Št. 32.	Maribor, dne 20. junija 1907.	Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja1- v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste.
Slovenska kmečka zveza.
Dne 18. t. m. je imela Slovenska kmečka zveza prvo sejo po vročem volilnem boju. Čakala jo je naloga, da se s poslanci, izvoljenimi na njen program, . posvetuje o njihovem postopanju v državnem zboru in da naredi'¡načrt' za svoje bodoče delovftnje med ljudstvom.
Razprave so bile živahne in videlo se je, da se vsi možje, katerim je izročeno vodstvo Kmečke zveze, z velikim zanimanjem pečajo z dnevnimi političnimi vprašanji.
Slovenska kmečka zveza, si je dobila\Jepo zmago pri letošnjih volitvah, toda zmagoslovje je ni omamilo, ampak delala bo naprej z navdušenjem in ljubeznijo do slovenskega kmečkega ljudstva.
Za 1, da je medtem jeden izmed poslancev, izvoljen na program Slovenske kmečke zveze, zapustil v državnem zboru svoje tovariše in se pridružil liberalcem. To je bil dr. Ploj, za katerega, se je stranka z velikansko težavo borila zaradi onih znanih stvari, ki so jih Nemci in liberalci govorili o njem. Sedaj, ko ima ta mož mandat, katerega mu je stranka tako težko priborila, obrne hrbet svojim tovarišem ter gre med poslance one stranke, ki je pljuvala, nanj, ga gnjusila in blatila .... Neverjetno! Mirnim srcem prepuščamo ocenitev tega koraka stranki in volilcem.
Sicer pa nam tudi vsled tega ne upada pogum. Mlada stranka smo in zraven še kmečka. Marsikateremu se zdi premalo nobel, biti pri kmečki stranki; | deveta briga mu je, kaj rečejo in želijo kmetje, ampak on pobira le milostive poglede z mi7\ naše go-spbde.
Vsaka stranka doživi v svoji mladosti marsikatero presenečenje in izobraženi stanovi se le počasi obračajo k stranki, ki je v resnici ljudska. Toda tak čas mora vsaka stranka junaško preboleti, in mi smo prepričani, da bo jo naša stranka tudi prebolela. Rešitev za njo pa je edino le — v delu za ljudstvo.
Kličemo torej svoje somišljenike, dia vstrajajo ob kmečki strani, da širijo njeno organizacijo in delajo za njene cilje, kajti s tem skrbijo za naše dobro slovensko kmečko ljudstvo.
Odbor Slovenske kmečke zveze je prišel dne 13. t. m. po temeljitem posvetovanju do sklepov, katere v naslednjem priobčujemo:
I.
Odbor Slovenske kmečke zveze nalaga svojim poslancem, da v prvi vrsti skrbijo aa uresničenje
Podlistek. Maribor in Slovenstvo.
(Zgodovinske črtice.)
Predaval na obfaem zborovanju „Zgodovinskega društva" v Maribora dne 26. novembra 1906 profesor dr. Karol Verstovšek.
(Dalje.)
Preselitev škofijskega sedeža v Maribor.
Velikega pomena za Slovenstvo v Mariboru je nadalje preselitev stolice Lavantinske škofije v Maribor 1. 1859. Rano so si prizadevali, Spodnještajerci, da dobe svojega lastnega škofa. Že 1. 1807. so Mlari-boržani oddali osebno cesarju Francu, ki se je mudil v mestu, prošnjo, da preloži škofijski sedež v Maribor. Se-le po polstoletju se je rešilo to za Slovence zares r-ereče vprašanje. Reči moramo, da se je pričelo s tem zgodovinskim dogodkom med štajersk. Slovenci novo življenje. Zlasti pa je zasluga prvega škofa, ki ga imenujemo lahko s ponosom slovenskega škofa, škofa vseh škofov, da se je takoj spočetka postavila tako mogočna stavba, ki je shranjevala in branila naše narodne svetinje.
Trdimo lahko, da nam je le mila usoda postavila na tako odgovorno mesto moža, ki je z umom in marljivostjo, poleg tega pa z rodoljubnim srcem in gorečo ljubeznijo do svoje matere in svoje zemlje zastavil svoje moči in pokazal dejanski in s peresom pot, po kateri bi naj hodih njegovi nasledniki in pod-ložniki v prid in procvit slovenskega spodnještajer-skega ljudstva, v napredek slovenskega jezika.
V bogoslovju se je pričelo pravo življenj«. Prva , skrb škofova j« bila, da si izgoji dobrih in go-
kmečkega programa in tako ljudstvu pomagajo iz sedanjega bednega gospodarskega stanja.
II.
Slovenska kmečka zveza bo svojo organizacijo nadaljevala in izpolnjevala ter na ta način skrbela, da postane naše ljudstvo versko, narodno in gospodarsko zavedno ter da uresniči program Slovenske kmečke zveze v blagor našega slovenskega kmečkega ljudstva.
III.
Odbor Slovenske kmečke zveze izreka vsem somišljenikom iskreno zahvalo, da so v zadnji volilni borbi stali nepremakljivo ob strani svoje organizacije ter ji v petih okrajih pripomogli do sijajnih zmag. Obžaluje, da sta v dveh volilnih okrajih naša kandidata vsled nepoštene agitacije in nasilstva od nasprotne strani ostala v manjšini ter se zahvaljuje deželnemu odborniku g. Francu Robiču in c. kr. finančnemu komisarju g. dr. Josipu Povaleju za njuni trud in požrtvovalnost kot kandidata Slovenske kmečke zveze.
IV.
Naši somišljeniki se pozivajo, ida neumorno delajo za razširjanje naši organizaciji naklonjenega časnikarstva. Listom „Slov. Gospodar", „Posavska Straža" in „Slovenec" se izreka zahvala za njihovo pomoč v zadnjem volilnem boju, istota,ko tudi Ijjptu „Novi Slovenski Stajerc" za njegovo nepristransko zadržanje.
,V.
