, finančne konstrukcije iz državnega proračuna in tudi nekaterih ljudi v sam Urad.
V začetku teče delo v štirih smereh istočasno, kar je izredno naporno, saj je, prvič, potrebno sestavit ekipo, drugič, potrebno je narediti pregled stanja, tretjič, program dela za naprej, in četrtič, vse spremljajoče, sprotne obveznosti, kot so razpisi Urada so sofinanciranje programov in dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Povrh tega pa smo pri tem četrtem segmentu naleteli na dodatno zahtevo računskega sodišča in Ministrstva za finance, ki kontrolira porabo sredstev. Računsko sodišče je namreč dalo za leto 2003 negativno odločbo Ministrstvu za zunanje zadeve, za kar nisem odgovoren, pa tudi ta vlada ne, vendar moramo vse tiste napake, ki so bile takrat narejene, odpraviti oziroma jih ne smemo ponavljati v letu 2005. Takrat je namreč Urad podpisal šest različnih pogodb o sofinanciranju na avstrijskem Koroškem v tri piskre (tako se to tam imenuje) in v Italiji v tri sklade, znotraj pa so bili subjekti, ki so iz teh naslovov dobili sredstva. Zahteva je, da se vsi subjekti prijavijo direktno v Ljubljano na Komisijo
za Slovence v zamejstvu in po svetu oziroma na Urad, kjer imamo medresorsko komisijo. Sedaj bo potrebno obdelati okrog osemsto vlog, gre za strokovne obdelave, z vsemi bo potrebno individualno skleniti pogodbo.
Prva slovenska vlada je imela ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, v prejšnem mandatu ste vodili resorsko komisijo. Kakšno povezavo imate z Ministrstvom za zunanje zadeve?
F. P.: Na začetku Demosove vlade je bil dr. Vencelj prvi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, v prejšnem mandatu pa sem vodil parlamentarno delovno telo, tako sem dobro seznanjen s problematiko in politiko na tem področju; sedaj, ko pa sem državni sekretar in predstojnik tega Urada, pa se srečujem s konkretnimi zadevami, kot so financiranje, razdelitev sredstev ter mnogoterimi drugimi problemi. Povezava Urada z zunanjim ministrstvom je pravzaprav takšna kot z vsemi drugimi ministrstvi. Iz nalog Urada izhaja, da koordinira s svojega delokroga delo vseh ministrstev, od gospodarstva, regionalnega sodelovanja, šolstva, kulture in tako dalje, nekatera področja iz ostalih ministrstev bodo prešla v naš Urad. Torej je naloga Urada, da koordinira vse državne organe pri tej tematiki.
Pomeni, da poteka sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu izključno preko vašega Urada?
F. P.: Vse sodelovanje z na-
šimi v zamejstvu in po svetu poteka preko Urada, saj smo tako tudi zastavili svoje delo. Gre za delo na manjšinski politiki oziroma s Slovenci v zamejstvu, nadalje s Slovenci, ki živijo v Evropi in na drugih kontinetih, na novo pa se pojavlja segment na gospodarskem, pravnem, finančnem in nadzorstvenem področju. Tukaj želimo posebej poudariti gospodarsko sodelovanje. Veliko Slovencev po svetu je gospodarsko zelo uspešnih in te pozitivne gospodarske elemente želimo med seboj povezati v korist tudi slovenskega gospodarstva.
Nedvomno morajo biti posebna skrb države zamejci, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, saj so zamejci zaradi zgodovinskih, političnih odločitev. Kako Urad sodeluje s sodednjimi državami, predvsem z Italijo in Avstrijo?
F. P.: Če začnem z Italijo, moram reči, da sem kot državni sekretar najprej obiskal Italijo. Srečali smo se s predsednikom deželne vlade, županom Trsta, županom Gorice, kar nekaj župani gorskega območja. Bili smo na Tržaškem, Goriškem in tudi v Reziji. Pogovarjali smo se o tem, da bi republika Italija začela izpolnjevati svoj zaščitni zakon, ki ga je sprejela. Dogovorjeno je bilo, da bosta predsednik deželne vlade Illy in tržaški župan pisala zunanjemu ministru Finiju in ga informirala o zaščiti italijanske manjšine v Sloveniji in da si želita takšno zaščito za slovensko manjšino tudi v Italiji.
Dva mandata poslanec, v tretje pa državni sekretar
Konkretno smo se pogovarjali tudi o financiranju slovenskega gledališča v Trstu. Za delovanje naj bi vzeli kredit, ki ga bo odplačevala deželna vlada. O tem bomo seznanili tudi zunanjega ministra Finija, ko bo na obisku v Sloveniji. Kot delegacija smo obiskali tudi Bazovico in se poklonili štirim junakom, ki so padli pod kroglami fašizma. S predstavnikoma krovnih organizacij ter s konzulom smo položili tudi venec.
Do Avstrijcev oziroma do njihovega predsednika parlamenta ste bili pred kratkim dokaj kritični!
F. P.: Petdeset let je od avstrijske državne pogodbe, šestdeset let od konca druge svetovne vojne, čas je, da republika Avstrija spoštuje to, kar je njen temeljni akt, kar je za nas naša ustava. Zato ne more noben predstavnik avstrijske oblasti izjaviti, da te pogodbe ne bo spoštoval, saj s tem postavlja vprašanje o svoji subjektiviteti. Upam, da bo Avstrija ob petdeseti obletnici pogodbe vendarle naredila korak naprej tudi na področju topografije in izpolnila to, kar ji je naložilo tudi njihovo ustavno sodišče. Res pa je, da stvari ne smemo gledati zgolj črno, saj so nekatere stvari iz pogodbe na Koroškem opravljene celo boljše, kot so tam zapisane; gre za področje dvojezičnega vrtca in šol ter na kulturnem področju. Želimo, da se stvari na kulturen način še izboljšajo v sožitju z obema narodoma.
Že kot predsednik parlamentarnega odbora ste imeli veliko stikov s Slovenci po svetu. Kje ste jih obiskali in kakšni so vaši vtisi?
F. P.: Problem asimilacije je neizbežen. Slovenci se iz Slovenije ne izselujejo tako kot
nekoč. Iz ekonomskih razlogov so se začeli izseljevati ob koncu 18. in v 19. stoletju, po drugi svetovni vojni so se mnogi v obdobju 1946 do 1948 leta izselili iz političnih razlogov, kasneje pa so se naši ljudje selili predvsem v zahodno Evropo, ponovno iz ekonomskih razlogov. Mnogi, ki so odšli iz političnih razlogov, so si na ta način rešili življenje, o čemer pričajo tudi grobišča v Slovenski Bistrici. Največ teh izseljencev je odšlo v Argentino in ti so tudi najbolj organizirani. Še danes tam druga in tretja generacija otrok doma govori slovenski jezik. Tu jim je torej slovenščina še vedno prvi jezik, medtem ko je po drugih državah slovenščina našim ljudem drugi jezik. V Argentini imajo organizirane osnovne in srednje šole ob sobotah in nedeljah, kjer imajo pet predmetov: zgodovino, zemljepis, slovenščino s slovnico, slovenščino z branjem in verouk.
Na drugih kontinentih so Slovenci organizirani v društvih, ponekod so že postala mešana društva in ne delujejo več tako, kot so delovala, ko so bila ustanovljena. Sicer pa je slovenska cerkev poskrbela za učenje slovenskega jezika in za kulturne prireditve v državah, kjer bivajo Slovenci, tja je poslala tudi svoje duhovnike. V prejšnjem mandatu sva se z zdajšnjim metro-politim dr. Uranom večkrat srečala po svetu, saj je on bil takrat kot škof odgovoren za Slovence po svetu.
Tudi naš Urad si bo prizadeval za ohranjanje slovenskega jezika in ena od pobud je ustanavljanje lektoratov na univerzah zunaj, ki naj bi jih vodili naši profesorji.
Kakšne stike imate s Slovenci, ki živijo v bivših ju-
goslovanskih republikah?
F. P.: Stike imamo z vsemi. Bili smo pri njih v Bosni, Srbiji in Črni gori, na Hrvaškem. Slovenci iz Tuzle so nas na Destrniku s svojim zborom tudi obiskali. Lani smo jim obisk v Tuzlo vrnili. Želim, da bi čimprej spravili skozi proceduro zakon o repatriaciji, da bi lahko operacionalizirali nekatere nastale probleme Slovencev, ki živijo v deželah, kjer je gospodarska ali politična kriza.
Imate sedaj boljše možnosti pri iskanju zvez za destrniško županstvo kot prej, ko ste bili poslanec?
F. P.: Ni nobene razlike. Vrata so bila in so toliko odprta, kolikor si jih odpreš. Če ti jih dvakrat zaprejo, jih moraš pač tretjič sam odpreti. Za delo mora biti veliko volje in energije ter vloženega veliko truda.
Koliko ljudi je zaposlenih na Uradu?
F. P.: Pred mojim prihodom je bilo na Uradu zaposlenih deset ljudi, sedaj jih je osem, sistemizacija pa bo v okviru petnajstih ljudi, da bomo lahko izvedli vse zastavljene naloge. To pa ne pomeni novih zaposlitev, temveč gre za prezaposlitve.
Se ostane sedaj kaj časa za županovanje?
F. P.: Ob ponedeljkih sem na Destrniku, še vedno pa opravljam funkcijo, na katero sem bil izvoljen, torej funkcijo poslanca državnega zbora in se pogovarjam o posameznih projektih z župani občin, ki so me volile. Res pa je, da imam sedaj kot državni sekretar veliko dela. Upam, da ga bo manj, ko bo delo normalno steklo; vsako novo začeto delo zahteva pač več časa. Sedaj je moj delavnik od sedmih do enajstih zvečer.
Franc Lačen
Foto: Fl
Foto: Fl
Jezero • 34. seja sveta mestne četrti
Grožnja z zaporo Ormoške ostaja
V mestni četrti Jezero so se odločili, da bodo Dom krajanov Budina-Brstje, kjer poteka večina aktivnosti te ptujske mestne četrti, obnovili.
Dom krajanov Budina-Brstje bodo obnovili.
Foto: Črtomir Goznik
V domu, ki je v celoti last MČ, bodo uredili klimatsko prezračevanje, v celoti obnovili tlak v osrednjem prostoru ter uredili njegovo okolico. Prve predračune potencialnih investitorjev so že pridobili, ker pa se razlikujejo v popisih, jih bodo pozvali še enkrat, da pripravijo nove ponudbe, ki bodo temeljile na enakih popisih, da bodo lažje izbrali najugodnejše. Prednostno se bodo lotili del v domu, če bo dovolj sredstev, pa bodo letos uredili tudi okolico doma.
Na domovih bodo že tradici-
onalno obiskali vse občane, starejše od 90 let, in jih obdarili. 14. maja letos pa bo ena od njihovih občank, Jožefa Čarman, stara 100 let, tudi njo želijo obiskati.
Člani sveta mestne četrti Jezero so se na 34. seji, ki je bila 7. marca, seznanili tudi z informacijo o dodelitvi sredstev, namenjenih pospeševanju športa, kulture in rekreacije v četrti v letu 2004 na podlagi razpisa. V roku je komisija, ki jo je vodil Ljubo Jurič, prejela 13 vlog; večino so zavrnili, ker so bile presplošne. Na področju po-
speševanja kulture je bilo na voljo 2 milijona 463 tisoč tolarjev, prav toliko pa tudi za področje športa in rekreacije. Za programe na področju kulture in športa so skupaj razdelili nekaj več kot 787 tisoč tolarjev, nerazdeljenih je ostalo nekaj nad 4 milijone 139 tisoč tolarjev. Gre za sredstva iz postavke odškodnine za Gajke, medtem ko so bila sredstva za kulturo in šport, ki jih četrt prejema iz proračuna mestne občine Ptuj po glavi prebivalca za te namene, v celoti razdeljena.
Realizacijo programa in fi-
nančnega načrta četrti za leto 2004 so potrdili brez razprave. Prihodke so realizirali v celoti, odhodki pa so dosegli le 32-od-stotno realizacijo.
Od mestne občine Ptuj v četrti pričakujejo, da jim bo že v kratkem posredovala podatke o tem, katere pogodbene obveznosti iz pogodbe za CERO Gajke bo realizirala v letošnjem letu, še posebej jih zanima otroško igrišče v Budini. Šele ko bodo prejeli odgovor, bodo sklepali o morebitnih aktivnostih; občutek imajo, da jim stvari polzijo iz rok. Grožnja z zaporo Ormoške pa še vedno ostaja, ne glede na to, da ptujski župan dr. Štefan Čelan verjame v svoje sodelavce, da jim bo letos uspelo pripraviti vso potrebno dokumentacijo in bi v letu 2006 na Ormoški cesti lahko uredili pločnike in kolesarsko pot ter druge pogodbene obveznosti.
Franc Kelenc je opozoril na pomanjkljivo delo zimske službe, Ormoška cesta namreč še po 36 urah po zadnjem sneženju ni imela spluženih pločnikov. Pri Domu krajanov Budi-na-Brstje pa občani odlagajo odpadke mimo posod za ločeno zbiranje, je svet seznanila Marija Cvetko. Morda zato, ker odvoza odpadkov ne plačujejo. Kljub stalnim opozorilom, naj tega ne počnejo, se onesnaževanje nadaljuje. Če se bo odlaganje odpadkov ob posodah nadaljevalo, bi bilo najbolje, da se le-te odstranijo.
MG
Dornava • O občinski stavbi
Bo lokacija tokrat "zdržala"?
O dornavski občinski stavbi se po malem govori že od dneva, ko se je ta občina ustanovila. Takšne eminentne, reprezentativne stavbe namreč ne gre postaviti kjerkoli že. Lokacija mora biti res prava, saj navsezadnje občinska zgradba na nek način določa center občine.
In čeprav Dornavo ne gre šteti med (geografsko) ogromne občine in je stavbno občinsko jedro že izoblikovano, se je lokacija občinske stavbe kar lepo število let premetavala z enega na drugi konec, sicer vsega skupaj v zračni razdalji kakšnih 200 ali 300 metrov, pa vendarle.
Kot kaže, pa je zdaj dvomov in mnenj, kje naj bi zgradba stala, vendarle konec. Čeprav je še do lani veljalo, da se bo gradila na mestu stare osnovne šole, je
po januarski seji jasno, da ne bo tako. Svetniki so namreč na podlagi razlage župana sprejeli sklep, da se občinski sedež postavi ob vaški dvorani, kjer je bil nekoč, pred več leti, že načrtovan. In da gre tokrat zares, dokazuje tudi postavka v občinskem proračunu, na kateri je za izgradnjo rezerviranih 60 milijonov tolarjev.
Letos pod streho
"Res je, da je doslej veljalo, da naj se nova zgradba postavi na
Nova lokacija za občinsko stavbo je (spet) pri vaškem domu.
mestu stare osnovne šole, ki se bo porušila, saj ni primerna za obnovo. Na podlagi narejene idejne zasnove smo namreč ugotovili, da bi na tej lokaciji zmanjkalo prostora za dovolj veliko število parkirišč. Teh bi bilo na voljo le deset, ki bi jih zasedli zaposleni, za stranke pa tako ne bi ostal nobeden več več. Zato smo se odločili, da se bo občinska stavba gradila ob vaškem domu, kjer je že parkirišče za 27 avtomobilov in ki ga bomo lahko še razširili," zdaj dokončno odločitev pojasnjuje župan Franc Šegula.
Z gradnjo nove občinske stavbe v tlorisni izmeri 350 kvadratov s skupno uporabno površino 700 kvadratnih metrov naj bi začeli letos. V pritličju bodo urejeni prostori za zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto ter pošto, v nadstropju pa bodo občinske pisarne in urad KS ter sejna soba, ki si jo dornavski politiki, mimogrede, res zaslužijo, saj v sedanjem prostoru skorajda sedijo eden na drugem in se tako nikakor ne morejo izogniti "dihanju za ovratnik", takšnemu in drugačnemu.
V tem času že potekajo postopki in zbiranje ostale potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja na novo potrjeni lokaciji: "Prav tako je že podpisano pismo o nameri s pošto, ki bo svoje prostore financirala sama," še pravi župan Šegula. To pa pomeni tudi precejšnje znižanje stroškov izgradnje, zato naj bi bilo rezerviranih 60 milijonov v letošnjem proračunu dovolj za izgradnjo in pokritje stavbe, če bo seveda pri pridobivanju gradbenega dovoljena in razpisih za izvajalca del šlo vse po načrtih in brez zapletov. Selitev v nove prostore je predvidena v naslednjem letu.
"V okviru načrtovane investicije je zajeto tudi rušenje stare šole, ki pa se bo izvajalo šele potem, ko bo nova stavba že zgrajena. Na mestu stare šole nameravamo urediti krožišče z zelenico, ohranili pa bomo tudi novejši prizidek, v katerem ima občina sedaj še svoje prostore. Po selitvi občinskih služb bomo te prostore namenili za delovanje različnih društev in naše pihalne godbe," je še povedal Franc Šegula.
Kot vse kaže, gre torej v Do-rnavi letos zares — ob tem, da bodo zaradi izgradnje kanalizacijskega sistema stroji zaropotali pod zemljo, se bo gradilo tudi nad njo. In občina se bo poleg velikega vaškega doma oziroma doma krajanov ter opustele in nedokončane dvorane bivšega gostišča Bister (na isti lokaciji) lahko dičila še z eno pravokotno arhitektonsko skulpturo.
SM
Od tod in tam
Podlehnik • Končno sestavili proračun
Kot kaže, je februarska razširjena seja gospodarske komisije pod vodstvom podlehniškega podžupana Antona Žeraka, ki so se je udeležili prav vsi svetniki in člani občinske uprave in na kateri so prvič dodobra »presecirali« prvi predlog letošnjega proračuna, prinesla konkretne rezultate. Svetniki so namreč na marčevski prvi redni seji občinskega sveta z večino glasov (6:1), sicer z nekaj pripombami, po izjemno hitrem postopku sprejeli najprej predlog, takoj zatem pa še proračun za letošnje leto, ki je težak malenkost čez pol milijarde tolarjev.
Ampak seja podlehniških politikov, ki se po dosedanji praksi sestanejo vsak »kvatre« enkrat, pa še to ne zmeraj uspešno, nikakor ne more biti nezanimiva! In tudi tokrat ni šlo tako enostavno, kot je slišati. Za pravo poslastico pred sprejemom proračuna je namreč poskrbel čudovit besedni dvoboj med občinskim računovodjem Rajkom Prelogom in podžupanom Žerakom, iz katerega je bilo slišati marsikaj o že znanih dislektičnih težavah s številkami, seveda tistimi v proračunu, ki so se tudi letos, po menda že ustaljeni navadi, poskušale igrati nogomet brez pravil in sodnika.