Odbor Slovenske kmečke zveze odločno zavrača nasprotne napade, da bi bila Slovenska kmečka zveza sovražnica šole in izobrazbi), izjavlja, da je prijateljica dobre šole in vsestranske ljudske izobrazbe, zastopa pa tudi prepričanje, da je preustrojitev šolskega zakona v smislu verskih in| kmečkih zajhtev nujno potrebna.
Iz državnega zbora.
Iz vseh svojih volijnih krogov so dobivali poslanci Slovenske kmečke zveze naročilo, da ne gredo v državnem zboru skupaj roko v roki s poslanci liberalne stranke, ki je po svojem bistvu slovenskemu narodu škodljiva in ki je tako grdo in surovo nastopala pri volitvah nasproti Kmečki zvezi in njenim kandidatom. Za to so se tudi na Dunaju branili vstopiti v klub, kjer bodo imeli liberalci odločilno veči-
rečih duhovnikov. Slovenščina je začela prodirati med bogoslovce, ki so kakor povsod govorili le po nemški. Ko so si 1. 1860. osnovali svoj list „Lipica" za materinščino goreči bogoslovci, so jih celo tovariši črnili za panslaviste, fantaste, gelleime politisehe Sekte. Ti se niso ¡vstrašili takih natolcevanj; predsednik Žličar jih je tolažil, rekoč: „Imeli bomo dobro vest, da smo se po svoji moči vadili pisati v tistem jeziku, v katerem bomo vero Kristusovo ozna-novali. Skoz lepi zgled bomo pa tudi spodbadali vse k ljubezni do domovine in materinskega jezika." Ker se je vedno govorilo le nemški med bogoslovci, je vskliknil urednik lista pri neki seji: „Tovariši! Postavo imamo o praznikih dopoldne latinski govoriti, dajmo si sami postavo, druge dni govoriti le slovenski."
..Lipica" je dosegla lepi svoj namen. Skraja so pisali le povesti, potopise, pesmi, smešnice itd. Lav. Gregorec je uvedel bogoslovno vedo. Ko je „Lipica" začela hirati, se je 1. 1870. osnovalo literarno društvo, da se navadijo parlamentaričnega gibanja, kakor je to trdil bogoslovec Mlaker, in se nauče govoriti in javno nastopati, kakor je predlagal Zičkar v to svrho govorniške vaje. „Lipica" je ostala list do današnjega dne, ki ima lepo zgodovino. Med sotrudniki omenimo le še bogoslovce Napotnika, Aškerca, Medveda, Kovačiča, Stegenška i. dr.
Iz „Lipice" je izšlo lepo število slovenskih duhovnov, ki zavzemajo odlično mesto v pisateljskih krogih in v javnosti: zlasti se je začela gojiti v zadnjem desetletju tudi bogoslovna veda; Izmed mnogih pisateljev navedemo le starejše: škoBa Slomšeka, pre-lata Kosarja, dr. Križaniča, Lavr. Herga, dr. Gre-goreca, dr. Ulago, škofa Napotnika itd. Prava bogoslovna veda se je gojila že ▼ „Drobtinicah", pisate-
no. Le jeden poslanec se je izneveril svojim tovarišem iz Slovenske kmečke zveze, to je dr. P 1 o j, kateri je rajši stopil v ožjo zvezo z Roblekom in Ježovnikom ter z vodjo liberalne stranke na Kranjskem, županom Hribarjem, nego da bi šel s svojimi tovariši od Kmečke zveze skupaj.
Dr. Ploj se ni brigal pri tem korakju za svoje volilce, ki so ga izvolili v hudem boju proti liberalcem, ni pa se brigal tudi za sklepe Kmečke zveze, ki ga je kandidirala. Dne 13. t. m. je namreč Kmečka zveza sklenila — za takrat tajno — naslednjo resolucijo: „Odbor Slovenske kmečke zveze nalaga svojim poslancem glede snovanja kluba, naj postopajo jettnotno med seboj, v slučaju pa, da se ne osnuje skupen jugoslovanski klub, naj postopajo jednotno s poslanci Slovenske ljudske stranke iz Kranjskega in Sloge iz Goriškega, ki sta popolnoma sorodni po programu Slovenski kmečki zvezi. V vsem drugem pušča poslancem prosto roko."
Tudi dr. Ploj je glasoval za to resolucijo, bila j|e sprejeta enoglasno — čez par dni pa gre dr. Ploj skupno z liberalci iz Kranjskega in z liberalci iz Štajerskega! 'Ali je to politično pošteno ravnanje? Vsi, tudi; najožji Plojevi somišljeniki, obsojajo način Plojevega ravnanja in med poslanci je ta korak dr.
Ploju zopet mnogo škodoval na ugledu.
« *
*
Slovenski poslanci so si ustanovili dne 17. junija v državnem zboru Slovenski klub. Pristopili so k njemu goriški poslanci dr. Grlegorčič in Fon. vseh deset kmečkih poslancev iz Kranjske ter dr. Benko-vič, dr. Korošec, Pišek in Roškar iz Štajerske. Je-žovpik, Roblek in dr. Ploj pa so stopili skupaj s Hrvati ter si osnovali jugoslovanski klub. Dr., Ploj svojim tovarišem iz Štajerske niti naznanil ni, kaj namerava storiti, ampak je ravnal kar na lastno pest ter pristopil k Hrvatom in liberalnim Slovencem. Slovenski klub si je izvolil predsednikom dr. Sušter-šiča, podpredsednikom dr. Korošci, zapisnikarjem dr. Benkoviča in Jakliča. Ob enem je stopil Slovenski klub v najožjo zvezo s kmečkimi katoliškimi Cehi ter bo ta zveza štela 33 poslancev, ako Grafenauer pristopi, pa 34. Grafenauer se še le danes dne 19. ti m.
odloči, v, kateri klub bo stopil.
* *
*
Dne 17. jun. je bila prva seja državnega zbora. Predsedoval je najstarejši poslanec dr. Fvtoke. Kot zapisnikarji so nastopali najmlajši poslanci, med njimi tudi dr. Benkovič. V tej seji storijo poslanci slovesno obljubo. Slovensko obljubo je prečital dr. Ben-
Ijevanje v „Voditelju"; pa dela čast bogoslovski stolici.
Slovanska čitalnica in njen vpliv.
Državne razmere po 1. 1860. so deloma tudi same ogladile pot pravemu razvoju Slovenstva in mariborskega slovenskega življa. Družba slovenska je rastla, družabno življenje je oživelo, kar je pa tudi dobro vplivalo, na okoliške Slovence. Slučaj je zopet nanesel, da se je zbralo v Mariboru veljavnih mož, ki so uresničili marsikatero idejo. Ti možje so vplivali s svojim delovanjem na razvoj celega Slovenstva, ravno tako kakor je 1. 1848. vodila Graška Slovenija" politično gibanje. Zbirali so se ti možje v „Slovanski Čitalnici", katero so osnovali 17. julija 1. 1861. dr. Janko Sernec, dr. Pavlič, dr. Dominkuš, Jan. Miklošič, Jan. Rupnik, Stadler, Svarc Franjo, dr. Prelog, prof. Suman, prof. Majciger, T. Cuček, Vučnik, Zemlič, dr. Ploj, Božidar Sinko, Lovro Herg, Viljem Mussi, Jakob Ferk, Ravnikar, Makso Morič.
Čitalnica Mariborska je prva izmed slovenskih. Ljubljanska se je še le osnovala 30. avgusta istega leta. Mariborska je imela mnogo vpliva na svoje po-sestrime, kar spoznamo iz raznih pisem; čitalničarji so dajali navodila povsod. Vsled marljivosti odbornikov in udov so si pridobili mnogo zaupanja; zlasti je bila čitalnica spočetka naravnost uzorno društvo, ki je spodbujalo delovanje drueih čitalnic, ki so bile krvava potreba za probujo v tej dobi. Značilno je, kar piše umrli dvorni svetnik dr. Gregorij Krek 1. 1863. v nekem pismu: „Vrlo se že veselim slovesnosti nekaj tudi za to, ker sem si svest. da bode skozi in skozi narodna, vsaj ima Vaša čitalnica medj vsemi slovenskimi največ pravega življenja."
Ravno tako že piše leto prej (1862.) slovenski pisatelj in urednik „Zgodnje Danioc" Luka Jeran med
kovič in naši poslanci so storili vsi obljubo v slovenskem jeziku. Svoje sedeže imajo katoliško-narodni Slovenci v središču zbornice. Naši poslanci Roškar, Pišek, dr. Benkovič in dr. Korošec sedijo v eni vrsti skupaj. Slovenska liberalca poslanca iz Štajerske sedita poleg liberalnega Hribarja na levi od naših poslancev. Hribar vodi Robleka in Ježovnika kakor Dalmatinec svoje medvede po zbornici in v klu-bove sobe okoli, samostojnega nastopa pa tudi pri
Mubovih posvetovanji}] ne pokažeta.
* *
*
Zakaj je stopil dr. Ploj v liberalno-hrvatski klub? Pravijo, da nikdar ni bil s prepričanjem vnet za program Slovenske kmečflce zveze in da si je dal pod njenim imenom le mandat priboriti, potem na ne-lep način uskočil k liberalcem. Govori se pa tudi, da iz tega vzroka, ker hoče postati voditelj, kajti dr. Iv-čevič se ne zmeni veliko za klubove zadeve. Sicer ie skoro gotovo, da bi tudi v Slovenskem klubu bil podpredsednik, vendar energično vodstvo dr. Sušteršiča mu ni nikdar bilo ljubo.
*
* * __
V zbornici je mnogo novih obrazov. Starih po-slapcev se ni vrnilo veliko. V sredo gredo poslanci k cesarju, ki bo imel ob tej prijiki prestolni govor. V četrtek, t. j. danes dne 20., bo druga seja državt-nega zbora, pa tudi samo za to, da se volilne listine izročijo v pogled.
Politični ogled.
—	Štiridesetletnica kronanja cesarja ogrskem kraljem v Budimpešti se je končala žalostno. Cesar je odpotoval en dan prej nego je bilo določeno, prestolonaslednik je pa koj po slavnostni maši zapustil Budimpešto. Temu so bili krivi sledeči vzroki: O grl so naj-meravali povodom te slaivnosti dobiti od cesarja obljubo, da se loči avstrijska in ogrska armada. Cesar pa drži trdno na skupnosti armade. Vsled tega so pisali ogrski listi hudo proti cesarju.- Petnajst članov ogrske neodvisne stranke je nalašč zapustilo Budimpešto in so priredili v drugem mestu protishod. Cesarja je tudi užalil hladen sprejem.
— Šesti katoliški shod za celo Avstrijo se bo letos v jesen vršil na Dnnaju. Iz Dnnaja je že od pripravljalnega odbora prišel poziv na pokrajinske pododbore, da se začne z agitacijo za obilno udeležbo.
—	Kmečki poslanci. Nem. agr. stranka je določila v svoji seji sledeči program: Razmerje med Avstrijo iti Ogrsko se mora tako urediti, da se bodo varofvale koristi avstrijskega poljedelstva. Po tem načelu se mora vlada ravnati tudi pri sklepanju trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Velike pre-osnove v prid kmetu se morajo takoj izvršiti in sit-oer: splošno starostno zavarovanje, ki bo prirejeno tudi za poljedelca, razdolžitev kmečkega posestva, ureditev deželnih in občinskih finfcnc, razbremenitev poljedelstva pri novi davčni preosnovi, dveletna vojaška služba in preprostejša, cenejša državna uprava. Da bo mogoče to rešiti, zahteva agrarna stranka primerno izpremembo poslovnika, da bo mogoče hitro in uspešno delovanje v zbornici. Nato se je dalo začasnemu načelniku poslancu Peschki nalog, naj stopi v zvezo z agrarci iz nemško-raidiktalne in krščansko-socialne stranke ter z agrarci vseh ostalih nenemških strank, da se ustanovi agrarna zveza iz poslancev vseh narodnosti. Jasno se kaže, kako zgolj narodne skupine poslancev ne zadoščajo, ampak da se izku-šajo združiti po kulturniih i gospodarskih načelih.
drugim: „Kdo! pozna mariborsko Čitalnico, kar se iz njegovega dejanja in nehanja razodeva, ta ve, kaj zasluži, torej: Slava jej!"