Kaj sta o ozadju proračunu povedala in vsaj malo razgalila zakulisne proračunske igrice podžupan in računovodja, preberite v naslednji, petkovi številki našega časopisa. Obeta se vam zanimivo branje, verjemite!
SM
Ptuj • Stopetdeseta predstava Marjetke
Nocoj ob 19.30 bo v Mestnem gledališču na Ptuju že stopetdeseta predstava komedije Marjetka, str. 89, ki jo je režiral Samo Strelec. Predstava je bila večkrat nagrajena, uspešnica pa bo ponovno na domačem odru. 150., jubilejna ponovitev veliko pove o priljubljenosti te predstave, ki je bila davnega leta 2001 razglašena za najboljšo komedijo na Dnevih komedije v Celju. V igri nastopata Mojca Fatur in Gojmir Lešnjak Gojc.
Fl
Ljutomer • Karikature Janeza Pristavca
Foto: Miha Soštarič
V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak so do 28. marca na ogled karikaturni portreti akademskega slikarja Janeza Pristavca iz Maribora Na fotografiji v družbi z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuja Alešem Arihom, umetnostno zgodovinarko Stanko Gačnik in vodjo ljutomerske galerije Antonom Ratiznojnikom - od leve). Avtorja je ob otvoritvi razstave predstavila umetnostna zgodovinarka Stanka Gačnik, tudi avtorica spremnega besedila v katalogu razstave, katere dela je Pristavec podaril Pokrajinskemu muzeju Ptuj. Svoje zadovoljstvo, da so razstavo pripeljali v Ljutomer, pa je izrazil tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.
Miha Šoštarič
Ptuj, Zavrč • Iz dekanijske Karitas
Sodelavci župnijskih Karitas ptujske in završke deka-nije so se 8. marca srečali na rednem mesečnem srečanju, tokrat v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju. Srečanje je vodil p. Emil Križan. Pred velikonočnimi praznikih bodo člani župnijskih Karitas obiskali bolnike po domovih upokojencev in župnijah. Izobraževalni dan dekanijske Karitas in plenum škofijske Karitas v Mariboru so vsi prisotni ocenili kot zelo dobra. Za dodelitev sredstev, ki so se zbrala z dobrodelnim koncertom dekanijske Karitas, so zaprosile tri župnijske Karitas in predložile štiri vloge oziroma prošnje. Prošnje bo preučila komisija za razde-e sredstev.
Angela Trafela
Foto: Fl
Podlehnik • Poslanec Marinič o podlehniški policijski postaji
Investicija zavita v meglo
O izgradnji nove podlehniške policijske postaje pravzaprav nihče ne ve povedati nič konkretnega. To pa je tudi edina točna informacija.
»Dejstvo je, da pristojno ministrstvo ni seznanjeno s konkretnim stanjem v tej občini, kar se tiče zemljišč za izgradnjo objekta. Po drugi strani je jasno, da podlehniška policija ne more nadaljevati dela v takšnih razmerah kot sedaj. Novo
policijsko postajo bo treba zgraditi, in to v kratkem času, saj nas k temu navsezadnje prisiljujejo tudi časovni roki, ki se iztekajo,« o problematiki lokacije in izgradnje predvidene policijske postaje v Pod-lehniku razmišlja poslanec
Prostori sedanje podlehniške policijske postaje so stisnjeni v stanovanjskem bloku.
Branko Marinič ter nadaljuje: »Informacije o zemljišču za postajo v Podlehniku so zelo različne. Ene govorijo o tem, da je že zagotovljeno dovolj veliko zemljišče in da dokup zasebne parcele ni nujen. Spet druge govorijo o tem, da bo dokup potreben. Interes lastnika zasebne parcele je spet vprašljiv, saj ni rečeno, da jo želi prodati za te namene. Zato je zaenkrat vse, kar je povezano z izgradnjo nove policijske postaje v tej občini, še zelo nejasno!«
Marinič nadalje pravi, da se bo osebno najprej zavzel za (ponoven) ogled zemljišča v Podlehniku: »To bo izvedeno v relativno kratkem času oziroma takoj, ko se bo uredila prerazporeditev kadrov v notranjem ministrstvu, ki je v zaključni fazi. Takrat se bo točno vedelo, kdo je pristojen za to izgradnjo in ti ljudje si bodo ogledali stanje na terenu. Pričakujem pa tudi več resnosti s strani lokalne skupnosti. Moram reči, da se, kolikor se le da, izogibam komentiranju dela posamez-
nih občin, za Podlehnik pa upam jasno in glasno povedati, da tako, kot se je lokalna oblast zdaj lotila stvari, nikakor ni v dobro občanov, ki jih zastopa, in bo vsekakor potrebno malo strezniti misli in začeti delati tisto, kar bo dobro za ljudi. Kar se tiče izgradnje postaje, to pomeni, da bo potreben resen dogovor med kompetentnimi ljudmi s strani ministrstva, saj je nujno, da se zadeva končno začrta na jasnih temeljih!«
V primeru, da se to ne bo zgodilo, oziroma da se v Pod-lehniku ne bodo točno sporazumeli, katera zemljišča bodo namenjena izgradnji nove policijske postaje, se prav lahko zgodi, da bo zgradba pač stala kje drugje in ne tam, kjer je zaenkrat predvidena: »Interesov za ta objekt je dovolj, možne so tudi čisto druge zelo konkretne lokacije, zato nikakor ni izključeno, da se bo postaja zgradila pač na drugem zemljišču in ne zgolj in točno tam, kjer je zdaj predvidena!«
SM
Ptuj • Še o prodaji nepremičnin ob Potrčevi 9 in 9 a
Razprodaja ali pomanjkljiv sklep?
Ptujski mestni svetniki so 28. februarja sklepali o prodaji nepremičnin na območju Potrčeve 9 in Potrčeve 9 a - po oceni nekaterih svetnikov pod ceno. Zato so v sklep zapisali, da se s sedanjim vrtcem ne bo zgodilo nič, dokler ne bo zgrajen novi.
Mestni svet mestne občine Ptuj je že decembra lani sprejel letni program prodaje občinskega premoženja, v katerega so vključene vse nepremičnine iz predloga sklepa in tudi naveden razlog za prodajo - zaradi potrebe institucionalnega varstva starejših, ker Dom upokojencev Ptuj potrebuje prostor za izgradnjo dodatnih objektov. Sklep, ki so ga mestni svetniki sprejeli na 27. seji, naj bi se po zagotovilih ptujskega župana dr. Štefana Če-lana nanašal samo za zemljišča, za katera je tržna vrednost 168 milijonov tolarjev, čeprav je bilo na podlagi zapisanega razumeti,
da gre tudi za stavbe.
Zupan ob tem poudarja, da ne gre za nobeno razprodajo premoženja, ker je z ocenitvijo nepremičnin na Potrčevi vse v redu. "Nastal je preplah, ker različni ljudje različno beremo in razumemo zapisano. Ker sem kot župan prebral tako cenitev in vsebino sklepa, me nič preveč ne skrbi. Tisti, ki pa so prebrali samo predlog sklepa, pa so zaskrbljeni, ker mislijo, da prodajamo tudi stavbe, nekateri pa mislijo, da prodajamo celo dejavnost. O ptujskih pretiravanjih ne gre izgubljati besed. V cenitvi, ki je sestavni del skle-
pov, sprejetih na seji mestnega sveta, 28. februarja, je jasno zapisano, da so ocenjene zgolj parcele zemljišč, ki so tudi predmet prodaje. Da pa ne bo nepotrebne panike, bomo na prihodnji seji dodali vse potrebne slovnične popravke, ki bodo razblinili vse dvome.
Za kaj v bistvu gre? V cenitvi imamo zapisano, da se prodaja parcela, številka 533, na kateri trenutno stoji objekt, in je velika 500 m2. V sklepu pa je zapisano - poslovna stavba v izmeri 500 m2. Če ne vidiš cenitve in sklepa hkrati, te ta zapis lahko zavede. Zato bomo na naslednji
seji k vsaki nejasni postavki dodali besedo parcela. Tako se bo sklep glasil: ... parcela poslovne stavbe."
Za prodajo vrteških objektov bodo svetniki sprejeli novi sklep, je na naše vprašanje, kaj pa bo z objekti, ptujski župan odgovoril, da se bo tudi to premoženje prodalo na podlagi ocenjene vrednosti in razpisa, v katerem bo ponujena cena izključni kriterij, ker kot so zapisali v program prodaje, želijo pridobiti proračunska sredstva za gradnjo novega, normativom ustreznega otroškega vrtca.
MG
Ptuj • Dogovor o uporabi vojašnice
Za kulturo, šolstvo in tudi društva
Na Ptuju so se uskladili interesi glede uporabe vojašnice. Znotraj nje je 15 objektov, ki so bili delno ali popolnoma sanirani leta 1992 za potrebe vojske.
Sanacija in adaptacija je bila izvajana v duhu, da bo v prihodnje možno z relativno majhnimi posegi pričeti izvajati vsebine srednješolskega izobraževanja, dejavnosti kulture in znanosti. V ta namen so bila podpisana mnoga pisma in dogovori.
Objekt 1 (učni objekt 1) naj bi se namenil za potrebe srednje-, višje- in visokošolskega izobraževanja ter Ljudske univerze in Ozare, objekt 2 (učni objekt 2) za potrebe Pokrajinskega muzeja Ptuj, Zgodovinskega arhiva Ptuj in Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, ob-
jekt 3 (stražarnica) za potrebe Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, objekt 4 (območni štab) se nameni za potrebe Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine (Arheološki center Slovenije) in Urada za delo Ptuj. Objekt 5 (prijavnica pod gradom) se nameni za potrebe Mestne občine Ptuj, objekt 6 (soba za obiske) za potrebe Mestne občine Ptuj, objekt 7 (delilna kuhinja z jedilnico) - podeli se koncesija za ponudbo prehranjevanja, objekt 8 (nadstrešnica) se nameni za potrebe Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (bibliobus)
in parkiriščni prostor za uslužbence. Kotlovnica bo skupni objekt, pralnica se nameni za potrebe društev in depo knjig za bibliobus, objekt 11 (Loge-voJ Ptuj) se nameni za potrebe lokalne kulture (slikarji, kiparji, glasbene skupine), garaže in delavnice se namenijo za potrebe Ministrstva za obrambo (civilna zaščita) in za depo gledališke opreme, knjižnica in skladišča se namenijo za potrebe ptujske kabelske televizije, okrepčevalnica se nameni za potrebe Mladinskega sveta MO Ptuj za Mladinsko hišo in po-
trebe društev (radioamaterji Skupni objekti bodo še lopa za odpadke ter zunanja igrišča in parkirišča.
Stroški, ki bodo nastajali v prostorih, bodo bremenili izključno dejanskega uporabnika, stroške skupnih površin bodo pokrivali dejanski uporabniki sorazmerno s površino prostorov, ki jo bodo uporabljali, stroški vzdrževanja kurilnice pa se bodo delili v sorazmerju s površino prostorov, ki jo bodo uporabljali, oz. s številom radiatorjev.
Fl
Od tod in tam
Ormož • Koncertni večer
V zeleni dvorani Glasbene šole Orm^ož redno potekajo koncerti učencev ormoške glasbene šole. To sredo pa so za svojo zvesto publiko pripravili koncertni večer, na katerem je nastopil Jure Smej, študent pozavne na akademiji za glasbo v Freiburgu, s klavirjem pa ga je spremljal Otmar Plavčak. Kot gost večera je nastopil klavirski duo Mateje Tertinek in Nejca Lavrenčiča s Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru. Mladi glasbeniki so pripravili nastop pred ormoško publiko kot del priprav na državno glasbeno tekmovanje. Pihalni orkester glasbene šole Ormož pa se te dni pripravlja na koncert z naslovom Pozdrav pomladi, ki ga bo odigral v soboto v kulturnem domu v Lendavi skupaj s Soboškim harmonikarskim orkestrom in Pjevačkim zborom i tamburaškim sastavom KUD Mura Mursko Središče.
vki
Grajena • Nova premiera gledališke skupine
Foto: Črtomir Goznik
Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena je najstarejša sekcija KD Grajena, deluje že 56. leto.
Trinajstega. marca so na oder premierno postavili igro Sosedov sin po povesti pisatelja Josipa Jurčiča. Igra je že 28. premierna predstava na grajenskem odru, režira jo Tatjana Vaupotič. Pred tem jo je že leta 1967 režirala Marija Vaupotič. "Menimo, da so prav amaterske gledališke skupine primerne za ohranjanje tradicije slovenskih literarnih del. Gre tudi za eno najlepših ljubezenskih zgodb v slovenski literaturi", je med drugim povedala režiserka Tatjana Vaupotič. V igri nastopa 21 igralcev, z bralnimi vajami so pričeli oktobra v osnovni šoli Grajena, konec decembra so se preselili v kulturno dvorano, kjer pa jih je na vajah precej zeblo, ker je brez centralne kurjave. Na vajah so zmrzovali več kot sto ur. Predstava traja 110 minut. Ob študiju nove igre so se precej tudi trudili, da so kupili novo ozvočenje in reflektorje (s pomočjo donatorjev jim je uspelo zbrati 500 tisoč tolarjev) in nadomestiti dotrajano opremo.
Drugega aprila bodo na grajenskem odru nastopili še enkrat, njihov glavni načrt pa je igro postaviti na dvorišče vurberškega gradu. "To je nov izziv za vse nas, ker izkušenj s predstavami na prostem še nimamo," je dodala Tatjana Vaupotič, kije tudi prepričana, da jim glede na velik vložek v vaje in pripravo scene ne more spodleteti in jih bo občinstvo lepo sprejelo.
MG
Novo mesto • 25. srečanje tamburašev in mandolinistov
V soboto, 2. aprila, bo v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Kulturnem centru Janeza Trdine, Novo mesto, potekalo 25. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije.
Srečanje je tekmovalnega značaja. Tekmovalni koncerti se bodo pričeli ob devetnajsti uri. Udeležilo se ga bo dvanajst skupin: iz Vinice, Cirkulan, Žirovnice, Ra-dencev, Reteč, Poljčan, Brezij, Vipave, Artič, Dobreča, Ljubljane in Novega mesta, ki bodo izvajale dela slovenskih (J. Gregorc, A. Foerster, D. Zajec, E. Adamič, V. Vodopivec) in tujih avtorjev.
ur
Foto: vki
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z režiserjem Matjažem Latinom
Na knjižni polici
Vohljač v Mestnem gledališču
V ptujskem gledališču pripravljajo novo premiero, ki jo bodo na oder postavili 24. marca. To bo delo Antonyja Shafferja Vohljač, komična kriminalka.
■ V^ V^
Na vaji smo zmotili režiserja Matjaža Latina ter igralca Petra in Aljoša Ternovška.
Delo režira Matjaž Latin,
ki smo ga v odmoru med vajo zmotili in poprosili, da nam premierno predstavo nekoliko predstavi.
»Vohljača je zvohljal igralec Aljoša Ternovšek pred dvema letoma. Po tem delu je bil v sedemdesetih letih posnet uspešen film. Gre za žanr kriminalke in mislim, da bo to za ptujsko publiko zelo zanimivo, nekaj takega se še na tem odru ni predstavilo. V filmu sta vloge, ki jih v našem primeru igrata Peter in Aljoša Ternovšek, predstavila zelo znana igralca Laurence Olivier in Mishael Kean,« je uvodoma dejal reži-
ser Matjaž Latin. O zgodbi te komične kriminalke režiser namenoma ni hotel dosti govoriti, povedal pa je, da je polna najrazličnejših zapletov, preobratov, tako bo delo napeto in zabavno. Avtor Antony Shaffer gledališki publiki ni tako znan kot njegov brat Peter (Amadeus), znan pa je kot scenarist za filme Agathe Christie.
V delu bo bogata scenografija, ki jo po zamisli scenografa Djordja Bjelobrka izdeluje odrski mojster Marjan Pišek ob pomoči Danijela Vogrin-ca, Romana Kocipra in ključavničarja Jožeta Zelenka. V predstavi je dramaturg Rok
Foto: Fl
Danijel Vogrinec, Marjan Pišek in Roman Kociper pri izdelavi scene za Vohljača
Skorba • Revija otroških gledaliških skupin
Tokrat samo dve predstavi
V sredo je bila v organizaciji Območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti ter Zveze kulturnih društev Ptuj v krajevni dvorani v Skorbi revija otroških gledaliških skupin pod naslovom Gremo v gledališče.
Za Skorbo so svoje predstave prijavile tri otroške gledališke skupine, žal je bolezen preprečila, da bi nastopili tudi člani Prosvetnega društva Cirkovce z Jezičnimi dohtarji in Piko Nogavičko.
Ob dobri pripravi revije s strani organizatorjev so se najprej predstavili mladi igralci iz Otroške gledališke skupine Kulturnega društva Skorba s Cesarjevimi novimi oblačili Milana Jesiha. Delo je režirala Nada Golob. Nastopili so tudi
člani Aline otroške gledališke skupine Kulturnega društva Lovrenc na Dr. polju s prisrčno predstavo Milana Šege Čarobni ključek v režiji Mateje Pišek.
Revijo je strokovno spremljala režiserka in gledališka pedagoginja B. Bezeljak Glazer.
16. marca bo v Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju v okviru revije še predstava Žarka Petana Pet Pepelk, ki jo bo odigral Gledališki klub OŠ Ljudski vrt pod vodstvom Tajke Šnuderl.
Na osnovnih šolah in tudi v
društvih očitno ni dovolj mentorjev za delo z mladimi gleda-liščniki, saj je po odhodu nekaterih mentoric v pokoj očitno nastala glede gledališča kar velika vrzel. Nekoliko bolje je na lutkovnem področju (revija bo v torek, 15. marca, v Podlehni-ku), prijavljenih pa je kar osem lutkovnih skupin. Očitno se pozna, da imajo učitelji v času šolanja na pedagoški fakulteti lutkarstvo zajeto v učni program, gledališča pa ne.
Franc Lačen
A
Lovrenčani so se predstavili s Čudežnim ključem.
Vilčnik, za masko skrbi Tina Andrejevič, za glasbo Seba-stijan Duh, za kostume pa bo poskrbel sam režiser.
Matjaž Latin je že večkrat režiral na ptujskem odru, sicer pa je svobodni umetnik, tako režira tam, kamor ga povabijo, sodeloval je že domala z vsemi slovenskimi poklicnimi gledališči, delal pa je tudi v Splitu, ponudbe pa ima tudi v Reki.vx
Matjaž Latin nam je tudi zaupal, da moraš kot svobodnjak za svoje preživetje kar veliko delati, tudi po štiri predstave na sezono ali celo več. Z novo obdavčitvijo se z dvema ali tremi predstavami težko preživi. Odvisno pa je tudi od posamezne predstave, lahko gre za eno-dejanke, komorne predstave ali pa za velike prestave, ki pač terjajo več dela in tudi časa.
Povprašali smo ga tudi, kaj bi kot svobodnjak želel režirati, oziroma ima do posameznega gledališkega žanra svojstven odnos. Dejal je, da rad dela predstave, ki bazirajo na igralcih, zanima pa ga tudi sodobna dramatika, veliko se piše za komorno gledališče. Zadovoljen je, če ob dobrem humorju nasmeji gledalce.
Sicer pa nam je dejal, da je čar gledališča v novih iskanjih tudi pri promociji klasičnih tekstov, režiser mora dati delu neko svojo noto, sicer stvar ni zanimiva oziroma bi bila posnemajoča.
Matjaža Latina pa zanima tudi film. S tem medijem se je srečal že kot igralec in kot režiser. Režiral je dokumentarca Efektivna molitev, kjer so igrani in dokumentarni posnetki. Kjub temu, da mu je zaenkrat glavno delo v gledališču, pa se tudi v prihodnosti spogleduje s filmom.
Franc Lačen
J. M. Coetzee: Življenje in časi Michaela K.
Celje: Mohorjeva družba, 2004.
Južnoafriški pisatelj John Maxweell Coetzee je že v^ svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju 1983 za roman Življenje in časi Michaela K. prejel Bookerjevo nagrado, hkrati pa je drugi Južnoafričan po Nadine Gordimer, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost, in to v letu 2003. John Maxwell Coetzee se je rodil v Cape Townu 1940. leta, odraščal v burski družini alkoholu podvrženega neuspešnega odvetnika in matere učiteljice, na katero je bil še preveč navezan. Diplomiral je iz književnosti in matematike na capetownski univerzi, deloval v Angliji in ZDA, kjer je doktoriral iz angleščine in nemščine. Od 1972 živi v Južni Afriki, kjer predava kot profesor za literaturo in gostuje po tujih univerzah.
Coetzeejevo pisateljsko delo obsega tako romane kot esejistiko. V slovenščino imamo prevedene njegove romane Sovražnik (1993), V srcu dežele (2001 in 2003), Sramota (2004) in Življenje in časi Michaela K. (2004). Coetzeejevo pisanje niha med temnim lirizmom in surovim realizmom v naslonitvi na psihologijo Dostojevskega in na druge pisce, kot so: Rilke, Musil, Faulkner, P. White, Elliot, Beckett... V celotnem pisateljskem opusu se sprašuje o odnosih med urbano in ruralno stvarnostjo, kar se najbolj kaže v konfliktnem razmerju medposamez-nikom in družbo.
Roman Življenje in časi Michaela K. je zgodnejše literarno delo, kritika apartheidovske represije in rasnega razlikovanja. Kaže se v ohranjanju človekovega dostojanstva in osebne svobode v okrutnem in ciničnem okolju. Cape Town je poln vojske brezdomcev in revežev pred agencijami za pomoč, vpožganih skladiščih in dokih. Michael K. si želi, da ga pustijo pri miru, da mu režim ne krati njegovega bivanja, želi biti, kar je. Tukaj naletimo na razmerje med civilizacijskim in naravnim. Coetzee postavlja svoje like vedno v ekstremne situacije.
Michael K. je vrtnar, ki napravi cizo, da bi odpeljal bolno mater iz mesta, stran od nemirov in nasilja, na deželo, kjer bi v miru prebila ostanek življenja. Zgodbo doživlja tretje-osebni pripovedovalec, ki pravi: "Mama je hotela živeti na deželi, da bi prišla stran z dežja. Kjer sva živela, je kar naprej deževalo." Michael K. je prostodušen, srčen junak, ki je odraščal v različnih družbenih ustanovah. Z improvizirano cizo na ročno vleko se z materjo odpravita na pot na kmetijo, kjer je mati preživljala srečna otroška leta. Mati v bolnišnici umre, njen pepel prenaša Michael v plastični vrečki in ga pokoplje na kmetiji, kjer zaživi v sozvočju z naravo. Kot mlad vrtnar skrbi sam zase, vendar ponovno vdre v njegovo življenje nasilje, taborišče, "civilizacija". Iz taborišč zna vedno ubežati z notranjo močjo, v sli po svobodi, še bolj pa z voljo ohraniti notranja duhovna spoznanja in doživljanja. V svojih bivanjskih vprašanjih in prizadevanjih vseskozi ohranja svoje človeško dostojanstvo.
Vladimir Kajzovar
Cirkovce • Zdenko Kodrič - Glazerjev nagrajenec
Z Visoko modo v Mariboru
Zdenko Kodrič, novinar, pisatelj in publicist iz Cirkovc, je eden treh kulturnih ustvarjalcev, ki so letos prejeli Glazerjevo listino, priznanje na posebne dosežke na področju kulture. Konec marca bodo izšle tudi njegove kratke zgodbe.
Priznanje podeljuje mestna občina Maribor v spomin na pesnika Janka Glazerja. Ob listinah je mestna občina Maribor podelila tudi Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Kodriča sta za Glazerjevo priznanje predlagala umetniško društvo Stara steklarska iz Ptuja in založba Litera iz Maribora.
»Vsaka nagrada je mikroskopska povečava manjših ali večjih uspehov. Glazerjeva listina je zame zelo pomembna pozornost, predvsem zato, ker je bil Janko Glazer umetnik, pesnik in velik knjižničar. Genius loci. Z njim oziroma z njegovim Mariborom sem povezan že več kot dvajset let, o Mariboru sem pisal v treh svojih knjigah, v Mariboru sem soustanavljal nekdanjo Galerijo 88 in prireditev Ko te napiše knjiga, ki je povezana s slovenskimi dnevi knjige,« je ob dodelitvi Glazer-
jeve listine povedal Zdenko Kodrič.
Osmega marca, ko se bil v medijih objavljen izbor letošnjih prejemnikov Glazerjevih priznanj, se je zgodil nenavaden, če že ne čaroben dogodek: poklical ga je urednik Litere Nino Flisar in mu povedal, da že iščejo tiskarja za tisk kratkih zgodb. "Take reči se zgodijo le enkrat v življenju," je prepričan Zdenko Kodrič.
Tudi v najnovejši knjigi kratkih zgodb z naslovom Visoka moda se Kodrič dotika Maribora. Kot sam pravi, so zgodbe bolj ali manj nenavadne. V prvem delu jih je devet, ki se povezujejo z vsakdanjostmi, v drugem delu pa so t. i. triptihi, kjer eno in isto zgodbo piše v treh sorodnih oblikah: v kanonski oziroma zenovski obliki, noveleti in obsežni, skoraj že romanizirani zgodbi. »Gre
za novost. To ugotavlja tudi pisec spremne besede Milan Dekleva. Knjiga kratkih zgodb bo verjetno že konec marca na knjižnih policah,« je o svojem najnovejšem delu povedal Zdenko Kodrič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Novinar, pisatelj in publicist Zdenko Kodrič
Foto: Fl
Foto: Fl
Rokomet
Odlična tekma na Hardeku
Stran 8
Judo
Klemen Ferjan v Pragi osvojil 3. mesto
Stran 8
Namizni tenis
Prijetno presenečenje v Izoli
Stran 9
Boks
12. zlati grb ostal v Slovenski Bistrici
Stran 9
Kolesarstvo
Uspele priprave mladincev KK PP v Istri
Stran 10
Strelstvo
Znani prvi skupni zmagovalci
Stran 10
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ptuj • 1. SNL - Liga Simobil -19. krog
Zlile v 93. minuti zadel za tri toeke!
Ptujeani se iz Zagorja vraeajo s pomembnimi tremi toekami v boju za vrhnji del razpredelnice.
ZAGORJE - DRAVA 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Zilic (90)
DRAVA: Dabanovic, Grižonič, Zajc, Šterbal, Miljatovič, Korez (od 62. Prejac), Težački, Gorin-sek, Čeh, Toplak (od 46. Petko-vič), Zilič. Trener: Srečko Lusič.
Pred gostovanjem Ptujčanov v Zagorju je bilo na videz vse mirno. Vendar se je vsaj malo čutilo, da je nervoza tukaj, predvsem pa misli o tem, kaj prinašajo tri točke, kaj samo ena in kaj poraz. Točka ne bi nobeni ekipi koristila. Lepo sončno vreme je privabilo kar veliko gledalcev, ki so lahko videli solidno nogometno predstavo na solidno pripravljenem igrišču za ta čas. Nogometaši Drave so srečanje pričeli dokaj mirno in že po nekaj odigranih minutah so Ptujčani kontrolirali potek srečanja. Še sreča, da grobi prekršek že v 2. minuti nad Grižoničem ni prinesel bolj ostre igre. V osmi minuti je bila prva obetavnejša akcija gostov. Z leve strani je Grižonič poslal dol-
go žogo v prazen prostor, vendar je bil Gorinšek za las prekratek. Sedem minut kasneje pa je že bilo vroče v kazenskem prostoru Zagorja. Prosti udarec z leve strani je izvedel Težački, ki je v kazenskem prostoru domačih našel prostega Ziliča, žal pa njegov strel z glavo ni zadel cilja. Veliko več akcij se je odvijalo po levi strani, ob tem pa so nogometaši Drave igrali zelo umirjeno, ni pa bilo čutiti, da bi bili zares nevarni. Vse se je zaključevalo na robu kazenskega prostora Zagorjanov, ki so se bolj orientirali na obrambo svojih vrat, kot mislili na napad. V dveh do treh poizkusih v prvem polčasu pa so samo malce ogreli dlani vratarja gostov, Dabanovi-ča.
Prvi polčas je vsekakor pustil sledi tudi na igrišču in žogo je bilo vedno težje kontrolirati. Začetek drugega polčasa, natančneje 47. minuta, pa je že prinesel prvo resnejšo priložnost za Dravo. Globinsko žogo je lepo sprejel napadalec Drave Gorin-
liga
Q Vodafone"
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 19. KROGA: Zagorje - Drava 0:1 (0:0), Bela Krajina -CMC Publikum 2:1 (1:0), Mura - Koper 1:3 (0:), Maribor Pivovarna Laško - Ljubljana 0:2 (0:0), Primorje - Domžale 3:1 (1:0), KD Olim-pija - HIT Gorica 2:3 (1:2)
1. HIT GORICA	19	13	4	2	31:17	43
2. CMC PUBLIKUM	19	10	2	7	28:16	32
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	19	8	5	6	28:23	29
4. PRIMORJE	19	8	5	6	23:18	29
5. KD OLIMPIJA	19	8	5	6	24:22	29
6. LJUBLJANA	19	7	7	5	23:23	28
7. DRAVA	18	7	5	6	23:23	26
8. DOMŽALE	18	6	6	6	27:23	24
9. MURA	19	5	7	7	24:24	22
10. BELA KRAJINA	19	5	4	10	10:34	19
11. KOPER	19	3	6	10	16:27	15
12. ZAGORJE	19	2	6	11	10:26	12
Lestvica najboljših strelcev: 10 - K. Bozgo (Maribor PL); 9 - A. Rodi~, S. Rani~ (HIT Gorica), S. Zili~ (Drava); 8 - S. Dvoran~i~ (Domžale); 7 - S. Cimiroti~ (KD Olimpija), E. Rakovi~ (Mura); 6 - P Ipavec (Mura), D. Ruši~ (CMC Publikum), D. Karapetrovi~ (ljubljana).
šek, ki je prodrl v kazenski prostor domačinov, vendar je njegov strel končal v naročju domačega vratarja. V 64. minuti so dravaši izvedli lepo akcijo po desni strani. Petkovič je iz korner linije videl prostega Gorin-ška okrog osem metrov do vrat Zagorjanov, vendar je podal za hrbet soigralcu, ki je bil sam in priložnost je splavala po vodi. V 78. in 79. minuti je bilo vroče pred vrati domačinov. Najprej je Prejac streljal z roba kazenskega prostora, vendar točno v vratarja, pa tudi strel ni bil močan, nato pa je Šterbal poslal dolgo žogo do Ziliča, ta pa je udaril iz prve in žoga je švignila tik mimo leve vratnice Zagorja. V 81. minuti pa je obramba Drave zaspala. Domači napadalec Zgonjanin se je sprehodil čez njo, podal do Repovža, ki se je sam znašel pred Dabanovičem, vendar je nekdanji reprezentančni vratar z odličnim posredovanjem preprečil žogi pot v mrežo in s tem povzročil globoke vzdihe domačih navijačev. Dve mi-
Foto: Danilo Klajnsek
Veselje nogometašev Drave po doseženem zadetku Seada Zi-li~a (v ospredju) in žalost Zagorjanov (v ozadju)
nuti kasneje pa je Repovž, sicer brez pravega razloga, in to brez nesojeni strelec, naredil svoji žoge, brcnil Težačkega. Sodnik ekipi medvedjo uslugo, saj je Šart ga je "nagradil" s pred-
časnim odhodom v slačilnico. Zadnje minute so potekale na polovici, ki je pripadala nogometašem Zagorja. V 90. minuti je bilo vroče v njihovem kazenskem prostoru, saj je Zilič preigral dva obrambna igralca, Kujovič pa ga je povlekel za dres. Vsi so pričakovali, da bo sodnik pokazal na belo točko. Res pa je, da se je osmešil, ko je v tej akciji pokazal rumeni karton ptujskemu napadalcu, saj naj bi po njegovem mnenju simuliral prekršek. Vsi na stadionu so pričakovali, da se bo srečanje končalo z delitvijo točk, vendar ni bilo tako. Da so se veselili ptujski navijači v Zagorju, je poskrbel Sead Zilič, ki je prei-gral skoraj celotno obrambo Zagorja in z natančnim strelom po tleh, v spodnji desni kot, potisnil žogo v mrežo ter svojemu moštvu zagotovil izredno pomembne točke v borbi za uvrstitev med prvo šesterico. Slavje se je tako lahko pričelo. Ptujča-ni so bili borbenejši, kar se je v igri tudi videlo, saj so naredili 31 prekrškov, sicer osem več od Zagorjanov. Nihče od Drave ni čuval nog ali sebe, ampak so zaigrali zares požrtvovalno in si tudi težko prislužili pomembne tri točke.
Srečko Lušič, trener Drave: "Po štirinajstih dneh smo ponovno igrali srečanje. Fantje so se borili in na koncu smo le uspeli doseči zmagoviti zadetek in tri točke, ki nam bodo v nadaljevanju prvenstva veliko pomenile."
Danilo Klajnsek
Nogomet • Pred tekmo Drava - Primorje
S Primorjem odioeiina tekma?
Zmaga Drave v Zagorju je vsekakor poskrbela za dvig temperature v najstarejšem slovenskem mestu. Zadetek Ziliča v zadnjih trenutkih srečanja na tem vročem gostovanju je spremenil vso razpoloženje in seveda dvignil apetite za še več, za še višje. Nogometašem Drave pa so v minulem krogu na roko šli še nekateri izidi, in sicer poraz Domžal v Ajdovščini, poraz Olimpije za Bežigradom in polom Mure na Fazaneriji, nikakor pa ne zmaga Ljubljane v mariborskem Ljudskem vrtu. Razen HIT Gorice in celjskega CMC Publikuma so klubi točkovno blizu. Sedaj ni več kalkulacij, ampak se bo igralo na polno. Vsi ne bodo preživeli bitke za ligo šesterice, ki se bo potem udarila za naslov prvaka. Jutri bo na ptujskem stadionu gostovalo ajdovsko Primorje in
priložnost za nogometaše Drave, da se izkažejo. Pot v raj pa vodi samo z zmagami. O kakovo-
sti ekipe iz slovenske Primorske ni potrebno govoriti in na Ptuj prihajajo po zmago, ki bi jim od-
Foto: Črtomir Goznik
Sre~ko Luši~, trener Drave
prla vrata raja.
Drava bo vsekakor igrala na zmago. V ekipo se bo vrnil izkušeni Nedžad Alibabič, ki bo okrepil zvezno vrsto, ki bo morala prekleto dobro delati, da bi vsi skupaj prišli do cilja. »Vemo, da je Primorje kvaliteten nasprotnik, predvsem pa bolj izkušen in udeleženec evropskih tekmovanj. Nasprotnika si ne moremo izbirati. Mnenja pa sem, da bi lahko bila to ključna tekma za našo uvrstitev v prvo šesterico,« je pred jutrišnjim srečanjem dejal ptujski trener Srečko Lušič.
DRAVA: Dabanovič, Zajc, Gri-žonič, Šterbal, Miljatovič, Emer-šič, Alibabič, Težački, Čeh, Zilič. Gorinšek. REZERVNA KLOP: Štel-cer, Petek, Toplak, Prejac, Korez, Petkovič. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klajnsek
Rokomet • 1. SRL, moški, ženske
Odlična tekma v Ormožu, Ptujčanke brez končnice
1. SRL - MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 29:30 (13:17), Rudar Trbovlje -Adria Krka 28:33 (15:14), Cimos Koper - Gorenje 27:25 (15:11), Svis - Celje Pivovarna Laško 29:42 (12:19), Termo - Prevent 29:33 (13:17), Prule 67 - Gold club 32:39 (18:16)
1. CELJE PIVO. LAŠKO	15	15	0	0	30
2. TRIMO TREBNJE	15	11	0	4	22
3. GORENJE	15	10	1	4	21
4. PREVENT	15	9	0	6	18
5. JERUZALEM ORMOŽ	15	8	1	6	17
6. GOLD CLUB	15	8	1	6	17
7. CIMOS KOPER	15	7	1	7	15
8. TERMO	15	6	2	7	14
9. RUDAR TRBOVLJE	15	6	0	9	12
10. ADRIA KRKA	15	6	0	9	12
11. SVIŠ	15	1	0	14	3
12. PRULE 67	15	0	0	15	2
Jeruzalem - Trimo 29:30 (13:17)
JERUZALEM: G. Čudič (12 obramb), Dogsa (3 obrambe); Belsak 2, M. Horvat, Mesarec 4, Koražija 11 (6), Bezjak 3, Gra-bovac 2, Ivanusa 5, B. Čudič 2, Grizolt, Štefanič, Potočnjak, Ko-saber. Trener: Sasa Prapotnik.