Ni torej čuda, da so se tako oklepali Mariborskega zavetišča tudi izvenštajerski rodoljubi. Ze prvo leto, 23. avgusta 1861., je obiskal nalašč čitalnico tedaj najslavnejši politik dr. Lovro Tbman, po katerem sem slišal kot dijak imenovati nemšjkega starčka v deželni zbornici na galeriji slovensko ozemlje „Tomar nien."
Se istega leta posetil je društvo knesz in škof Slomšek 6. oktobra. Njemu na čast je spesnil dr. L. Toman pesem Mar-i-bor. Slavnostni govornik je kaj lepo označil pri Slomšekovi slavnosti 25. sept. 1865. pomen Slomšekovega čjrtalfoiški&ga dfelovanja rekoč: „Reči smem, da so Slomšek vdlhnoli dušo v naše 'društvo; oni so začeli besede pri nas s prvim govorom, oni so nam nasvetovali, kaj in* kako bi delali, kadar se snidemo, da nam bo društveno življenje v prid in veselje . . . podarili so nam pravi biser s tem, da so vpeljali v društvo duh popolne enakosii med člani. Razgovarjali so se prijazno z vsakim, naj je bil katerega koli stanu, ino lahko se razumeva, da je taka prijaznost in enakost vse člane še bolj združila. Naj bi tako zmirom ostalo pri nas in povsod!" Te slavnosti se je vdeležilo mnogo izvenšta-jerskih rodoljubov, tako n. : dr. Toman, dr. Costa, Svetec, koroški Einspieler in oča dr. Bleiweis, ki je že 1. 1862. v pismu 2. novembra rekdl ol slavnem škofu: „Neumrljivi vladika Slomšek je lastina vseh Slovenoev, tedaj ga tudfi mi Kranjci spoštujemo in ljubimo. Spodobi se tedaj tudi, da ga prvi omenimo v besedi naši itd."
Zlasti so\ pa pokazali mariborski čitalničarji že J. 1863., kaj da premore dobra volja, požrtvovalnost
—	Zakonski načrt krščanskih socialcev. List
krščanskih socialcev piše, da je stranka izvolila odsek, ki ima nalogo, da pripravi več predlog politično-socialne smeri. Stranka predloži že na pryi seji zbornice predlogo glede splošne obveze za slučaj starosti in onemoglosti in tozadevni program za rešitev tega vprašanja. Na nekem shodu v okraju Naubau je krščansko socialni poslanec Gessmann podal nekoliko izjav o teh zakonskih načrtih krščanskih socialcev. Rekel je, da ne bo možno izvršiti zakonskega načrta o zavarovanju za slučaj starosti in onemoglosti potom novih davkov, kajti že sedanja bremena so ogromna. Potrebna denarna sredstva ne bo možno dobiti drugače, nego potom davka na premični kjapital. Glasom neke uradne statistike so na dunajski borzi cenjene vrednote na 32 milijard. Te ogromne kapitale bo treba obremeniti. •
—	Deželni odbornik g. Robič. Slovenski deželni poslanci štajerski so dne 13. t. m. na shodu v Mariboru storili sledeči sklep: G. Franc Robič prevzel je in dobil mandat deželnega odbornika v Gradcu vsled volitve vseh slovenskih deželnih poslancev. Vsled tega si lastijo poslanci pravico, da samo oni imajo odločevati po skupnem sklepu, ali sme tovariš Robič odborništvo odložiti ali ne. Navzoči deželni poslanci izrazijo svoje mnenje in so jedini v tem, da je g. tovariš Robič v deželnem odboru kot njijh zaupnik in kot zaupnik slovenskega naroda vestno in vsestransko izvrševal svoje dolžnosti vsaki čas in pod vsemi pogoji, da imajo vsled tega neomajano zaupanje in spoštovanje. Nadalje povdaj-jajo naivzoči, da bi ne bilo v sedanjem trenutku nikakor umestno in za slovenske interese naravnost kvarljivo, če bi tovariš Robič svoj odborniški mandat odložil, ker se je bati, da bi ostali potem Slovenci v deželnem odboru štajerskem v bodoče brez zastopnika, na kar pa pola gajo posebno važnost radi potrebnega nadzorstva delovanja deželnega odbora štajerskega, posebno pa še radi priprav za nameravano premembo volilnega reda. Navzoči tedaj kot tovariši, ki se čutijo solidarnim z g. Robičem, poživljajo istega, da svoj namen, odložiti deželnozborski mandat, opusti in pričakujejo od njega) kot razsodnega moža, da bode, njihovi želji,, ki je ob jednem želja slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, ustregel in mandat deželnega odbornika štajerskega obdržal. Ta zapisnik se je prečital, od vseh odobril in podpisal. V Mariboru dne 13. junija 1907. Dr. Ploj, dr. Jurfcefla, J. Roška\r, dr. Hrašo-vec, Vošnjak, Roš, Dr. Jankovič, Kočevar m. p.
—	Vinski zakon ne bo potrjen. Za,kon proti ponarejanjih vina, ki ga je sprejela' prejšnja zbojrnica, ne bo potrjen, ker zlasti v kazenskopravnih zadevah vsebuje nasprotujoča si določila. Zakon bo moral zopet nazaj v parlament.
—	Na Ogrskem se nameravajo zvezati Rumun-ci, Slovaki in socialdemokrati, da si pribore splošno in enako volilno pravico. Zaradi tega so se že vršila pogajanja.