Derbi 15. kroga je po dramatični končnici pripadel gostom iz Trebnjega, ki so tako jeruza-lemčkom vrnili za poraz v prvem delu prvenstva. V prvem polčasu tekme so bili domačini neprepoznavni, edini razpoloženi igralec pa je bil Mesarec. Kot zanimivost naj omenimo, da je vratar Jeruzalema Gregor Čudič v 1. polčasu zbral le eno obrambo. Na nasprotni strani je za razliko od domačega vratarja blestel Torlo (11 obramb v 1. polčasu), v napadu pa je bil zelo razpoložen sesti strelec lige Ubožanka, kar je bilo dovolj za 4 gole prednosti pred odmorom (13:17).
V 2. polčasu so Ormožani zaigrali, kot znajo. V golu se je končno prebudil Čudič, ki je z obrambami zaustavil Ubožanko, stekla je tudi igra v obrambi in s tem tudi protinapad domačih. V lovu za gosti so ormoški vinarji že v 43. minuti rezultat izenačili na 21:21, dve minuti pred koncem pa so varovanci trenerja Prapotnika vodili z 2 goloma, 28:26. V zelo napeti končnici so domačini ostali brez izključenega Potočnjaka, v napadu so

Aleš Mesarec (RK Jeruzalem Ormož)
Foto: Uroš Krstič
storili nekaj napak, kar so spretno izkoristili Trebanjci, ki so preko Gradiška deset sekund pred koncem dosegli zmagoviti gol. Ob koncu je sledila zaslužena zmaga gostov in velik aplavz polne dvorane obema moštvoma za prikazano igro.
Uroš Krstič 1. A SRL - ŽENSKE
REZULTATI 17. KROGA: Loka kava KSI - Mercator Tenzor Ptuj 39:30 (19:16), Gramiz Kočevje -Maks Polje 27:21 (16:11), Olim-pija - Burja 28:28 (11:11), Celjske mesnine - Celeia Žalec 24:30 (14:15). Srečanje Izola - Krim Mercator bo odigrano kasneje.
1.	KRIM MERCATOR	16	16	0	0	32
2.	CELEIA ŽALEC	17	12	3 2	27
3.	BURJA ŠKOFIJE	17	9	3 5	21
4.	CELJSKE MESNINE	17	10	0	7	20
5.	OLIMPIJA	17	8	3 6	19
6.	LOKA KAVA KSI	17	9	1	7	19
7.	MER. TENZOR PTUJ 17	8	0	9	16
8.	IZOLA	16	4	0	12	8
9.	GRAMIZ KOČEVJE	17	2	0	15	4
10.	MAKS POLJE 17 1 0 16 2
Loka Kava KSI - Mercator Tenzor Ptuj 39:30 (19:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Potočnjak 1, Prapotnik, Šijanec 4, Pučko 1, Hameršak, Šincek, Ramšak 1, Gregorec, Lazarev, Brumen 2, Murko 5, Kelenc,
Savič, Derčar 15. Trener: Neno Potočnjak.
Poraz ptujskih rokometašic v Škofji Loki je dokončno razbil njihove sanje o morebitnem nastopanju v končnici. No, zmaga pa ni pomagala niti ekipi Loke kave, saj je tam pristala ljubljanska Olimpija, ki je le uspela osvojiti točko na domačem parketu proti Burji iz Škofij. Sicer pa so Ptujčanke igrale dobro le do polovice prvega polčasa, ko so domačinke povedle z 8:7, nato pa so le-te polagoma zvišale prednost na tri točke.
Rokometašice iz Škofje Loke so imele v nadaljevanju lažje delo, saj njihove nasprotnice niso igrale najbolje v obrambi, pa tudi v napadu je slonelo vse na odlični Mojci Derčar, ki je dosegla petnajst zadetkov, od tega trinajst iz igre in dva iz sedmih metrov, in to kljub temu, da je nastopila poškodovana.
Škoda, da se igralke ekipe Mercator Tenzor Ptuj niso uvrstile v play-off, vendar so jih poškodbe dobro presekale, predvsem zaradi poškodbe ključnih roko-metašic pa tudi športne sreče ni bilo. Zato pa jim ostane v tolažbo, da so se v končnico uvrstile v pokalnem tekmovanju.
Danilo Klajnšek
Folo: Črtomir Goznik
Mojca Derčar je imela v Škofji Loki premalo pomoči soigralk.
Judo • Tekma za svetovni pokal v Pragi
Klemen Ferjan izpolnil normo za SP
Med vikendom se je v Pragi odvijal svetovni A-pokal v judu za člane. Slovensko reprezentanco so pod vodstvom Vlada Čuša na tem turnirju zastopali: v kategoriji do 66 kg Igor Trbovc (JK Sankaku), v kategoriji do 81 kg Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) in v kategoriji do 90 kg Grega Greif (JK Impol).
Klemen Ferjan je v kategoriji do 81 kg, ki je bila tudi najštevilčnejša na tem turnirju v 1. kolu, premagal Grka Iosifidisa z rezultatom 5:0. V 2. kolu je gladko z 10:0 Christodoulidesa iz Cipra. V 3. kolu je prav tako gladko z 10:0 premagal Slovaka Randla in se s tem uvrstil v polfinale. V polfinalni borbi je po vodstvu
s 3:0 v zadnji sekundi izgubil z rezultatom 3:5 proti Romunu Sojocu. S tem je Klemen, član ptujske Drave, izpolnil normo za svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Egiptu.
"Z izjemo prvega nasprotnika, se je Ferjan boril s samimi izkušenimi tekmovalci. V polfinalni borbi je praktično že imel zmago v žepu, vendar je v preveliki želji po zmagi v rednem delu borbe, žal v zadnji sekundi naredil napako, ki jo je odlični Romun izkoristil. Je pa bila ta polfinal-na borba v bistvu finale pred finalom, saj je Romun Cojoc na koncu brez težav slavil končno zmago," je po tekmi povedal trener Vlado Cuš.
Omeniti velja tudi nastop Grege Greifa, ki je v kategoriji do 90 kg v 1. kolu premagal Čeha Suchya. V 2. kolu je po zelo izenačeni borbi moral 20 sekund do konca priznati premoč olimpijskega prvaka Grka Iliadi-sa Nikolaosa.
V kategoriji do 66 kg pa je Igor Trbovc že v 1. kolu po tesni borbi izgubil z Dancem Bak-kejem.
Omeniti velja, da na turnirju v Pragi poraženci nimajo popravnih borb oz. repasažev, tako da tekmovalcem za uvrstitev naprej štejejo le zmage.
Andrej Čuš
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Božič drugi v Poreču
Profesionalni kolesarji moštva Perutnina Ptuj so se v nedeljo udeležili dirke Trofej Poreč kategorije 1.2 UCI v sosednji Istri. Dirka je bila dolga 138 km, ob močni konkurenci iz sedmih evropskih držav so na njej nastopila tudi vsa slovenska moštva. Ptujčani so se tudi zaradi lanske zmage Mateja Stareta letos pojavili kot favoriti, imeli nekaj težav zavoljo tega, a so jih uspešno prebrodili, saj je Borut Božič osvojil odlično drugo mesto.
Dirka je bila na začetku precej mirna, saj se je prvi večji pobeg zgodil šele po 70 kilometrih, ko se je »odpeljala« skupina sedmih kolesarjev. Uspela si je prikole-sariti 1.30 minute prednosti, pobeg pa se je po 40 kilometrih zaključil. Tik zatem pa so se od skupine odcepili trije kolesarji, ki so na koncu odločali o zmagovalcu. Zraven Božiča sta v ospredju kolesarila Avstrijec Jochen Summer ter Čeh František Ra-bon, trojica si je s složno vožnjo že privozila prednost 40 sekund, na koncu pa se je le-ta tudi zaradi taktiziranja prepolovila. Končnega zmagovalca je odločil sprint, v katerem pa je bil Summer premočan za Božiča ter Čeha Rabo-na. Vodja ekipe Srečko Glivar je takole ocenil sam sprint: »Vedeli smo, da je Summer dober sprinter, kljub temu pa nas je malo presenetil. Računali smo na Božiča.« Ptujčani so imeli svojega aduta tudi v ozadju, saj je Ilešič skozi cilj pripeljal na čelu glavni-
Borut Božič na stopničkah v Poreču
ne ter osvojil 4. mesto, Kvasina pa je bil 8.
Če si favorit, je do dobre uvrstitve še težje priti: »Vsi so nas opazovali, niso nam dali dihati. Če je kakšen naš konkurent ušel, se niso sekirali, če pa smo mi, so šli vsi takoj za nami. Tako je bilo za nas zelo težko dirkati. Mogoče lažje dirkamo v težji konkurenci.«
Dobri rezultat so plod ekipnega dela, izdelane taktike, na koncu pa je vseeno potreben tudi kanček športne sreče. »Dirkali smo v redu, imeli smo svojega sprinterja v ospredju, tako da si nimamo kaj očitati. Če bi skupaj prišla skupina, bi morda bilo boljše, vendar je v skupini več tveganja, zato smo prej hoteli narediti pobeg. Pomembno je,
da ekipa dela, kot je potrebno, da se borimo in dobivamo priložnosti za zmago. To je že sedmo letošnje drugo mesto, kar je malo zoprno. Pa bo že.«
Trofej Poreč, 1.2 UCI, 138 km
1.	Jochen Summer, (Aut) ELK
2.	Borut Božič, (Slo) Perutnina Ptuj
3.	František Rabon, (Cze) PSK Whirlpool
4.	Aldo Ino Ilesič, (Slo) Perutnina Ptuj +0.19, 6. David Tratnik, (Slo) Radenska - Rog, 8. Matija Kvasina, (Cro) Perutnina Ptuj, 13 Dejan Vračič, (Slo) TBP Lenart, 14 Jure Kocjan, (Slo) Radenska - Rog, 15. Rok Jerše, (Slo) Sava.
UG
Rokomet • 1. B SRL
Slovan upravičil vlogo favorita
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Slovan - Velika Nedelja 41:35, Ribnica - Cerklje 33:30, Dobova -IP Gorica Leasing 40:36, Pekarna Grosuplje - Sevnica 29:25, Mi-tol Sežana - Dol TKI Hrastnik 36:36. V tem krogu je bila prosta ekipa Gorišnice.
1.	RIBNICA	14	12	0	2	24
2.	SLOVAN	15	11	2	2	24
3.	GORIŠNICA	14	9	2	3	20
4.	DOL TKI HRASTNIK	14	8	2	4	18
5.DOBOVA	14 6 3 5 15
6.	VELIKA NEDELJA 15 6 2 7 14
7.	MIP GORICA LEASING 15 6 2 7 14
8.	PEKARNA GROSUPLJE 15	6	1	8	13
9.	SEVNICA 15	6	0	9	12
10.	MITOL SEŽANA 14	3	4	7	10
11.	CERKLJE 15	3	0	12	6
12.	CHIO KRANJ 10	0	0	10	0
Slovan - Velika Nedelja 41:35
Rokometaši Slovana nadaljujejo z dobrimi igrami v drugem delu prvenstva.
Tokrat so z zmago proti Veliki Nedelji potrdili drugo mesto in se za korak še približali uvrstitvi v 1. A-ligo. V tekmi brez obramb je padlo kar 76 zadetkov, najbolj-
ši strelec Velike Nedelje Davorin Planinc je dosegel 10 zadetkov. Gostje so se dobro držali do 50. minute, nato pa so jih v končnici nadigrali mladi ljubljanski roko-metaši. Zadnjih deset minut je odsodil le en sodnik, saj se je njegov sodnik-partner poškodoval.
V Veliko Nedeljo v naslednjem krogu prihajajo igralci Dobove, ki so na prvenstveni lestvici sme-sto pred Velikonedeljani.
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Ze odločilna zmaga Ptujčank?
1. DOL MOŠKI LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 5. KROGA: Svit - Prevent gradnje IGM 1:3, Termo Lubnik - Salonit Anhovo 3:2, Krka - Marchiol Prvačina 2:3
1.	PREVENT G. IGM	23	14	9	42
2.	KRKA	23	13	10	37
3.	MARCH. PRVAČINA	23	10	13	33
4.	SALONIT ANHOVO	23	8	15	24
5.	TERMO LUBNIK	23	5	18	14
6.	SVIT	23	1	22	5
1. DOL ŽENSKE LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 4. KROGA: Benedikt - Luka Koper 3:1 Prevalje -Zavarovalnica Maribor Ljutomer 0:3, Formis Bell - Sloving Venus Vital 2:3
1. S. VENUS VITAL 22 13 9 37
2.	BENEDIKT
3.	ZM LJUTOMER
4.	LUKA KOPER
5.	FORMIS BELL
6.	PREVALJE
22 11 11 34 22 10 12 32
22 9 22 3 22 1
13 23 19 9 21 5
Benedikt - Luka Koper 3:1 (-22, 19, 21, 23)
BENEDIKT: Rajsp, J. Borko, T. Borko, Jontes, [tumper, No-vosel, Bernjak, Lon~ari~, Feko-nja, Lorbek.
Pred okrog 250 gledalci, ki so {e enkrat ve~ dokazali privrženost najkvalitetnej{emu kolektivu v ob~ini, so odbojkarice Benedikta dobile derbi ~etrtega kroga lige za obstanek. V prvem nizu pri doma~ih nikakor ni stekla igra v napadu, delni »krivec« pa je bila mlada organizatorica igre Jasmina Borko, ki je prvi~ v karieri odigrala celotno tekmo pred tako {tevilnimi navi-ja~i. Borkovi nikakor ni uspelo s svojimi podajami razigrati soigralk, kar so Kopr~anke izkoristile ter dobile uvodni niz. V nadaljevanju tekme so gostiteljice nekoliko bolje zaigrale v obrambi, uporabne žoge pa sta
v napadu uspe{no realizirali v to~ke [tumperova in Novose-lova. Ob podpori glasnih navi-ja~ev so odbojkarice Benedikta predvsem v samih zaklju~kih nizov pokazale veliko strpnosti, izkoristile so nekatere neizsil-jene napake Primork ter se na koncu povsem zasluženo veselile novih treh to~k.
Prevalje - ZM Ljutomer 0:3 (-23, -26, -21)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Kutsay, Vrban~i~, Oleti~, Pirher, Drvari~, Jure{, Kadi{, Ficko.
Ljutomer~anke so proti najslab{i ekipi prvoliga{ke konkurence nastopile brez po{-kodovanih Petre Morec in Janje Jozelj, trener Janko Hochstâtter pa je dal priložnost nekaterim igralkam (Tretinjak, Drvari~ in Kadi{), ki so v dosedanjem delu sezone manj igrale. Tekma je bila izredno izena~ena, ljutomerske odbojkarice pa so brez izgubljenega niza slavile predvsem po zaslugi odli~nih zaklju-~kov posameznih nizov, ko so vajeti igre v svoje roke prevzele izku{ene Sonja Vrban~i~, Svet-lana Oleti~ in Ganna Kutsay.
MŠ
2. DOL @ENSKE
REZULTATI 19. KROGA: Ptuj - Solkan 3:0, Dravograd - Ecom Tabor 0:3, Šentvid - Comet Zreče 3:0, Hitachi - Ljubljana II. 3:0, Kočevje - Savinjska Šempeter 0:3, Mislinja - Mladi Jesenice 2:3
1.	HITACHI	19	16	3	50
2.	ŠENTVID	19	17	2	48
3.	MLADI JESENICE	19	16	3	47
4.	KOČEVJE	19	10	9	32
5.	SAVINJ. ŠEMPETER 19	11	8	31
6.	MISLINJA	19	9	10	29
7.	COMET ZREČE	19	8	11	27
8.	ECOM TABOR	19	9	10	25
9.	PTUJ	19	6	13	16
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so zmagale že na tretji zaporedni tekmi.
10.	LJUBLJANA II. 19 5 14 14
11.DRAVOGRAD	19 4 15 12
12.	SOLKAN	19 3 16 11
ŽOK Ptuj - Solkan 3:0 (8, 15, 21)
ŽOK PTUJ: Cvirn, Lorber, Ro-bič, Ver{ec, Dra{kovič, Bilanovič, Vidovič, Zaj{ek, Lačen, Brolih
Ptujčanke so v 19. krogu v 2. DOL za ženske gostile igralke iz Solkana, tekmice pa so gladko in visoko premagale ter tako zabeležile že tretjo zaporedno zmago. S tem so premagale {e ene neposredne tekmice iz spodnjega dela lestvice in se povzpele {e za eno mesto na razpredelnici.
Domačinke so tekmo pričele izredno motivirano ter takoj po-vedle, dobri igri pa je sledila dominantna zmaga v prvem nizu. V nadaljevanju tekme so ohranjale visok ritem igre, ki mu gostje niso uspele slediti. Trenerka in kapetanka, Sergeja Lor-ber je nato poslala na parket tudi mlaj{e igralke, ki so nekaj prednosti sicer izgubile, rezultat pa vseskozi kontrolirale ter na koncu zasluženo zmagale.
UG
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Prijetno presenečenje v Izoli
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Ptuj
-	LM-KO Lendava 2:6, Lisk Križe -Vesna 6:0, Maribor Finea -Krka 6:4, Moravske Toplice Sobota - Kema 1:6, Maxi Olimpija
-	Vegrad Velenje 0:6
1. SNTL - ŽENSKE
REZULTATI 17. KROGA: Ar-rigoni - Ptuj 4:6, Kajuh Slovan - Vesna 6.4, Merkur - Fužinar Interdiskont 6:2, Iskra Avtoelek-trika - Prevent Radlje 6:0, Istra-benz - Ilirija 1:6
1. LM-KO LENDAVA	17	15	2	0	32
2. MARIBOR FINEA	17	15	1	1	31
3. KRKA	17	13	1	3	27
4. KEMA PUCONCI	17	11	1	5	23
5. MORAVSKE TOPLICE	17	7	2	8	16
6. LISK KRIŽE	17	7	1	7	15
7. VEGRAD VELENJE	17	7	0	10	14
8. PTUJ	17	5	0	12	10
9. MAXI OLIMPIJA	17	1	0	16	2
10. VESNA	17	0	0	17	0
1. ISKRA AVTOELEK.	17	16	1	0	33
2. MERKUR	17	14	2	1	30
3. ILIRIJA	17	13	0	4	26
4. ISTRABENZ	17	11	0	6	22
5. PREVENT RADLJE	17	8	2	7	18
6. PTUJ	17	6	2	9	14
7. ARRIGONI	17	4	3	10	11
8. KAJUH SLOVAN	17	3	5	9	11
9. FUŽINAR INTER.	17	1	1	15	3
10.VESNA	17	1	0	16	2
Ptuj - LM-KO Lendava 2:6
Igralci Ptuja so gostili vodeče mo{tvo v 1. SNTL iz Lendave. Zmagovalec je bil znan že pred samim dvobojem, saj imajo Len-davčani trenutno najbolj{o ekipo, njihovi rezultati in uvrstitev pa to potrjujejo. Domačini so nudili dostojen odpor, prednja-čil je izku{eni Bojan Pavič, ki je dobil dve točki.