—	Rusija. Duma je b|la dne 17. t. m. razpu-ščena. Sla je torej isto pot kakor prya. Vzrok razpusta je sledeči: Policija je preiskala stanovanja nekaterih socialdemokraških poslancev in je našla, da so udje velike zarote, ki pripravlja revolucijo. Vlada jih je hotela zaradi tega kaznovati in je zahtevala od dume, da jih izroči. sodišču. Ker duma tega ni hotela ■ storiti, bila je razpuščena. V manifestu, s katerim se razpušča duma, pravi car, da mnogo ljudskih zastopnikov ni prišlo v dumo čistega srca, ne z željo, Rusijo oživiti, temuč povečati zmešnjave ter razrušiti državo. Duma se ni sramovala, javno proslavljati hudodelstva. Ko pa so sodne oblasti med nekaterimi j poslanci razkrile zaroto proti državi in carju ter du- *
in marljivost. Zbralo se je tisoče in tisoče občinstva, da so počastili blagovestnika sv. Cirila in Metoda. Te prireditve so bile naravnost vzorec za druga društva na Spodnjem Štajerskem. Vdeleženci so se vedno vračali domov navdušeni in spodbujali domačine v raznih krajih, da so prirejali slične narodne veseljice. Inteligenca se pa ni zbirala, samo da bi se razveseljevala. Slomšekova slavnost je rodila misel, da se postavi Slomšekov spomenik; drugega dne pa je šel v svet prvi vseslovenski program; reševalo se je vprašanje zedinjenja vseh Slovencev.
Ravno tako je vplivala čitalnica na posestrime na Štajerskem v gledališnem igranjp. V Mariboru je zlasti uvedel igro dr. Prelog, ki je že 1. 1846. gojil dramatične predstave v Ljutomeru s, Tirstenjakom in Gottweisom; njegov najboljši pomagač je bil pač prof. Šuman. Manjkalo je povsod primernih iger slovenskih; dr. Prelog je dal tiskati dva svoja prevoda, 1. 1866. Črnega Petra in 1867. Zakonsko sol.
Ta znamenita družba je oživela tudi edno najvažnejših podjetij, t. j. Slovensko Mlatico. Dr. Janko Sernec, Jože Šuman, Ivan Majciger in E. Chocho-loušek so razposlali oklic in sestavili pravila za to velevažno društvo, za katero je navduševal dr. L.: Toman 1. 1863. v Novicafh. Te ideje so se prijeli Ma-riboržani dejanski, podpisalo se jih je 40 z doneski po 50 gld. in položili temelj. Tbde^ le vse prepočasno so napredovali Ljubljančani tem gospodom. Dr. Jože Vošnjak piše 13. junija 1863: . . . da bi le že matica privoljena bila, udov bi v kratkem še več kot 600 dostopilo. Bog ve, kaj Ljubljančanu tako dolgo delajo? Kaj nek odlašajo? Kaj se zanašajo? Cas bo le tekel; in čas je zlata vreden itd."
Prihodnjega leta 4. februarja so se vendar potrdila pravila. Kaj je dosegla Slovenska Matica t tej
ma ni hotela dovoliti, da bi se za časa preiskave osumljeni izključili in zaprli, ni preostalo drugega, kakor dumo razpustiti. — Izmed socialnodemokraških poslancev jih je policija aretirala 9, ostalih 60 je izginilo brez sledu. Volitve za novo, tretjo dumo se razpišejo na dan 14. septembra, sklicala se pa bo 14.: novembra.
—	Nemčija. Na nemškem cesarskem dvoru so prišli na sled velikanskim škandalom. Najožji cesarjevi prijatelji so živeli najgrše in najostudnejše življenje, radi česar bi priproste ljudi zaprli za več let. In takšni ljudje so bili cesarjevi svetovalci!
—	Francoska. Zopet se je pokazalo na Francoskem, kako veliki prijatelji kmeta so socialdemokrati- Namesto da bi skušali s pošteno postavodajo varovati vinogradnike, ki so zahtevali na velikanskih zborovanjih svoje pravice, predlagal je v državnem zboru neki socialdemokraški poslanec, naj se vinogradi odvzamejo kmetom in vzamejo v državno last. Na ta način bi postali kmetje sami viničarji in vlada bi jih potem lažje krotila. Nov dokaz, da delujejo socialdemokrati na pogin kmečkega stanu.
Razne novice.
*	Promoviran je bil doktorjem prava gosp. Florijan Kukovec dne 21. t. m. na vseučilišču v Gradcu.
*	Osebne vesti. Za deželnosodnega svetnika je imenovan okrajni sodnik Ivan Pirnat v Slov. Bistrici. Za sodnega tajnika v Celju je imenovan sodni pristav Oto V i d i c v Ljubljani; za sodnega pristava v Marnbergu av-skultant dr. Karol Granitz in za sodnega pristava v Ormožu avskultant dr. Ant. Pupacher. Sodni pristav v Ormožu dr. H. Neuberger je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Ljubljani.
*	C. kr. učiteljišče V Mariboru. Opozarjamo še enkrat, da se vsprejemni izpiti v I. letnik tega zavoda letos vrše že 15. julija. V jesen se bo sprejemalo le tedaj, ako se v juliju dovoljeno število gojencev ne doseže. Ker pa je skoraj izključeno, da bo treba sprejemati dvakrat, priporočamo slovenskim mladeničem, ki imajo namen, vstopiti t mariborsko učiteljišče, nujno, da se oglase k julijskemu izpitu.
*	Zadružna Zveza v Celju je nastavila g. VI. Pu-
šenjaka kot potovalnega učitelja za Slov. Štajer in slovenski del Koroškega.
*	G. dr. Korošec je odložil svoje mesto v Narodnem svetu, ker se je isti začel vmešavati tudi v politiko naših strank in sicer na. ljfcbo štajerskim liberalcem.
*	Vsled različnih tožb izjavljamo, da so bili vsi letaki in lepaki, ki so se za časa volilne dobe tiskali y naši tiskarni, predloženi državnemu pravd-niku in politični oblasti.
*	Narodni svet. Iz krogov naših poslancev se nam piše: Narodni svet za Spodnještajersko že po svojih pravilih zatrjuje, dja se ne bo pečal z vprašanji, ki posegajo v taktičho postopanje posameznih strank. Vkljub temu je zadnjič dr. Kukovec v veliki skrbi za liberalno stranko predlagal tudi sklepanje o tem, kam naj vstopijo spodnještajerski poslanci. Sklenilo se je seveda, da morajo* naši] poslanci iti skupaj z liberalci v en klub. Bila sta pri seji navzoča tudi zastopnika Kmečke stranke, toda od stranke nista imela navodil, ker se je Kmečki zvezi zdel tak slučaj izključen. Liberalci so torej izrabili Narodni svet v svoje namene in v nadstrankarsko stan Iišče Narodnega sveta sedaj ne more nihče več verjeti. Pripomnimo, da se dr. Korošec ni udeležil seje Narodnega sveta, ker je istočasno zborovala Slovenska kmečka zveza Sploh je vprašanje, ali se naj
dobi polstoletja, to pač vsakdo ve, tako da tega ni treba še posebej, povdarjati.
To so najvažnejši dogodki v naši čitalnici v prvi dobi; nato so sledila borna leta, dokler ni ozdravil zopet bolehnega društva dr. Dominkuš in pripravil poti v novo živahnejšo dobo.
Slovstveno delovanje in pisateljevanje.
Oglejmo si še enkrat slovstveno delovanje, da-si smo že navedli marsičesa. Slovenske knjige, ki s« se razpečavale po Spodnjem Štajerskem, so bile poprej le redka prikazen, prave bele vrane. Ko so se začetkoma 19. stoletja začeli zavedati mariborski in okoliški rodoljubi, je oviralo njihovo delovanje tiskarstvo. Dali so tiskati knjige deloma v Gradci pri Widmannstetovih dedičih ali pri Kieiireichu; znana je posebkio iz te dobe tudi Radgonska tiskarna Wai-tzingerjeva, ki je oskrbela mnogo slovenskega tiska.'
Maribor je imel svojo tiskarno od 1. 1795; osnoval jo je Korošec Franc Schütz, ki je pomagal urediti že 1. 1771. nemško tiskarno v Lvovu in 1788. v Celju;i 1791. si je uredil svojo tiskjarno v Celji, s katero se je preselil 1792. v Ptuj in 1. 1795. pa uredi prvo in za njega zadnjo tiskarno v Mariboru, kakor trdi tudi to v svojem življenjepisu, katerega je spisal sam na sliko 1. 1806, ki Visi v Kralikovi tiskarni.
Od njega je dobil tiskarno faktor Dunšek iz Konjic, ki jo je oddal 1. 1817. Janžiču. Sin tega Jan-žiča je tiskal prve letnike „Slov. Gospodarja" in „SIqv. Naroda"«; zlasti ta» Janžilč je oskrbel mnogo slovenskega tiska, dokler se ni ustanovila lastna slovenska tiskarna.
(Koaoc prihodnjič.)

naša stranka še nadalje udeležuje sej tega društva, M bi moralo skrbeti za štajerske Slovence, ne pa za štajerske liberalce.
*	Kako laže „Domovina." V članku z dne 7.
junija v „Domovini" iz Šaleške' doline je nešteto laži. Omenimo samo najbolj debelih; nakag. „Da je v)slenjH ski župnik Cizej povedal iz prižnice, sda bo moral zapustiti laro, a da bodo naredili iz cerkve magacin, če bo zmagal Ježovnik." Ljuba „Domovina", ta je pa le malo predebela. Ce se že malo zlažeš, naj bo! Pa kar tako grdo in pa še tako neumno, to je pa malce preveč. Ravno tako debela je ona druga laž o tisti ženi na Paki, ki so ji v farovžu povedali, če( zmaga Ježovnik, da narede iz cerkve svinjake." Da znate gospodje tako nesramno lagati, ne bi verjeli, ko ne bi brali črno na belem v „Domovini". Zategavoljo je seveda tudi neutemeljen ves tisti napad na. duhovščino, ki je skrajno podel, kakoršnega je zmožna samo „Domovina" in njen šoštanjski dopisnik.
* „Domovini" v poduk. V št. 25 piše „Domovina": „Kjer je klerikalizem med Slovenci najbolj razvit, tam so Nemci najtrdnejši." Ta „resnica" „Domovinina" se da posebno dobro dokazati na sledeči način: Občina trg Šoštanj je bila še pred kratkim časom v slovenskih rokah, žnpan je bil Rajšter. Sedaj je prišla pa v nemške roke. Hans Woschnagg ji župannje. In kaj je temu krivo? Ljudje božji, klerikalizem je tam tako razvit! Mislite si te klerikalce, ki tam vladajo: r.otar Kolšek, dr. Mayer, Vladko, Jakob Volk, Vodeb, Planinšek, Lukman itd. Ni čudo, da žanjejo Nemci, kjer vladajo taki klerikalci, kaj ne „Domovina" ?
*	Zlobnost liberalcev. Za nedeljo dne 16. t. m. je sklical dr. Korošec en sho/fl županov v Šmarje in en shod k Sv. Križu tik Slatine, da se ž njimi pogovori o podpori zaradi letošnje škode po toči., Pri tej priliki je omenil tudi, da je za lansko škodo vložil lani takoj nujni predlog, ki se je tudi sprejel ter se dovolila podpora, toda z dopisomi z dne 12. marca 1907 se je old celjskega glavarstva v ministrstvo notranjih zadev sporočilo, da ni treba podpore, ker je škoda neznatna. Kriv je tisti, ki je glavarstvu vsled dr. Koroščevega nujnega predloga poročal o škodi. Ali je to bila kaka oseba iz šmarskega, okraja, ali pa cenilna komisija, ne vemo. To je resnica, kar pa piše zadnji „Narodni List", je zopet, laž in zavijanje.
*	G. dr. Hrašovec igra v zadnjem času čudno ulogo v slovenski politiki. To je pokazal tudi s svo" jim zadržanjem v Narodnem svetu. Vsi liberalni listi j so vedeli že v četrtek dne 13.: t. m., ko je imel Na- ' rodni svet sejo, da se bo) obravnavalo, tudi o taktiki , oSlancev_v držaVnem zboru, isamo njaša stranka in naši listi še niso ničesar vedeli o tem. Vsled tega tudi odposlanci naše struje niso mogli dobiti nobenih navodil.