Ovčar - Lasan 0:3, Pavič -Plohl 3:2, Piljak - Ihnjatovič 0:3, Pavič - Lasan 3:0, Ovčar - Ig-njatovič 0:3, Piljak - Plohl 1:3, Piljak/Ovčar - Ignjatovič/Plohl 0:3, Pavič - Ignjatovič 0:3.
Arrigoni - Ptuj 4:6
V Izoli so Ptujčanke pripravile majhno presenečenje, ko so v zelo zanimivem in razburljivem dvoboju ugnale domačinke. Odločilno točko za zmago je gostjam v desetem dvoboju priigrala Breda Mojsilovič.
Marusič - Terbuc 0:3, Rahotin - Mojsilovič 3:2, Fatorič - Šku-dar 1:3, Rahotin - Terbuc 3:2, Marusič - Škudar 2:3, Fatorič -Mojsilovič 1:3, Rahotin/Fatorič -Mojsilovič/Škudar 1:3, Rahotin -Škudar 3:2, Fatorič - Terbuc 3:1, Marusič - Mojsilovič 1:3.
Danilo Klajnsek
Foto: Črtomir Goznil<
Breda Mojsilovič (NTK Ptuj)
Boks
12. zlati grb ostal doma
Boksarski klub iz Slovenske Bistrice je ob občinskem prazniku organiziral tradicionalno tekmovanje v boksu, in sicer 12. zlati grb Slovenske Bistrice. Organizator je uspel pridobiti {est parov - dva v mlaj{i kategoriji in {tiri v članski. Nastopili so samo slovenski boksarji, vendar ne vsi najbolj{i, a zato tekmovanje ni bilo nič manj zanimivo. Bilo je tudi nekaj povabljenih gostov, med njimi pa tudi slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, ki ga je občinstvo v bistri{ki {portni dvorani pozdravilo z velikim aplavzom.
Sicer pa je od ptujskih boksarjev nastopil samo mladinec Sa{o Pučko, ki je v drugi borbi večera z odločitvijo sodnikov 2:1 zasluženo premagal Alena Ku{lako-viča (Casino Kranj). Lanskoletni dobitnik zlatega grba domačin Grega Lovi{ček je bil veliko bo-lj{i od Ljubljančana Jana Kostev-ca in tako ponovno napovedal kandidaturo za prestižno lovoriko. To je na koncu dobil Marko Hohler iz Slovenske Bistrice, ki je premagal Ljubljančana Mitjo Majceta. Ekspresno zmago in vso silo močnih in natančnih udarcev pa smo videli v kategoriji do 91 kilogramov. Domačin Borut Slapnik je deloval kot Terminator in trener Igorja Maka-riča je bil prisiljen vreči v ring brisačo, s tem pa je za{čitil svojega varovanca.
Foto: Daniio i
V Slovenski Bistrici so lahko gledalci spremljali zanimive dvoboje (na sliki levo Sašo Pu~ko).
Sa{o Pučko nam je po borbi povedal naslednje: "Bilo je zelo težko, saj se z nasprotnikom dobro poznava. O zmagovalcu so odločale nianse, kar pa se je rezultiralo z odločitvijo v mojo korist. Na trenutke me je malo zmanjkalo, čeprav se mi to ne dogaja.«
Komisija za izbor najbolj{ih je za najbolj{ega tehničarja proglasila Erdvana Braimija - Casino Kranj, najbolj borben je bil Grega Lovi{ček, 12. zlati grb Slovenske Bistrice pa je dobil domačin Marko Hohler.
REZULTATI:
Do 75 kg: Mato Balerin, Dolomiti - Sa{o Gasparin, Maribor 0:2, Grega Lovi{ček, Slovenska Bistrica - Jan Kostevc, Ljubljana 2:0, Marko Hohler, Slovenska Bistrica - Mitja Majce, Ljubljana 2:0.
Do 64 kg: Sa{o Pučko, Ptuj - Alen Ku{lakovič, Casino Kranj 2:1.
Do 69 kg: Erdvan Braimi, Casino Kranj - Marko Kneževič, Maribor 2:0.
Do 91 kg: Borut Slapnik, Slovenska Bistrica - Igor Makarič, Casino Kranj predaja v 1. rundi.
Danilo Klajnsek
Jadranje • Brodarsko društvo Ranca
Jadralci začeli s sezono 2005
Luka Hvalec in Aleš Mesarič med treningom
Jadralci BD Ranca Ptuj so pričeli jadralno sezono v Splitu. Po zimskih, v jadralski govorici povedano »suhih treningih«, ki so potekali v ptujskih telovadnicah, so med zimskimi počitnicami ptujski jadralci ponovno sedli v svoje jadrnice. V Split sta se odpravila Uro{ Judež in Al-
jo{a Muzek s svojima jadrnicama razreda Optimist ter Luka Hvalec in Ale{ Mesarič z jadrnicama razreda Laser 4.7. Vse skupaj je spremljal trener Tomaž Šalamun. Vodstvo BD Ranca se je za tak{no, za marsikoga nenavadno preživljanje zimskih počitnic, odločilo z razlogom, da
Z verigami v novo jadralno sezono 2005
je zelo pomemben čimprej{nji stik z morjem. Jadralci so se tega strogo držali in se z veseljem odpravili na desetdnevne priprave. Nekoliko jim je zagodlo le vreme. Po besedah domačinov tako nizkih temperatur ne pomnijo že kak{nih dvajset let. Kljub slabemu vremenu so izpeljali vse zastavljene treninge in se udeležili dveh regat v Splitu. Prva je potekala od 25. do 27. februarja, kjer je Ale{ Mesa-rič zasedel 8. mesto, Luka Hva-lec pa 9., oba v razredu Laser 4.7. Druge regate 5. in 6. marca pa so se udeležili vsi {tirje jadralci in dosegli naslednje rezultate: Uro{ Judež 18. mesto in Aljo{a Muzek 26. mesto v razredu Optimist, Ale{ Mesarič 5. mesto in Luka Hvalec 7. mesto v razredu Laser. Sezona se je začela uspe{no in upamo, da se bo tako nadaljevala.
Ales Mesaric
Strelstvo • 6. kolo drž. lige s pištolo za mladince
Znani prvi skupni zmagovalci
Prejšnjo nedeljo je v Trbovljah potekalo 6. kolo državne lige za mlajše mladince in mladince. Na odli~no organiziranem tekmovanju so blesteli predvsem strelci SK Ptuj in SD Juršinci, saj so dosegli dvojno ekipno in dvojno posamezno prvo mesto. Pa poglejmo posamezne rezultate:
med mladinci je skupni zmagovalec mladinske lige znan že dalj časa, kajti Simon Simonie (SD Juršinci) se je s ponovno zmago še dodatno utrdil na neulovljivem prvem mestu. V tem krogu je dosegel prepričljivih 378 krogov. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Domen Solina (SK Ptuj), ki je s 369 krogi postavil novi osebni rekord ter tako v skupnem seštevku napredoval na 6. mesto. Dobro se je odrezal tudi Gregor Moleh (SD Juršin-
ci), ki je dosegel 366 krogov in zasedel 5. mesto, v skupnem seštevku je 9. Simon Druzovic (SD Juršinci), ki je bil s 350 krogi 12. in Nik Gonc (SK Ptuj) s 311 krogi 25. Med mladinkami je Nina Pavlin s 315 krogi zasedla 3. mesto. V ekipnem seštevku so še drugič letos zmagali mladinci SD Juršinci, ki so dosegli fantastičen rezultat 1094 krogov. V skupnem seštevku ekip so tako z dvema zmagama na dobrem 2. mestu. Mladinci SK Ptuj so skupno na 6. mestu.
Med mlajšimi mladinkami se je še tretje zaporedne zmage veselila Mojca Lazar (SK Ptuj), ki je dosegla odličen rezultat 366 krogov. V skupnem seštevku ml. mladink je tako prehitela do tega kroga vodilno Matejo Levanic (SK Ptuj), ki je tokrat tekmova-
nje končala s 346 krogi na 4. mestu. V skupnem seštevku ml. mladink pa ostaja še naprej napeto, saj sedaj Mojca vodi z 8 točkami razlike pred Matejo. Odlično se je odrezala tudi Marija Gabrovec (SK Ptuj), ki je dosegla 342 krogov in zasedla 5. mesto ter v skupnem seštevku napredovala na 6. mesto. Med mlajšimi mladinci je Rok Pucko (SD Juršinci) dosegel 350 krogov in zasedel 4. mesto. S tem dosežkom je Rok že postal skupni zmagovalec ml. mladinske lige, saj ima pred zadnjim krogom neulovljivo prednost pred ostalimi tekmovalci. Iz kroga v krog je boljši tudi Jan Lesnik (SK Ptuj), ki je dosegel 318 krogov in zasedel 15. mesto.
V ekipnem delu ml. mladincev so strelke SK Ptuj pometle s kon-
Foto: Simeon Gone
Domen Solina, SK Ptuj
kurenco ter prepričljivo slavile z letošnjim najboljšim rezultatom 1054 krogov, ki je kar 30 krogov boljši od aktualnega državnega rekorda, ki ga drži prav ta ekipa. Za ekipo so streljale Mojca Lazar, Mateja Levanič ter Marija Gabro-vec. V skupnem seštevku ekip potrebujejo mlade Ptujčanke zmago v zadnjem krogu, da postanejo tudi skupne zmagovalke ml. mladinske lige v letu 2005.
Simeon Gone
Kolesarstvo • KK PP mladi
Uspele priprave v Istri
Mladinska ekipa kolesarjev KK Perutnina Ptuj se je prejšnji teden pripravljala na novo tekmovalno sezono v Istri. Deset kolesarjev pod vodstvom Jernej a
Fin{garja ter Bo{tjana Lampreta je pet dni pridno nabiralo bazne kilometre in treniralo pred prvo dirko sezone. 10 kolesarjev (sedem starejših ter trije mlajši mladinci) je v petih dneh prevozilo približno 500 kilometrov, čeprav razmere za treniranje niso bile najboljše. "Kolesarji, ki so bili na pripravah, bodo v tej sezoni tisti, na katere bomo največ računali. Imamo nekaj kandidatov za reprezentanco, ti pa bodo vozili pomembne dirke predvsem v tujini," je povedal Jernej Fišgar. Priprave na prve dirke pa se sedaj nekoliko spreminjajo: "Imamo precej kilometrov 'v nogah', zato bomo dali več poudarka na hitrosti.
UG
Nogomet • Dekleta U-16
Ptuj~anke druge
Na turnirju, ki je bil 5. 3. 2005 od 12.30 naprej v dvorani Center, so sodelovale 4 ekipe: ŽNK Ljudski vrt, ŽNK Skale Velenje, Pomurje »Len« in ekipa področnih prvakinj v malem nogometu OS Destrnik.
Rezultati: ŽNK Ljudski vrt -ŽNK Skale 0:2, Pomurje »Len« - oS Destrnik 4:2, ŽNK Ljudski
vrt - oS Destrnik 5:0, ŽNK Skale - Pomurje »Len« 2:0, Pomurje »Len« - ŽNK Ljudski vrt 0:2, ŽNK Skale - oS Destrnik 5:0.
Najboljša strelka turnirja: Mateja Arnuš (ŽNK Ljudski vrt
Ptuj)
Najboljša vratarka: Ana Skončnik (ŽNK Skale Velenje) Andrej Čuš
Foto: Črtomir Goznil<
Dekleta ŽNK Ljudski vrt s trenerjem Miranom Zorcicem
Sportne novičke
Paraski • Karmen Grabar osvojila bron na SP
Na pobočjih Durmitorja v Črni gori je potekalo svetovno prvenstvo v paraskiju, ki je sestavljen iz skokov na cilj, ter veleslaloma. V slovenski reprezentanci, ki je osvojila kar pet medalj, je bila tudi Karmen Grabar, sicer ~lanicaptujskega aerokluba. Karmen se je dobro odrezala, saj je osvojila bronasto medaljo, z reprezentanco Slo-venijepa je bila prva. ^Organizatorjem jo je nekoliko zagodlo vreme (sneg in veter), vendar so le uspeli prvenstvo spraviti pod streho. Tako so tekmovalci in tekmovalke izvedli osem skokov na cilj ter odpeljali dva veleslaloma.
DK
Nogomet • Prijateljska tekma
MARK 69 ROGOZNICA - STOJNCI 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Petek (50), 2:0 Kurbus (60)
MARK 69 ROGOZNICA: Ferčec, Hvalec, Nah-berger, Kralj, Bratec, Kurbos, Makovec, Lah, Ma-zera, Petek, Dokl. Igrali so še: M. Horvat, M. Vilčnik, Stanet, D. Horvat. Trener: Nijaz Alič.
STOJNCI: Trop, Milošič, Novak, Janžekovič, D. Vilčnik, Bezjak, Letonja, Lesjak, Petrovič, Žnida-
rič, Pernek. Igrala sta še: Brec, Juršek. Trener: Miran Klajderič.
Vprijateljskem nogometnem srečanju po težkem in s snegom prekritem igrišču so nogometaši iz Rogoznicepremagali tretjeligaša iz Stojncev. V začetku drugega polčasa je prišlo do odločitve o zmagovalcu, ko so Rogozničani izkoristili svoje priložnosti.
DK
Judo • Bogdan Gabrovec še naprej predsednik
V Slovenski Bistrici je potekala skupščinaJudo zveze Slovenije, ki je bila tudi volilna. Če je nekdo pričakoval spremembe na čelu krovne judo organizacije, se je pošteno zmotil, saj so bili ju-doisti in predvsem judoistke zelo uspešni in so prinašali medalje z največjih tekmovanj. Ob tem jim gredo vse čestitke. Ponovno je bil za predsednika izvoljen Bogdan Gabrovec, za generalnega sekretarja Franc Očko, za podpredsednika Zvone Hudej, Celje, in Gorazd Meško, Ljubljana. Člani izvršnega odbora pa so: Stanko Ozmec -Lendava, Simon Starček - Ptuj, Jože Založnik -Celje, Darko Mišič - Maribor, Janez Mirt - Kr-melj, Stane Sraka - Ljubljana in Mojmir Kovač -Koper.
DK
Ključarovei • Gasilsko društvo pripravilo šahovsko tekmovanje
Minulo soboto je PGD Ključarovci pri Ormožu, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Ormož, organiziralo že 18. šahovsko tekmovanje za gasilsko mladino in ~lane, ki se ga je udeležilo 20 ekip.
Ekipe, ki so jih sestavljali po štirje ~lani PGD, so se v gasilskem domu Klju~arovci pomerile v treh kategorijah. Tekmovalo se je po sistemu s ~asovno omejitvijo na 10, oziroma 15 minut, pomerila pa seje vsaka ekipa z vsako. Med pionirji je bila med štirimi prijavljenimi ekipami najboljša ekipa Trnovcev, sledili so šahisti Središ~a ob Dravi, Bresnice in Miklavža. Med mladinskimi ekipami je prvo mesto odnesla ekipa Kora~ic, sledile pa so Trnovci II., Senešci, Bresnica, Kljuca-rovci, Savci in Trnovci I. Najbolj množi~no je bilo tekmovanje ~lanov, saj se je prijavilo kar devet ekip. Najboljši so bili tekmovalci Senešcev, sledili pa so Savci I., Loperšice, Miklavž, Trnovci, Klju-~arovci, Savci II., Trgoviš~e in Kora~ice.
Daje potekalo vse po pravilih, je skrbel sodnik Karel Zajdela iz šahovskega kluba Ormož. Dejavni klju~arovski gasilci pa bodo jutri organizirali tudi proslavo ob dnevu žena in materinskem dnevu. Za kulturni program bodo poskrbeli najmlajši ~lani in njihovi mentorji.
vki
Sportni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Drava - Primorje, Domžale - Maribor Pivovarna Laško, Ljubljana - Mura, Koper - Bela krajina - vse tekme v sredo ob 15.30; CMC Publikum - KD Olimpija, HIT Gorica - Zagorje - obe tekmi ob 17.30.
POKAL PTUJA 2005 V JUDU
KRAJ TEKMOVANJA: Športna dvorana gimnazije na Ptuju ČAS IN URNIK TEKMOVANJA:
-	sobota, 19. 3. 2005, ob 10. uri: mlajši in starejši dečki, mlajše in starejše deklice (U 12/15), kadeti in kadetinje 1989-1990, (1991); (U 17),
-	nedelja, 20. 3. 2005, ob 10.30 uri: mladinci in mladinke 1986, 1987, 1988 (1989, 1990); (U20).
RAZPIS 1. SMUČARSKEGA (veleslalom) TEKMOVANJA PEDAGOŠKIH DELAVCEV IN ČLANOV ZAVODOV SPODNJEGA PODRAVJA
1.	Kraj prireditve: Smučišče Ribnica na Pohorju
2.	Termin: sobota, 19. 03. 2005, ob 17. uri, START ob 18.00!
3.	Prireditelji: Društvo za aktivno preživljanje prostega časa »PRAHA«, SK Ribnica na Pohorju in Športni zavod Ptuj
4.	Zadnji rok pisne prijave: sreda, 16. 03. 2005 na Športni zavod Ptuj, p. p. 81, 2250 Ptuj, (fax 78 77 631, E-pošta: sportni.zavod.ptujeamis.net ali siol.net)
Žreb startnih številk na dan tekmovanja ob 17. uri v Ribnici! TEKMOVALNE KATEGORIJE: moški in ženske: do 40 let in nad 40 let
5.	Tekmovanje bo tudi ekipno: dve tekmovalki in dva tekmovalca šole oz. z zavoda tvorijo ekipo!
Koordinatorki tekmovanja: Silva Foštnerič in Vida Gajser
Nogomet • Drava U-10
Mladi vzpodbudno
USPE[NI MLADI DRAVA[I
Mladi nogometaši Drave (U-10) so februarja nastopili na turnirju Avstriji, ki ga je organiziral FC Sparkase Lankowitz v športni dvorani v Koflachu. Prva ekipa Drave je zasedla drugo mesto, po porazu v finalu s 3:0 proti madžarski ekipi Lorko iz Szombatheya, druga ekipa Drave pa je zasedla tretje mesto po zmagi nad avstrijsko ekipo SK Kresta s 3:0.