*	Učiteljska prisega se glasi: „Vi prisežete, da boste otroke vzgojevaii nravno-versko, razvijali njihovo duševno delovanje, oskrbeli jih z vednostmi in ročnostmi, ki so potrebne za ¡nadaljno izobrazbo za življenje, in ustvaril.i podstavo, da postanejo dobri ljudje in državljani itd. Kar se mi je ravnokar pre-čitalo in kar sem dobro in razločno razitmel, to sem dolžan in hočem verno izpolnovati. — Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!"1 In česar nima več nova šolska postava v besedilu prisege, to se nahfaja pa zliasti v par. 71. Šolskega in učnega reda, namrefc da ima šola navajati otroke „zlasti k bogaboječnosti." Koliko pa je dandanes učiteljev, ki se javno hvalijo, da. ne verujejo v Boga — a zaradi ljubega kruha, ki ga jim dajejo krščanski stiariši. vendarle kličejo Boga za pričo svoje prisege! Pri tem naj omenimo le to, da dunajski župan dr. Lueger, ki pozna dobro take vrste ljudi, ne nastavi nobenega brezverca, socialdemokrata za definitivnega učitelja in popolnoma prav. Kako je mogoče dati vero in zaupanje! »učitelju, ki nima nobene vere!
*	Jubilejne znamke. Ob priliki 601etnega vladanja cesarja Franca Jožefa prihodnje leto se izdajo | posebino umetniško izvršene znamke. Načrte zanje bo ; izdelal profesor Kolo Mpser. lvinarska znamka, bo imela podobo cesarja Karla VI., ona za 2 vinarja podobo cesarice Marije Terezije, cesar Jožef II. bo pa upodobljen na 3vinarsjrih znamkah. Znamke po 5 in 10 vinarjev bodo imele podobo sedanjega avstrijskega cesarja. Znamenite bodo te znamke, ker bodo uporabljene na njih poteze cesarjeve po najnovejših posnetkih, 20vinarske znamke bodo ihiele podobo Le»-opolda II., 25vinarske cesarja Franca in 30vinarske cesarja Ferdinanda. 35vinarska znamka bo kazala cesiarja ob njegovem nastopu vlade, 40vinarska v 60. letih, 50vinarska pa njegovo podobo ob 251etnem vladarskem jubileju. 60\'inarske znamke bodo kazale cesarja v slavnostni obleki toisonreda, 72vinarske v maršfciJski uniformi na konju, one po kroni pa cesarja v Schonbrunnu. 2 in 4kronske znamke imajo podobo zunanjega, oziroma notranjega dtvornega trga. Končno se izdajo posebne znamke za nabiralce po 10 K. Te znamke bodo nosile cesarjev obraz. Izdajale se bodo te znamke le eno leto.
*	Jesenske orožne vaje pri III. koru: za in-fanterijo in lovce od 28. avgusta do 8. septembra, pri kornem topničarskem polku od 20. julija do 10. avgusta, pri divizijskem topničarskem polku 7, 8, 9, od 20. avgusta do 9. septembra, pri trflnjavskein toppi-čarskem polku št. 4 od 29. julija do 10. avgusta in od 12. do. 24. avgusta.
*	Organizacija poštarjev, poštnih oficijantov ln asplrantov. Pretekli teden sklical je osrednji odbor poštnih oficijantov in aspirantov shod na Dunaj "3 prostore hotela „Post." Pozivu so se odzvali skoraj
vsi deželni in krajni odbori. Vsled tega je bilo obiskano zborovanje po zastopnikih cele Avstrije prav močno. Ob enem so pristopila češka društva, katera so imela do sedaj svoj osrednji odbor v Pragi. Dosegel se je lep, nepričakovan uspeh. Navzoči zastopniki osrednjega odbora poštarjev so bih pooblaščeni izjaviti, da so pripravljeni v slučaju sporazumljenja se združiti v jeden osrednji odbor. Sklenilo se je po daljši razpravi, postopati skupno. Nova organizacija, v kateri bodo odslej združeni vsi poštarji, oficijanti in aspiranti cele Avstrije, sprejela je jednoglasno načrt organizacije, sestavo zakona o uravnavi službenih razmer ter se za slučaj strajiovanj zastopništva naših stanovskih zanimanj izrekla popolnoma skupna. V kratkem priredi osrednji odbor organizatorični shod v Ljubljani. Kakor razvidno iz načrta, kateri se iz taktičinih vzrokov sedaj še ne objavi, želeti bi bilo, da se itega poziva udeleže vsa društva in krajni odbori poštarjev, oficijantov in aspirantov kranjske, koroške, spodnještajerske, gorijške in istrske dežele po svojih zastopnikih.
*	Slovenski dijaki v Gradcu so nameravali prirediti slavnostno zborovanje, na katerem bi zahtevali slovensko vseučilišče. Toda rektor (ravnatelj) jim je to prepovedal. Tako hočejo Nemci zatreti vsak pojav Slovanov po višji izobrazbi v svojem materinem jeziku.
*	Grozni nalivi so naredili povfeod velikansko škodo. Dravinjska dolina je zelo hudo prizadeta. Žalostna poročila smo dobili iz Loč, Poljčan in Stude-nic, posebno Loče so zelo prizadete.
Mariborski okraj.
m Maribor. Cesar je potrdil izvolitev dr. J. Schmiderer za mariborskega župana in je bil isti dne 17. t. m. zaprisežen. — V nedeljo fine 23. t. m. priredita na vrtu Narodnega doma zakonska Kuko-vič, člana belgrajskega gledališča, predstavo. Začetek ob 549, vstopnina 1 K.
m Veliko slavnost, sv. Cirila in Metoda priredijo kakor običajno vsako drugo Ißto tudi letos dne 7. julija t. 1. Mariborčani. Sodelovanje so obljubila vsa narodna društva mariborska in iz bližnje okolice. Zlasti navedemo, da so prevzeli tudi Rufiani to težko breme in obetajo podati zopet nekaj pristnega. Odbor se trudi, da vstreže na dan veselice vsem udeležencem; vabimo zopet rodoljube iz celegiai Spodnjega Stajerja na ta veseli sestanek; ravno te veselice so imele do sedaj v Mariboru veliki moralni ivspeh z ozi-rom na okoliško ljujdstvo in donesle družbi sv. Cirila lepih prispevkov.