Za prvo ekipo Drave so nastopili: Aleš Šeruga, Toni Rogi-na, Blaž Pintarič, Matic Vrbanec, Tomaž Rebernišek, Davor Fle-ten, Luka Šalamun, Žiga Šošta-rič. Ekipo je vodil Robert Hojnik. Za drugo ekipo so nastopili: Klemen Janžekovič, Tomas Pihler, Mario Majcen, Marko Pajnkiher, Sebastjan Krajnc, Alen Krajnc, Amadej Rosič, Ekipo je vodil Alen Ivartnik.
ZIMSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU ND DRAVINJA
Nogometno društvo Dravinja je 27. februarja organiziralo turnir selekcije U-10. Na turnirju je sodelovalo 16 ekip. NŠ Drava je
v predtekmovalni skupini dosegla naslednje rezultate: NŠ Drava - NK Žalec 3:1, NS Drava - NK Aluminij 1:0, nS Drava - NK Zreče 2:0.
V	svoji skupini je osvojila prvo mesto in se je uvrstila v četrtfina-le. V četrtfinalu se je pomerila z Železničarjem iz Maribora in ga zanesljivo premagala z 2:0.
V	polfinalu je NS Drava izgubila z Dravinjo 1:2. V tekmi za tretje mesto je NS Drava igrala z NK CMC Publikumom. Končni rezultat je bil 2:2, čeprav je nS Drava vodila 2 minuti pred koncem z 2:0. Na koncu je po kazenskih strelih zmagala NS Drava s 6:5.
V	finalu sta se pomerili ekipi Dravinja in Žalec. Ekipa Žalca je na koncu slavila po kazenskih strelih s 7:6. Po rednem delu je bilo 3:3.
Za ekipo nS DRAVA PTUJ so nastopili: Jure Oroz, Miha Te-tičkovič, Alen Krajnc, Miha Le-skovar, Thomas Pihler, Marko Pajnkiher, Nik Tetičkovič, Tilen Abraham, Rok Kajzer, Klemen Janžekovič in Rok Letonja. Ekipo je vodil Alen Ivartnik.
Danilo Klajnsek
Foto: Danilo Klajnšek
Ekipa Drave U-10 s trenerjem Alenom Ivartnikom (desno)
AvtoD^M
Udeležite se turneje z novim BMW serije 3
BMW serija 3
Od začetka marca je v vseh Evropskih prestolnicah možno videti in doživeti turnejo "Moč v vožnji", s katero BMW predstavlja že peto generacijo - novi model serije 3. V naslednjih dneh bodo potekale promocijske aktivnosti, v času med 24. in 26. marcem. Podjetje Avto Aktiv iz Maribora organizira preskusne vožnje, ki bodo od 11. do 16. ure, vsako polno uro, po začrtani progi proti Slovenski Bistrici. Promotorji bodo na edinstven način predstavljali novost s premičnimi plazmami in promocijskimi kroglami, na katerih se bodo vrtele posebne projekcije. Predstavitev je namenjena vsem tistim, ki želijo prvi videti novo, predvsem športno limuzino.
Fiat croma
Vsi, ki nas od srednje šole loči nekaj let, se spominjamo
fiata crome, ki je bil dokaj pogosto viden tudi na naših cestah. Izdelovali so ga od leta 1985 do 1994, pa vendar ga danes skoraj ne srečamo več. To naj bi se kmalu spremenilo. Junija naj bi namreč stekla prodaja nove, za zdaj še "karavanske" crome, ki bo svojo premiero doživela marca v Ženevi. Oblikoval jo je Gior-getto Giugiaro, pri Fiatu pa so pohiteli predvsem s fotografijami in ne toliko s tehničnimi podatki. Nova croma bo postregla s tremi paketi opreme, ročnim ali samodejnim menjalnikom ter skupaj petimi motorji. Pred seboj ima nalogo, da osveži ponudbo in dvigne kakovost italijanskega avtomobilskega giganta.
Volkswagen razširja paleto modelov: golf plus
Kot pravijo pri VW, naj bi šlo za nadgradnjo golfa z višjo strešno linijo in povišanim položajem sedežev ter nasploh za več prostora znotraj avtomobila. Za lažjo predstavo: golf plus sodi v razred enoprostorcev, kjer najdemo tudi Renaultov scenic. Da je novinec vendarle zelo soroden golfu, dokazujejo mreža hladilnika, pokrov motorja, C-stebrička in zunanjost avtomobila nasploh. Vrata, po-
Golf plus
krova motorja in prtljažnika, odbijača, streha, žarometa in zadnje luči so zasnovani na novo. Praktična, a že videna je možnost pomikanja zadnje sedežne klopi - deloma ali v celoti. Paketi z opremo so štirje in dobro znani iz golfa. Na začetku prodaje bosta na voljo dva bencinska (1,4 in 1,6) ter dva dizelska motorja z 105 oziroma 140 KM. Predvidena prodaja naj bi stekla prihodnji mesec, razveseljuje pa podatek, da golf plus ne bo bistveno cenovno odstopal od "manj{e-ga brata".
Za višjo varnost
Radarski tempomat se seli z avtomobilov najvi{jega razreda v cenovno dostopnej{e in manj{e avtomobile. Omenjena naprava z nenehnim oddajanjem in sprejemanjem radarskega signala "opazuje" okolico pred avtomobilom in samo-
dejno vzdržuje varnostno razdaljo. Za delovanje uporablja poseben sistem oddajnih in sprejemnih anten, ki so name-scene za rešetko maske hladilnika. Nadgradnja sistema omogoča tudi stalen nadzor nad dogajanjem pred vozilom in sprožitev opozorila, če se varnostna razdalja drastično zmanjša; še več; elektronika je sposobna v skrajnih primerih celo sama zavirati.
Druga "novost" se imenuje BLIS (Blind Spot Information System), odpravlja pa zadnja stranska mrtva kota vzvratnega ogledala, ki sta lahko usodna predvsem pri menjavi voznih pasov. Sistem uporablja digitalni kameri, ki nadzirata dogajanje na obeh straneh vozila. V primeru, da v vidno polje elektronskega očesa zapelje vozilo, se zraven vzvratnega ogledala prižge opozorilna lučka.
Pripravil Danilo Majcen
Fiat croma
Sistem BLIS
Zdravniški nasveti
Rak prebavil
Ta pojem zajema življenjsko nevarne novotvorbe prebavne cevi, jeter in trebušne slinavke.
Najpogostejši je na širokem črevesu in danki (preko tisoč novo odkritih primerov na leto v Sloveniji). Skoraj pol redkeje se odkrije tako bolezen
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bricelj, dr. med., specialist kirurg
na želodcu, na trebušni slinavki in na jetrih - takih primerov se odkrije približno dvesto na leto. Najpogosteje obolevajo starejši.
Poglavitno vlogo pri odkrivanju (mimo bolnikove splošne skrbi za zdravje in posluha za neobičajno v svojem telesu ter strokovne zavzetosti in pronicljivosti izbranega zdravnika/ce) in pri dokazovanju teh bolezni igrajo pregledi prebavne cevi (EGDS, kolonoskopija, ERCP), ultrazvočne preiskave in rentgensko slikanje po plasteh -CT).
Zdravi se večinoma z operacijo in pogosto tudi s kemoterapijo in obsevanjem. Učinek teh ukrepov je odvisen od tega, kako zgodaj se je bolezen odkrilo, koliko se je razširila po telesu in od nagnjenosti k tvorbi zasevkov. Pomembno vlogo
pri operaciji in okrevanju pa imajo morebitna ostala obolenja, biološka starost in volja bolnikov.
Pri tovrstnih operacijah se najprej ugotovi dejansko stanje raka (poišče se mesto izvora, pregleda se, ali prerašča v okolico in se poišče morebitne za-sevke). Zatem se pretehta, kaj je možno narediti (odstraniti bolezen v celoti, delno ali pa se oceni, da je razrast preobsežen za kirurško ukrepanje). Nato se odstrani oboleli predel s potrebno mero zdravega okolnega tkiva, izreže pot, kjer se bolezen širi (ob žilah, po limfnih poteh, ob živcih) in pri votlih organih vzpostavi črevesno prehodnost. Kjer se slednje ne da izvesti, pa se črevo izpelje navzven (t. i. »vrečka«) trajno (npr. rak končne tretjine danke) ali začasno (npr. pri reševanju črevesne zapore v dveh ali treh dejanjih). Hitro po operaciji (pri raku na danki pa lahko tudi že prej), če le okrevanje dovoli in glede na izvid izpod mikroskopa (histologija), se opravi kemoterapijo in/ali obsevanje, seveda pri tistih oblikah in kraju razrasta,
kjer je to smiselno.
Kot pri vseh rakastih obolenjih tudi pri teh ostane po zaključku uspešnega zdravljenja vprašanje: »Sem res ozdravljen/a ^ se bo bolezen ponovila???«
Na to stroka odgovarja z rednim spremljanjem bolnikov v postopno vse daljših časovnih razmakih (pomembni so podatki o počutju, telesni teži, odvajanju, morebitni motnji črevesne prehodnosti; opravlja se redne preglede prebavne cevi in ultrazvok trebuha ter se spremlja pokazatelje rakastega obolenja v krvi). Ob vsem tem pa je potrebno priznati, da nekaj sreče ni na odmet!
In zato, če je že bolezen tu, da se jo vsaj čimprej odkrije, si ne zatiskajmo oči pred dolgotrajnimi težavami z odvajanjem, krvjo v blatu, nejasnimi bolečinami v trebuhu, hujša-njem, nepojasnjeno bledico, spremembami apetita in ob tem še slabem počutju, oslabelostjo, zlatenico ^ Prisluhnimo si in povejmo v naši ambulanti!
Marko Bricelj, dr. med., specialist kirurg
Moje cvetje
S počasnimi koraki vendarle prihaja pomlad
Lončnice
Februarja in marca sta kar dva praznika, ki sta predvsem ženske razveselila s cvetjem, med njimi je bilo tudi mnogo cvetočih lončnic. Pri mnogih pa se sedaj pojavlja vprašanje, kako s temi lončnicami ravnati naprej.
Za vse cvetoče lončnice seveda ni enega pravila. Za večino pa velja, da bo cvetenje veliko daljše, če prostori ne bodo pretopli, zalivanje pa ne sme biti preobilno.
Med cvetočimi lončnicami so letos prav gotovo orhideje. Ta rod je najobsežnejši med vsemi rastlinskimi rodovi. Mnoge med njimi rastejo tudi pri nas, kot sobne lončnice pa se po večini prodajajo tropske orhideje. Zato jim moramo zagotoviti primerno okolje, da nas bodo še dolgo razveseljevale s svojimi cvetovi.
Orhideja
Prvi pogoj za to je, da poznamo vrsto, s katero imamo opravka. S tem vas seznanja etiketa v lončku. Vse zahtevajo dokaj visoko zračno vlago. Kako jo najlažje zagotovite, ste lahko prebrali prejšnji teden. Ne prenašajo direktnih sončnih žarkov, saj so to rastline, ki živijo v gozdovih ali na robu gozdov. Potrebujejo pa svetlobo. Zato se najbolje počutijo na vzhodnih ali severnih oknih. Če je pod tem oknom radiator, potem se lahko pojavijo težave. Odlično se počutijo tudi v kopalnici ali kuhinji, kjer se veliko kuha. Pazite pri zalivanju, saj jih večina živi na drevesnih vejah, zato korenine ne smejo stati v vodi. Po vsakem zalivanju tako preverite, da voda ne stoji v okrasnih posodah.
Presajamo jih zelo redko, uporabimo pa substrate za orhideje. Gnojimo jih zmerno. V času cvetenja uporabimo gnojila za orhideje. Vendar večina ljubiteljev orhidej priporoča polovične priporočene odmerke gnojil. Po cvetenju jih še redkeje dognojujemo, uporabimo pa gnojila za zelene rastline. Odmerki naj bodo spet polovični, dogno-jujemo pa na 14 dni.
Ker ima vsaka skupina orhidej še svoje specialne zahteve, se je potrebno o njih prepričati pri ljubiteljih ali poznavalcih orhidej.
Okrasne rastline
Kdor še ni poskrbel za vršičkanje mladih potaknjencev, je sedaj čas, ko ga mora opraviti. Ker so se temperature zraka počasi, a opazno zvišale, je vsakodnevno zračenje prostorov, v katerih imate potaknjence, nujno.
Sedaj je tudi čas, ko razmišljamo o novih zasaditvah za prihodnje poletje. Najprej preglejte korita in lonce. Potrebno jih je prešteti in preveriti, ali jih imamo dovolj. Trenutni trend je, da je med koriti na balkonu dovolj prostora in se ne dotikajo ena druge. Tako pridejo posamezne zasaditve bolj do izraza. V tem času, ko je zunaj že mokro in neprimerno za delo, se lotimo priprave korit. Vsa korita dobro umijemo in zdrgnemo. Posebej je to pomembno, če so naša korita keramična ali celo lesena. Kovinske posode, v katerih mamo poletne lepotice, so v zadnjih letih zelo moderne. Vendar jih moramo vsako leto oprati, nato pa notranjost polakirati z brezbarvnim lakom. Kovina namreč kemično reagira in to lahko zelo neugodno vpliva na rastline.
Plastična korita lahko razkužimo samo z vrelo vodo, keramična ali lesena korita pa je dobro razkužiti tudi s posebnimi pripravki, ki jih dobite v vrtnih centrih v ta namen. Ker sem jih v slovenskih trgovinah letos že videla, jih le zahtevajte pri trgovcih. Če jih nimajo, jih lahko nabavijo, če boste dovolj vztrajni.
Če se odločate za nova korita, vam toplo priporočam korita z vodno rezervo. V njih imate popolno svobodo izbire cvetja in kombinacij zasaditev, tudi vaš dopust bo bolj brezskrben. Tisti, ki ga boste zadolžili za svoje poletne ljubljenke, bo namreč imel vsaj polovico manj dela. Kako zalivati rastline v teh koritih, pa v enem naslednjih prispevkov.
Zelišča in dišavnice
Setev in pikiranje zelišč je sedaj prav gotovo že v teku. Naj vas samo opozorim, da so zelišča prej ljubitelji nizkih kot visokih temperatur. Zato je obvezno vsakodnevno zračenje prostora, kjer vzgajate sadike.
Miša Pušenjak
Ptuj • Občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj
Mačke najpogosteje na cesti
V prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je 4. marca potekal 3. redni letni občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj, ki ga vodi Kristina Pšajd.
Poleg članov, trenutno jih je 158, ob ustanovitvi jih je bilo 33, so se ga udeležili kot gostje Zmago Muller, vodja azila za živali v Zrkovcih pri Mariboru, Marija Muller, tajnica Društva za varstvo živali Maribor, Branka Kozenbur-ger, veterinarska inšpektorica, Alenka Bezjak, predstavnica mestne občine Ptuj, drugih predstavnikov občin na Ptujskem kljub vabilu ni bilo, svojo odsotnost je opravičil le en župan.
Mestna občina Ptuj je tudi edina občina na Ptujskem, ki zgledno sodeluje z azilom v Mariboru in za katerega tudi plačuje letno milijon tolarjev, da lahko njeni občani oddajo zavržene in zapuščene živali. Zmago MuUer je pohvalil delovanje ptujskega Društva proti mučenju živali, ki poleg mariborskega tudi edino fizično pomaga pri delu na terenu. Ostala slovenska društva so se bolj ali manj omejila na administrativno delo. Ptujčanom bo tudi pomagal pri ureditvi azila, če bodo zanj našli primerno lokacijo, zanjo se trudijo že nekaj časa, na pomoč lahko pri tem računajo tudi na Skupno občinsko upravo, poleg tega pa jim bo pomagal tudi pri nakupu in iskanju denarja za lovilno kletko, ki jo pri delu na terenu nujno potrebuje terenska sekcija. Marija Muller je povedala, da se člani svetovne zveze za varstvo živali in kraljevskega združenja čudijo našim težavam pri izbiri lokacije za azil, redno sprašujejo, kje je naš kulturni nivo. V Londonu je na primer azil za živali med hišami, pa ni nikogar, ki bi se zmrdoval ali celo drugače nasprotoval njegovemu delu, na primer s civilnimi pobudami. Poleg oglasne deske, naj bi ptujsko društvo poskrbelo za večjo javnost dela preko oglasne vitrine, je predlagala. Le da naj Ptujčani pazijo, da jih ne bodo tako kot v Mariboru odslovili z lokacijo ob javnih straniščih.
Ptujsko društvo proti mu-
čenju živali kljub temu, da ima omejena sredstva, lani na primer je imelo na voljo samo 375 tisoč tolarjev, dela iz nemogočega mogoče, tudi zato, ker imajo veliko srce, ko gre za živali. Uspešni so tudi zato, ker jim veliko pomaga veterinar Emil Senear iz ptujske veterinarske bolnišnice, za kar so mu zelo hvaležni. Kristina Pšajd je delo Društva proti mučenju živali Ptuj predstavila tudi
svojega žepa je 5 tisoč za delovanje društva prispeval des-trniški župan Franc Pukšič.
Če bi imeli dovolj denarja, bi lahko več naredili na področju informiranja občanov o kvalitetni skrbi za živali, na osveščanju, na zdravljenju, sterilizaciji in kastraciji živali, zlasti še muc, ki so že problem na nacionalni ravni, da bi preprečili divje kotenje, da bo muca znova iskana. Zdaj so začeli izdajati bilten, pr-
Foto: Črtomir Goznik
Mačke so najpogostejše domače živali, v mariborskem azilu so jih lani sprejeli več kot 500, oddali pa le med 120 do 130.
županom, članom kolegija županov Spodnjega Podravja. Če bi njegovo delo v občinah na Ptujskem podprli samo z 21 tolarji na prebivalca, bi lahko zbrali skupaj okrog 1,725 milijona tolarjev, kolikor bi potrebovali, da bi lahko zastavljeni program izpred treh let v celoti uresničevali. Nekaj več denarja bodo letos skušali zbrati tudi s pomočjo nabiralnih skrinjic, najprej pa bodo preučili zakonske možnosti za to. Prve donacije pa so dobili tudi že iz nekaterih občin na Ptujskem, sučejo se od 10 do 50 tisoč tolarjev. Iz
vega so izdali ob svetovnem dnevu varstva živali, drugega sedaj ob občnem zboru. Če ne bi bilo sponzorjev, ga ne bi mogli izdati. Želja je, da bi ga izdajali mesečno. Računajo, da jih dosedanji sponzor ne bo pustil na cedilu, ljudi, ki imajo posluh za živali, je vedno več. Med nalogami v letošnjem letu je na prvem mestu nadaljevanje iskanja lokacije za azil, podpirajo prizadevanja za spremembe in dopolnitve slovenskega zakona o varstvu živali, ki je bil sprejet sicer pred petimi leti, a je že zastarel, uredili pa bodo tudi
oglasno vitrino, s pomočjo katere bodo Ptujčane in druge ljubitelje živali seznanjali o svojem delu in jih vabili, naj se jim v tem humanem poslanstvu pridružijo, naj bodo pozorni opazovalci ter jim pomagajo preprečevati vse oblike nasilja nad živalmi. Večjo pomoč kot doslej lahko v Društvu proti mučenju živali Ptuj pričakujejo tudi od veterinarske inšpekcije, je na občnem zboru, 4. marca, povedala veterinarska inšpektorica Branka Kozenburger. Od prvega januarja letos ima večja zakonska pooblastila, saj lahko kršitelje bolj in učinkovito priškrne, v hitrem postopku, s plačilnim nalogom, saj pomaga samo denarna kazen. Veterinarski inšpektorji želijo biti podaljšana roka Društva proti mučenju živali.
Iz društvene statistike izhaja, da so lani našli 43 psov, dva so podarili. Drugi dom so našli za 18 psov, 27 so jih dali v zavetišče. Zdravili so
6	psov, dve psički sta bili sterilizirani, eden psiček pa kastriran. Našli so 87 muc, v drugi dom so jih oddali 66, 21 so jih odpeljali v zavetišče. Steriliziranih je bilo 23 muc,
7	muckov je bilo kastriranih, zdravilo se jih je 21, nekaj pa so jih morali zaradi hudih poškodb evtanazirati.
Prejeli so več kot 21 anonimnih prijav zaradi mučenja živali. V vseh primerih so ukrepali, po potrebi pa prijave posredovali tudi veterinarski inšpekciji. To se je zgodilo v petih primerih. Šlo je za krave v blatu, dežju, za bolno kravo na soncu, necepljene in bolne pse. Kršitelje zakona o varstvu živali so skušali podučiti z opozorilnimi pismi, ki so jih opremili z izvlečki iz zakona, da bi lahko sami spoznali primere kršitve zakona oziroma primere mučenja živali, ki so jih storili sami. Od enajstih poslanih opozorilnih pisem sta bili dve zavrnjeni. Ob ogledih na terenu so se običajno tudi pogovorili z lastniki živali.
MG
Pa brez zamere
Čustva v celofanu
O minulem prazniku žena
No, še en dan žena je za nami. Dan, ko velika večina moškega prebivalstva navali v cvetličarne in štacune, ki prodajajo vso tisto kramo, ki jo na ta dan moški del prebivalstva znosi domov k svojim ženskam (ženam, hčeram, taščam, ljubicam, priležnicam in tako dalje). Dan, ko velja, da se nekako spodobi, da domovprivlečeš vsaj vrtnico, če že kaj drugega ne. In ravno ta "spodobi" je tista stvar, ki najbolj povzame vse tisto, kar me na tem "prazniku" iz leta v leto bolj moti. Kajti tale praznik že zdavnaj ni več to, kar naj bi bil, če je to sploh kdaj bil. Še posebej v teh krajih.
Vsak praznik slej ko prej postane del neke bolj ali manj lokalne folklore. Kar pomeni, da se stopi z lokalno kulturo in normami, skratka, postane del življenja človeške skupnosti. Lep primer tega, o čemer je zdaj govor, je božič. Ta sprva (in še vedno) krščanski praznik je na široko sprejet tudi med nekristjani. Božič je doživel mutacijo iz čisto verskega praznika v družinskega. S tem nočemo reči, da je za verne izgubil svoj prvoten pomen, ampak hočemo poudariti, da je božič skozi to, da ga je sprejemalo vedno širše število ljudi, tudi sam kot praznik pridobil novo vsebino oziroma se je spremenil. In tako ga dandanes praznujejo tudi tisti, ki se jim niti sanja ne, za kaj pri božiču pravzaprav sploh gre.
In popolnoma enaka zgodba se dogaja (se je zgodila) z 8. marcem. Le da tukaj v bolj žalostno smer. Če je pri božiču lepo, da ga praznujejo skoraj vsi ter da se imajo radi in se družine dobijo skupaj, kar včasih izpade že malo prikrito kičasto, pa je pri dnevu žena kičavost že boleče očitna.
Ta plehkost postane očitna predvsem v eni stvari: naj mi nekdo pojasni, zakaj na ta dan skoraj vsi moški osebki kupujejo vrtnice, zavite v celofan? V celem letu ne zasledim skoraj nikogar, ki bi naokoli skakal z vrtnico, zavito v umetno prozorno folijo. Zakaj torej ravno na ta dan? Močno dvomim, da bi to lahko bila zarota cvetličarjev, zato da bi prodali več celofana in imeli morda večji zaslužek. Torej, celofan ostaja uganka. Edino, kar je pri tem jasno, je to, da vrtnica v tisti folijo zgleda ne samo kičasto, ampak tudi umetno, nepristno, nenaravno.
Kar je po svoje zelo zanimivo - saj ta vrtnica v celofanu natanko pooseblja in predstavlja to, kar se s tem praznikom dogaja. Ta umetno-živa združba celofana in vrtnice, ki, kot smo rekli, deluje popolnoma nepristno, pooseblja moderen duh 8. marca.
Kajti ko človek gleda vso to maso, kako se vali domov z v plastiko ukleščenimi vrtnicami, se vpraša, koliko od teh domov tudi kdaj med letom, ko ni 8. marec, prinese kakšno rožico (po možnosti brez celofana), ne pa samo svojih problemov, apatije, prepira in morda celo batin. Ker kaj ti pomaga en dan in celofanasta roža, ko pa ostalih tristo štiriinšestdeset dni kaj dosti ne štima? Rekel bi, da bore malo. Ali nič. Še več, lahko celo trdimo, da teh tristo štiriinšestdeset dni pravzaprav določa, ali boste (če ste moškega spola) na 8. marec s tistim celofanastim skrpucalom v roki izpadli butelj ali ne. In če tistim osebam ženskega spola, ki jim na ta dan nosite rože, čez leto (razen seveda morda za rojstni dan) ne nesete niti ene same rožice, potem je tudi za 8. marec ne nosite. Ker to izpade že žaljivo cinično. Če pa že za vsako ceno hočete za 8. marec naokoli hoditi z rožami, pa vsaj, prosim vas, pustite tisti celofan v cvetličarni ali najbližjem košu za smeti.
Gregor Alič
Cirkulane • Kako nastaja knjiga o Cirkulanah
Kaj vse skrivajo Cirkulane z okolico
Zbornik, ki so ga Cirkulančani napovedali lani, naj bi izšel konec letošnjega leta; uradno je njegov krst napovedan za 4. december 2005, na barbarino.
Njegovo nastajanje spremljajo javne predstavitve posameznih poglavij z namenom, da avtorjem pri zbiranju podatkov pomagajo tudi domačini. Eno takšnih -od predvidenih štirih - srečanj je bilo tudi prejšnji teden v športni dvorani v Cirkulanah.
Kot pravijo odgovorni, bo zbornik imel kar 300 strani zanimivega branja, ki jih bo pripravilo 30 avtorjev, pope-
strili pa jih bodo še s 150 fotografijami. In kot se za takšno knjigo spodobi, bo v njej zajeto vse, kar je povezano s Cir-kulanami in okolico. Tako bo Franc Tetičkovič predstavil pomembne domačine, Ana Vovk Korže demografske procese, urednik Martin Prašnički nekmetijske dejavnosti v okolišu, Marija Hernja Masten se bo poglobila v težave borl-ske gospoščine z mejo pri Za-
vrču, Matevž Košir se namerava pozabavati s čarovništvom v teh koncih, Zinka Zorko pa bo razkrila skrivnosti pojočega haloškega dialekta, ki še zdaleč ni enak po vseh Halozah. Brez vinogradništva o Cirkulanah ne bi bilo prave podobe, in da se bo vedelo čimveč o tem, bodo poskrbeli Ljubica Šuligoj s poglavjem o viničarstvu, Lidija Veber bo posebej obdelala znamko
Haložan, Zdenko Rajher pa bo pripravil pregled vinarstva. Na zadnji javni delavnici, ki bo v začetku aprila, pa bo beseda tekla o Cirkulanah skozi arheološka obdobja, zgodovini šolstva ter življenju med prvo in drugo svetovno vojno, o čemer se bodo razpisali Ivan Žižek, Diana Bohak Sabath, Martin Prašnički in Irena Mavrič.
SM
Marija Hernja Masten je na javni delavnici ob nastajanju knjige o Cirkulanah obiskovalcem zelo zanimivo predstavila mejaške spore nekdanje borlske gospoščine.
Foto: SM
Ptuj • Projekt Comenius na Mladiki
Skupina učencev odpotovala v Španijo
Na osnovni šoli Mladika so že vrsto let vključeni v evropski projekt Comenius. Njegova koordinatorka Mojca Poljanšek nam je povedala, da v tem projektu sodeluje devet evropskih držav, ki so članice Evropske unije.
V Comeniusu so šole iz Finske, Italije, Avstrije, Madžarske, Estonije, Nem~ije, Španije, Poljske in Slovenije - iz vsake države po ena. Namen projekta je druženje u~encev, u~iteljev, spoznavanje drugih kultur, navad, držav, šolskih sistemov, navezovanje stikov, komuniciranje v angleškem in nemškem jeziku. Gre pa tudi za sodelovanje med u~itelji pri spoznavanju novih metod dela, skratka za bogatenje metodi~no didakti~-nega procesa v pou~evanju.
Lani je Mojca Poljanšek peljala pet u~encev na Finsko, le-ti so se udeležili mednarodnega razreda, ki se organizira vsako leto v drugi državi. Sre~anja se iz vsake šole udeleži štiri do pet u~encev, ki se pri gostih udeležujejo razli~nih delavnic.
Melita Vidovic
Komunicirajo v tujem jeziku, večinoma v angleščini. Učitelji iz različnih držav pripravijo različne delavnice, učenci si tam bogatijo svoja znanja, bogatijo
svoje izražanje, pomembno je, da jih ni strah pogovarjati se z drugimi. Skratka učenci premagujejo jezikovno blokado. Zato na šolah izberejo učence, za katere vedo, da bodo Slovenijo, svoje mesto in svojo šolo uspešno zastopali v tuji državi. Izbrana skupina mora biti homogena, da delujejo enovito. Pomeni, da morajo biti ob dobrem poznavanju tujega jezika toliko samostojni, da se znajdejo tudi v nekoliko kočljivih oziroma v nepredvidenih situacijah. Do sedaj so učitelji in tudi učenci navezali veliko stikov z učitelji oziroma vrstniki iz drugih držav. Te stike redno vzdržujejo.
Letošnja peterica učencev iz sedmega razreda je v nedeljo odpotovala na Palmo de Malor-co v Španijo, učence pa sprem-
Ljutomer • Regijsko srečanje tamburašev
Najboljši na državno srečanje
Ljutomerska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v Domu kulture Ljutomer pripravila prvo regijsko sre~anje tamburašev.
Foto: Miha Soštaric
Tamburaški orkester PD Gorišnica, dirigent Drago Koren, pevka Romana Zelenjak.
Ptuj • V knjižnici predstavitev nove pravljice
Pravlji~ni ve~er in odprtje razstave
ljata Melita Vidovic, učiteljica zgodovine in zemljepisa, in Vesna Hojnik, učiteljica nemščine.
Melita Vidovic se je letos vključila v projekt Comenius. Skupaj s kolegico Vesno Hoj-nik sta popeljali v Španijo pet učencev: Aljaža Bezjaka, Žiga Lacna, Roka Lenarta, Blaža Pongraca in Andreja Rimele-ta. Letošnja tema mednarodnega razreda bo več ali manj posvečena likovnemu ustvarjanju, kar je Meliti Vidovič tudi blizu, saj je med drugim ljubiteljska slikarka, članica likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj.
Učenci bodo v Španiji teden dni, o njihovih vtisih pa bomo izvedeli (in o njih tudi poročali), ko se vrnejo domov.
Fl
Maloštevilnim gledalcem se je predstavilo deset skupin iz severovzhodne Slovenije: KUD Hoče (vodja Milan Kvas), Du-plek (Rajko Roter), Kavklerji KUD Janko Živko Poljčane (Marijan Dreo), iz Cirkulan (Boštjan Polajžer), KUD Ivan Lončarič Tr-niče (Igor Robar), PD Ruda Sever Gorišnica (Drago Koren), KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju (Jože Šmigoc), KUD Majšperk (Drago Klein), Drot-mantraši Radenci (Simona Pirc) in Prosvetno društvo Cirkovce (Drago Klein). Srečanje si je kot strokovnjak ogledal Damir Zajec, ki je tudi določil udeležence državnega srečanja v Novem mestu. Srečanje bo v maju, severovzhodno Slovenijo pa bodo tam zastopali tam-buraško društvo Drotmantraši Radenci, tamburaška skupina Prosvetnega društva Cirkovce, tamburaši Kavkler KUD Janko Živko Poljčane in tamburaši iz Cirkulan.
Miha Šoštarič
V četrtek je bil v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pravljični večer, kjer so se predstavile avtorice slikanice Kako je Evropa dobila ime, ki je izšla konec minulega leta v Družbi Piano iz Ljubljane.
Za slikanico je ilustracije izdelala Mojca Cerjak, besedilo pa je avtorsko priredila ptujska pravljičarka Liljana Klemencic po podlagi Dušice Kunaver. Na predstavitvi je najprej spregovoril založnik Jože Piano, delo je okvirno predstavila urednica Danica Štumerger Novosel, pravljico pa je pripovedovala Li-ljana Klemenčič.
Mojca Cerjak sodi med tiste slovenske ilustratorke, ki že desetletja polnokrvno zaznamujejo izvirno domačo slikanico, tokrat pa se je predstavila z razstavo originalnih ilustracij.
Fl
Urednica Danica Štumerger Novosel, ilustratorka Mojca Cerjak in pravlji~arka Liljana Klemen-~i~ na predstavitvi pravljice Kako je Evropa dobila ime
Smučanje, smučarski skoki
Dobitniki priznanj v veleslalomu v Drstelji
SMUČANJE V DRSTELJI
Smučarski klub Drstelja je bil zelo delaven prejšnjo soboto in nedeljo, saj so bili organizatorji veleslaloma slaloma. Ponovno se je teh dveh tekmovanj udeležilo lepo število ljubiteljev smučanja, ki so ob tekmovalni vnemi še dva dni uživali v zimskih radostih.
REZULTATI, VELESLALOM: ČLANI: 1. Sebastjan Murko, Pla-car, 2. Iztok Lebar, Hlaponci, 3. Aleksander Skrlec, Sveta Trojica
VETERANI: 1. Srečko Golob, Drstelja, 2. Marjan Gajzer, Grajena, 3. Branko Jaušovec, Vur-berg
REZULTATI, SLALOM: ČLANI: 1. Matjaž Gajzer, Grajena, 2. Silvo Vindiš, Leskovec, 3. Albin Krajnc, Zg. Leskovec
VETERANI: 1. Srečko Golob, Drstelja, 2. Marjan Gajzer, Grajena, 3. Jože Mlakar, Leskovec Danilo Klajn{ek
Daljava dneva v Juršincih 23 metrov
V nedeljo, 6. marca, je športno društvo Juršinci organiziralo smučarske skoke na 25-metrski skakalnici. Skakalci so se pomerili v treh kategorijah, in sicer
dečki do 15 let, člani in veterani. Presenetljiva je bila udeležba gledalcev, ki se jih je v Juršin-cih zbralo okrog 800. Skakalci so prišli iz enajstih društev (SD Juršinci, SD Miklavž pri Ormožu, MC Gajser team, MD Moravci, SD Destrnik, SD Mladost Pertoča - Goričko, SD Polenšak, Leskovec, Trgovišče, SD Drstel-ja in iz Mestnega Vrha).
Rezultati:
decki do 15 let (nastopilo je 16 skakalcev): 1. Sandi Curin (20/19,5), 2. David Curin (20/19) (oba Sd Mladost Miklavž pri Ormožu), 3. Urban Slodnjak (19/19,5) SD Juršinci.
Clani (nastopilo je 30 skakalcev): 1. Boštjan Kostanjevec (22,5/22,5) (Mala vas), 2. Boštjan Matjašič (22,5/22), 3. Zvone Cuš (22/22,5) (oba SD Polenšak).
Veterani (4 tekmovalci): 1. Bogomir Gajser (22/21,5) (MC Gajser team), 2. Roman Polanec (Sd Destrnik) (19,5/19), 3. Jože Rižnar (19,5/19) (SD Juršinci), 4. Stanko Curin (18,5/18,5) (SD Mladost Miklavž pri Ormožu).
Daljavo dneva 23 metrov je dosegel Bogomir Gajser.
Zmago [alamun
Foto: ZS
Najboljši smučarski skakalci v Juršincih
v
Stgj^ski
TEDNIK
in
AERèDIKE
teden prejme ^ brezpla obiskov^QiSÉi aerobike:
ime in priimek:
Nataša Kuhar
ČrtkovaS, 8880 Pttd
a
4»
r
<0i
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AER0ĐIKE
www.aerobika.net
NAROtalCAZA ^toye^j^î tednik Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
DOM - STANOVANJE
V NAJEM oddam garsonjero na Ptuju. Tel. 031 712-261._
NAJAMEM stanovanje ali hi{o z možnostjo kasnej{ega odkupa. Tel. 041 832-299.
ENOSOBNO, opremljeno stanovanje na Ptuju oddam. Tel. 051 356-346._
NA PTUJU oddam za dalj{i čas komfortno opremljeno 2-sobno stanovanje v bloku. Tel. 041 451-018, po 16. uri.
RAZNO
Vsak četrtek ob 20.00 uri
moćm í©- miómus^'
7
7
-X
7. Ans. DORI - Ljubim in ijubljen sem
6. Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Hica selivlia
5. IGOR In ZLATI ZVOKI - IVlinili sla že leti dve
4. Ans. MARZEL - iVIuziica nocoj igra
3. JOŽE GALIČ In GLASBA Iz SLOVENIJE - iVIoj Abraiiam
2. Ans. CVET - Spiavar
1. ROKOVNJAČI - Naš čas
1.	HELENA BLAGNE - Zreie zensiœ
2.	NATALIJA & BOMBASTIK FANTASTIK - Dva poiicaja
3.	KOMPROMIS-Vročina in mraz
4.	KORADO - Oprosti
5.	NINA PRIGL-Dežeia sanj
6.	OBJEM - Kavboj
7.	DANI GREGORC-Ničveč
PRIJETEN 30-letni fant, delaven, skrben, ustvarjalen, i{če iskreno, preprosto dekle, lahko s kmetije, {e brez otrok. Tel. 041 579-784.
www.tednik.si
Poskočnih 7
Veličastnih 7
_ Glasujem za: _
Ime In priimek: , Tfel. Številka: _
A na naslov: MEGA MARKETINC d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčkove
SMS glasbene želie:
041/818-666
Nagrado prejme:
Marija Reihss Rucmanci 17a 2258 Sv. Tomaž
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Torek, 15. marec
11.00 do 14.00 Dornava, kulturna va{ka dvorana, seminar Kako se lahko
razvijejo kmetije s pomočjo denarja iz skladov Evropske unije? 16.00 do 19.00 Gori{nica, občinska dvorana, predavanje Ogrevanje z
lesom - na sodoben, udoben in okolju prijazen način, vabi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Agencijo za učinkovito rabo energije
17.00 SNG MB, Pavlek, predstava Mestnega gledali{ča Ptuj
19.30 Glasbena {ola, dvorana, koncert Klavirski trio
18.00 OS Ljudski vrt Ptuj, Glasbeni večer z recitacijo, gost večera bo
slovenski skladatelj Jakob Jež 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Marjetka str. 89, za izven -	CID na Ptuju, ples za udeležence mladinskih delavnic, popoldan
in zvečer
Sreda, 16. marec
16.00 do 19.00 Lenart, v prostorih gasilskega doma, predavanje Ogrevanje z lesom - na sodoben, udoben in okolju prijazen način, vabi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Agencijo za učinkovito rabo energije 17.00 OS Ljudski vrt Ptuj, Kviz besed med učenci 5. razredov in razstava likovnih izdelkov 19.00 CID na Ptuju, Veronica Guerin 19.30 SNG MB, Pavlek, predstava Mestnega gledališča Ptuj 19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven
Četrtek, 17. marec
17.00 Majšperk, telovadnica OS, koncert pevskih zborov Vrtca Majš-
perk, OS Majšperk ter podružnic Ptujska Gora in Stoperce 18.00 OS Ljudski vrt Ptuj, gledališka predstava Pet Pepelk Žarka Petana 18.30 Kolnkišta na Ptuju, Turnir v taroku 19.00 CID na Ptuju, filmska sekcija, Biti John Malkovich 19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven
-	Ormož, center za starejše občane, praznovanje 3. obletnice od-
prtja Doma starejših občanov
Kolosej Maribor
Torek, 15. marec, ob 16.20, 18.40 in 10.40 Daltoni. Ob 16.00, 18.00 in
20.00 Popotovanje cesarskega pingvina. Ob 17.30 in 20.20 Punčka za milijon dolarjev. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 22.00 Prepovedan dotik. Ob 15.40 Elektra. Ob 15.50 in 18.20 Zaporedje nesrečnih dogodkov. Ob 18.10 in 21.30 Letalec. Ob 16.30 in 18.50 V iskanju dežele Nije. Ob 21.10 Zelo dolga zaroka. Ob 17.00 in 20.30 Aleksander. Ob 16.40, 19.10 in 21.40 Njegovi tastari. Ob 21.20 Bližnji odnosi. Ob 20.50 Kinsey. Ob 15.20, 17.20 in 19.20 Zadeta modela.
Sreda, 16. marec, ob 16.20, 18.40 in 20.40 Daltoni. Ob 16.00, 18.00 in 20.00 Popotovanje cesarskega pingvina. Ob 17.30 in 20.20 Pun~ka za milijon dolarjev. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Zdravilo za sodobnega mo{kega. Ob 22.00 Prepovedan dotik. Ob 15.40 Elektra. Ob 15.50 in 18.20 Zaporedje nesre~nih dogodkov. Ob 18.10 in 21.30 Letalec. Ob 16.30 in 18.50 V iskanju dežele Nije. Ob 21.10 Zelo dolga zaroka. Ob 15.30 in 21.20 Aleksander. Ob 16.40, 19.10 in 21.40 Njegovi tastari. Ob 21.20 Bližnji odnosi. Ob 20.50 Kinsey. Ob 15.20, 17.20 in 19.20 Zadeta modela.
vabimo@radio-tednik.si
Res bo vroče!
Kako drzni bomo to pomlad in poietje, se prepričajte 17. marca ob 17. url na Europarl<ovi modni reviji. Zo prijetno vzdušje bo posl<rbel zmagovalec Eme 2005, Omar Naber. Ne zamudite.
Nakupovalno središče Maribor doživelje nakupov
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasana-gič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
KMETIJSTVO
PRODAM prašiča, 130 kg, domače reje. Tel. 764-02-81._
SILOS EMO Celje za zrnje ali krmila 16 ton in prašiče od 90 do 150 kg prodam. Tel. 041 936-157_
V ČETRTEK, 17. marca, pričnejo s prodajo belih piščancev, domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, Tel. 713 60-33._
TELICE IZ AP-kontrole, breje 8 mesecev, prodam. Tel. 041 825-057.
TRAKTOR URSOS C 533 prodam. Tel. 041 574-692._
PRODAM vitlo 4,5 ton Tajfun, generalno obnovljena, in metrska drva. Tel. 031 623 356._
SPET NA ZALOGI tritikal rinfuza po ugodni ceni 33 SIT/kg. Zbiramo naročila za žive purane za mesec april. Trgovine Polje dom, tel. 799 00 80.
PRODAM krompir za seme sorta desiree - lanski uvoz. Martin Medved, Lovrenc na Dravskem polju 16, tel. 790 00 41.
BELA TEHNIKA
*NOVO*NOVO*NOVO*NOVO* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER, Vida PERNARČIČ, s. p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije Ribi~ proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51, 07. 03. 2005 ODPIRA PRODAJNO-RAZSTAVNI SALON, kjer si lahko poleg aparatov iz kataloga GA ogledate tudi ostale aparate razli~-nih blagovnih znamk. MO@NOST OBROČNEGA PLAČILA NA 3, 6, 12 in 18 mesecev. Nove akcijske kataloge GA (akcije od 03. 03. do 31. 03. 2005) že imamo v prodajalni samo v Cankarjevi ul. 5, Ptuj. VSE FORMALNOSTI UREDITE SAMO PRI NAS V CANKARJEVI ULICI 5! Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A4 - 12,00 SIT, vezava - 180,00 SIT OBIŠČITE NAS!
DELO
TAKOJ redno zaposlimo prodajalko za delo na kombiju po dogovorjenih prodajnih mestih na podro~ju 02. Trgovina Butler Kastelic, s. p., PTG 49, 8000 Novo mesto, tel. 07/ 3372 600; 041/643 766.
ZAPOSLIMO mesarja in šoferja. Jože Fingušt, s. p., Pragersko. Informacije na telefon 02 803 91 50, 031 614 534!
ZAPOSLIMO natakarico v Kava Baru 2000. Tel. 031 200 377, Ziberi Sait s.p. Vodnikova 2, Ptuj.
NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!!
TERME LENDAVA
VAS ZNOVA VABIJO V SVOJ OBJEM RAZVAJANJA
Vabijo vas naši novi bazeni:
NOČNO KOPANJE Z LIGHT SHOWOM SAVNA + KOPANJE ZA SAMO 2300 SIT KOPANJE S KOSILOM ZA SAMO 24OO SIT
PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTEl TERME LENDAVA - KRAJ, KJER NARAVA NE SKOPARI
WWW.TERME-LENDAVA.$I
www.radio-tednik.si

Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob izgubi naše mame, babice, prababice in sestre
Marije Kekec
IZ BUKOVCEV 69
1928 - 2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sve~e, za svete maše ter za izre~ena sožalja.
Posebna zahvala g. župniku, govornikom in pevcem.
Žalujoči: sinovi in hčerka z družinami
Zvonovi so tokrat zadnjič zapeli
v slovo naši mami,
ki odšla je tja,
kjer ni več bolečin.
Vedno si rada prepevala,
nadaljuj tam, kjer si sedaj,
slišali te bomo.
ZAHVALA
V 95. letu nas je zapustila draga mama, taš~a, babica in prababica
Elizabeta Butolen
IZ DOBRINE 2
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za svete maše, ter hvala za izre~eno sožalje. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, ne~aku Tonetu in g. Jožetu Krivcu za ganljive poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoče: hčere Ema, Anica, Lizika, Minka in Milena z družinami
izbePLSi
Sonikov klub v RABCU TERME Č^TEŽ
2*/3* hoteli, bogata animacija in 3* Toplice, kopanje v zimski Ter-športna vsebina, brezplačno do 7 let malni rivieri, do 6 let brezplačno 23.4y2D/POL od 7.900 do 22.4y3D/POL od 24.870
Sonikov klub v UMAGU
Dep. Istra, bogata animacija, darilo: koncert G. Karana in K. Montene
22.4y3D/POL od 12.980
Sonikov klub "Narodni parki"
3* Borovnik (otok Murter), obisk 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz
27.4y5D/POL+BUS 39.900
ŠPANIJA, Mallorca
2* Saga, prenovljene sobe, polet iz Ljubljane (14D samo 111.900)
16., 23., 30.6y7D/POL 83.100
TURČIJA, Alanija
3* Carreta Beach, all inclusive, polet iz Ljubljane (14D samo 116.000)
8.. 15.6y7D/AI 88.300
TUNIZIJA, Hammamet	GRČIJA, Rodos
3* Dark Khayam, all inclusive, polet	3* Evi, all inclusive, polet letala
iz Ljubljane (14D samo 154.700)	iz Ljubljane (14D samo 147.600)
28.5./7D/AI 101.900	5.,12,19.6./7D/AI 104.000
Izkonstite prednosti Sončkovega polena 20051*
• do 15% popust za rezervacije do 31. marca! « plačilo na 10 obrokov (do 31.3.)! ■s.nii.»,k«.i.,p.i.»ioo5
SONČEK
\j TUI potovalni cantar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
TsL prodaja: 02/22 080 33 • www.sanchak.cam World	TUI
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
Slovenske železnice
)t
Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, l<i bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številicah Štajersl^ega tednilca. Danes vas vprašujemo:
KATERI OD SESTAVKOVV DANAŠNJI ŠTEVILKI JE PO VASEM MNENJU NAJBOU ZANIMIV?
(Prosimo, napišite naslov sestavita!).
Ime in priimek:_
Naslov:_
Kupon nalepite na dopisnico in jo do sobote pošljite na naslov: sodelujejo lahko samo Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj	namíniki štajerskega tednika.
Ptuj • Nadaljevanje sojenja v zadevi umor Ervina Vidoviča
Predvajali posnetek rekonstrukcije umora
Na Okrožnem sodišču v Ptuju so po treh tednih premora v petek, 11. marca, nadaljevali glavno obravnavo sojenja v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča.
Predsednica senata Marjana Kosi je tokrat zaslišala še nekaj prič, ki naj bi bile med zadnjimi v stiku s pokojnim Ervinom Vidovičem, ter mamo pokojnega Ervina, Mileno Vidovič, precej časa pa so namenili tudi ogledu posnetkov z rekonstrukcije umora, ki so jo opravili po za-
dnji obravnavi v prostorih zapuščenega lokala Ana - Beli križ.
Predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, je senat seznanila z odgovori zdravstvenega doma Ptuj glede zdravljenja obtoženega Bojana Slana po poškodbi koncem leta 2003 in v za-
četku leta 2004 ter z odgovorom Oddelka za plastično kirurgijo Splošne bolnišnice Maribor, glede zdravljenja obtoženega Slavka Hliša v času pred umorom Vidoviča, nato pa so nadaljevali z ogledom video posnetka rekonstrukcije umora, ki je bil opravljen po zadnji obravnavi v petek,
18. februarja, v prostorih nekdanje gostilne Ana - Beli Križ v Ptuju.
Ker je bil posnetek predvajan prek računalniškega monitorja, se v ozadju dvorane, kjer smo bili novinarji, ni natančno videlo, še manj slišalo, kaj se je dogajalo, lahko smo opazili le, da je na kraju, kjer
se je zgodil gnusen zločin 1. februarja 2004, torej v prostorih nekdanjega gostišča Ana, predsednica senata najprej zasliševala obtoženega Slavka Hliša, ki je ponovno podrobneje govoril, kaj naj bi se kritičnega večera dogajalo ter sproti kazal po prostorih, kje naj bi kdo stal, hodil ali sedel ter tudi, kaj se je dogajalo z Ervinom pred smrtjo, predvsem kdo naj bi ga pretepal in mučil.
Med predvajanjem posnetka je bil obtoženi Hliš v glavnem sklonjene glave, z objetima rokama nad njo, njegov pogled pa je bil pretežno usmerjen v tla. Tudi obtoženi Filip Filipovič in Bojan Slana za ogled posnetka očitno nista bila zainteresirana.
Med pričami so bile zaslišane le tri, Violeta Rotvein iz lokala Keglban in Andreja Prigl iz lokala Ring, ki je bil takrat še za slaščičarno Jagoda v Panonski ulici, ter mati pokojnega Ervina, Milena Vidovič, ena od prič pa se kljub vročenemu vabilu pričanja ni udeležila. Sicer pa več o njihovem pričanju v petkovem Štajerskem tedniku, ko boste lahko prebrali tudi, kaj nam je pisal obtoženi Filip Filipovič v pismu, ki smo ga prejeli iz mariborskega zapora.
M. Ozmec
Kidričevo • Akcija Humanitarnega društva Slovenije
Oblačila in obutev za stanovalce gradu
Prizadevni člani Humanitarnega društva Slovenije s predsednikom Miranom Šicem so v sredo, 9. marca, obiskali osamljene starejše ljudi, ki živijo v stiski, predvsem v slabih gmotnih in stanovanjskih razmerah, v dotrajanih prostorih starega in propadajočega gradu v Kidričevem.
Foto: M. Ozmec
Miran Šic med razdeljevanjem oblačil in obutve stanovalcem starega gradu v Kidričevem
Delo prostovoljcev Humanitarnega društva Slovenija je med obiskom stanovalcev v starem gradu v Kidričevem ter med razdeljevanjem toplih oblačil, obutve, posteljnine in hladilnika posnela tudi ekipa TV Tednika RTV Slovenija.
Kot je povedal predsednik društva Miran Šic, lahko tistim, ki pomoč potrebujejo, trenutno razdelijo razna moška oblačila, zimske plašče, moške obleke, nekaj obutve, na voljo je dobro ohranjen otroški voziček, nekaj igrač, jogi vložek za otroško posteljico ter nadstropna posteljica z jogiji in celo avtomobil znam-
ke Lada samara.
Od hrane je darovalec Stanko Štrbak ponudil 30 vreč krompirja. Ker je v eni vreči okoli 30 kg krompirja, bodo posamezniki, ki ga potrebujejo, prejeli največ eno vrečo. Krompir so darovali tudi nekateri kmetje iz Župečje vasi in Vitomarcev, zato so ga nekaj že razdelili - celo vrečo ali tudi v manjših količinah.
Trenutno pa potrebujejo: rabljeni jedilni kot in elemente za kuhinjo in kopalnico, pomivalno korito, štedilnik na trdo kurivo, hladilnik, radio s CD predvajalnikom, radio-kasetnik, črno-beli TV spre-
jemnik, zavese, posteljnino ter otroška, ženska in moška oblačila. Potrebujejo tudi hrano, predvsem fižol, ječmen, kašo, krompir, jajca in drugo, vsak darovalec pa se lahko odloči, da bo svojo pomoč predal tistemu, ki jo potrebuje, osebno.
Za vse, ki karkoli potrebujete ali darujete, so dosegljivi na telefonu 031 411 990, lahko pa jim tudi pišete na naslov Humanitarno društvo Slovenije, predsednik Miran Šic, p. p. 311, Ptuj (2251).
-OM
Osebna kronika
Rodile so: Maja Majnik Berghaus, Dr-stelja 40/b - Jureta; Marija Štraus, Nikova 16, Lenart v Slovenskih goricah - Niko; Petra Majcen, Pacinje 8/a - Alena; Marijana Komar, Zrinski Frankopa-na 3, Varaždin - Erika; Marjeta Lovrec, Novinci 4, Vitomarci - Luka; Nataša Turk, Ptujska Gora 18/b - Ano; Mar-jetka Šloser, Padeški Vrh 10, Zreče - Nušo; Gabrijela Potrč, Mestni Vrh 79 - Matica; Jasmina Ivankovič, Stara cesta 35, Ljutomer - Erika; Aleksandra Sitar, Kungota 155/a, Kidričevo - Patricka; Helena Spevan, Jurovci 11, Videm pri Ptuju - Pijo; Lea Skledar, Ložnica 10, Makole - Luka; Monika Smodič, Litmerk 31/b, Ormož - Mischel.
Poroka - Ptuj: Vojko Slavinec, Draženska cesta 8, in Halyna Poly-ak, Ukrajina, Lukavci.
Umrli so: ŠtefanMla-kar, Skorba 17, umrl 5. marca 2005; Gizela Ducman, Nadole 30, umrla 2. marca 2005; Franc Majhen, Lanco-va vas 58/a, umrl 10. marca 2005; Adolf Pra-protnik, Zagrebška c. 57, Ptuj, umrl 9. marca 2005; Marija Zagoršek, Zamušani 73/a, umrla 9. marca 2005; Elizabeta Butolen, Dobrina 2, umrla 5. marca 2005; Anton Habjanič, Vintarovci 80, umrl 28. februarja 2005; Ivana Zorko, Drbetinci 54, umrla 3. marca 2005; Franc Fošnarič, Goriš-nica 125, umrl 2. marca 2005; Marija Kekec, Bukovci 69, umrla 6. marca 2005; Marija Lovrenčič Vilčnik, Kokolova ul. 17, Ptuj, umrla 2. marca 2005; Jožef Jenič, Sedlašek 37/a, umrl 3. marca 2005; Rudolf Ber, Bel-šakova ul. 6, Ptuj, umrl
4.	marca 2005; Dušan Repič, Švajgerjeva ul.
5,	umrl 8. marca 2005; Ema Stoger, Nova cesta 2, Ptuj, umrla 9. marca 2005.
mtATKOg
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriS£na vrata -daljinski pogoni -kljnîavniîarskadela
-	manjSa gradbena dela
Napoved vremena za Slovenijo
Kar že v sušcu zeleni, rado se še
Napoved za Slovenijo: Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 3, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 6 do 13 stopinj C.
Vremenska slika: Nad južno polovico Evrope je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka z jugozahodnimi vetrovi malo toplejši in prehodno spet bolj vlažen zrak.
Obeti: V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Topleje bo.
Vidi se ...
... da se je ravnateljica Ljudskega vrta prehitro veselila, ko je dobila v dar karte za šloganje. Če bi zraven prejela še ustrezen priročnik, bi najbrž hitro ugotovila, da ji pred gradnjo šole grozijo še arheološka izkopavanja.