m Mariborske porotne obravnave. Poštni ofi-cijant Schwarz iz Ptuja je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe, ker je poneveril denarna pisma. — Poštna odpraviteljica Alice Petek iz Vuhreda, ki je bila ob-dolžena, da je poneverila uradni denar, je bila oproščena. — Ciganica Karolina Pestner, ki je ustrelila v St. Juriju ob Pesnici svojega moža pri nekem prepiru, jo dobila štiri leta težke ječe. — Ttrgovec Franc Peteline iz St. Vida pri Ptuju je, bil zaradi goljufije obsojen na eno in pol leta težke ječe. Ponaredil je podpisa na menjici. Njegovai želite; je bila oproščena. — Zaradi detomora obdolžena Marija Bezjak od Sv. Marka niže Ptuja je bila oproščena.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Že četrtokrat je hudobna roka v enern letu zanetila požar vedno krog polnoči, da plat zvona zbudi prestrašene ljudi iz trdnega spanja. V noči od 12. do 13. t. m. je zgorela puša g. župnika Sijanca, ki je obhajaj drugi dan v četrtek svoj žalostni godovni dan. Preti letom dni mu je ogenj uničil gospodarsko poslopje. Bog sam vedi, kakšne namene ima nesrečnii človek, da ima tako veselje s požiganjem poslopij v bližini cerkve. V resnici navdaja opravičen strah gospodarje, ki imajo s slamo krita poslopja. Čudno, da se hudobneža ne more zaslediti, ki opravlja svoj pogubni posel iz strašnega sovraštva, dasi g. župnik v svoji dobrohotnosti skoraj ne more imeti osebnega sovražnika.
m Slov. Bistrica. Vrtni koncert, ki ga je priredila novo uniformirana Narodna godba v nedeljo 16. junija 1907 je dobro vspel. Udeležba je bila za sedanji čas lepa. Udeleženci so bili iz domače, pa tudi iz sosednih župnij. Vsem lepa hvfela! Nekaterih gospodov, ki so „narodni", nismo videli. Zahvaliti se moramo gospodični Miliki Novakovi za lepe šopeke, katere je prodajala, in sloivenjebistriškemu pevskemu društvu. Naši narodni godbi pa damo vso čast, vrli fantje, naprej, da se bo potem reklo v resnici „Slovenska" Bistrica.
m Iz slovenjebistriškega okraja. V nedeljo dne 16. t. m. se je v Laporji vršila ustanovitev podružnice južnoštajerskega čebelarskega društva za slovenjebistriški pkraj. Osrddnji odbor je zastopal g. nadučitelj Kurbos, ki je zborovalce navduševalno spodbujal ter vabil, naj se oklenejo novega (društva, da se tudi ¡v tem okraju začne temeljttejše gojili ta panoga kmetijstva. Učitelj Kokl je predlagal, naj se vodstvo društva izroči strokovnjakom in krepko priporočal sledeči odbor, ki je bil tudi soglasno sprejet: J. Hajšek, predsednik; A. Cilenšek, podpredsednik; M. Samprl, tajnik; F. Koropec, bljagajnik; J. Onič, odbornik. Vpisalo se je lepo število društvenikov, ki bo gotovo še tudi narastlo. Prihodnje dni ukrene društveni odbor vse potrebno in| društvo prične s svojim delovanjem. Da bi bilo srečno!
m Zg. Sv. Kunlgunda. Tukaj je začela poslovati brzojavna postaja.
m Slov. Bistrica. Da je v našem mestu dobil g, Ivan Rebek primeroma veliko glasov, to je zasluga toliko sovražnih „klerikalcev", ki so delovali zanj., A naši liberalci so si brusili pete in jezike le po deželi za Glaserja. Zdaj pa, hodi etien najhujših agitatorjev, ki se je mnogo napenjal po shodih, poparjen, kakor bi bil sam pogorel. Tudi „kmet" Krulc je potrosil glavo s pepelom; Storil je tutii obljubo molčečnosti. Liberalci nižje vrste pa se delajo nedolžne, kakor bi bili edini tujci v Bistrici in ne vedeli, kaj se je zgodilo zadnje dni med nami. In res so tujci.-Eden je pri ljudskem štetju dfel zapisati laški kot svoj občevalni jezik! ! Drugi, ki bi rad požrl vse pristaše Kmečke zveze, pa bi že dajvno kje v tujini deloval, ko bi ga zastopnik cerkve ne bil rešil pri okrajnem in deželnem šolskem svetu. To hvaležnost si bomo zapomnili za enake slučaje. In taki ljudje so imenovali naše kmete — tujce. Tujce za to, ker so iz bistriške okolice in iz konjiškega okraja zborovali na zaupnem shodu v Narodnem domu. Pri tem zborovanju so kmečki črevlji prestopili tudi sveti prag frakarske Čitalnice. Naši liberalci so se zgražali nad tem ter črno na% belem imenovali naše kmete — tujce, ki ne bi smeli vdreti v Čitalnico. Hej, kmetje, zapomnite si, da ste tem gospodičem — tujci!
m Liberalna narodnost. Odhajajoči nemški igralci v Slov. Bistrici so priredili na vrtu g. Cak-< ša odhodnico. Te veselice so se udeležili tudi naši liberalni gospodje' Narodne (?!) stranke. V Narodni dom pa nobeden ne pride! Ali1 je to narodno? Nadalje: Slovenci imamo tukaj slovenske obrtnike. Mi pa poznamo liberalce, ki pridho naročujejo pri nem-čurjih. Liberalni gospodje, Vi pravite, da ste narodni, ali je to narodno? To je prav liberalsko!
Ptujski okraj.
p Ptuj. 6. Ornig se je s svojim novim avtomobilom ponesrečil; močno si je poškodoval nogo in roko. Tudi njegovi pekovski pomočniki mu delajo zgage. Pekovske učenčke je dal Ornig po policiji poloviti in k delu siliti, a ušli so mu vsi skozi okno.
p Ustrelil se je v Ptuju dne 13. junija mizar na južni železnici Osim, a se je slabo zadel; krog-lja je šla med desnimi senci v črepinjo; prepeljali so ga takoj v mestno bolnišnico, kjer je zopet poizkusil samoumor, hotel je skozi okno skočiti na piano, a so mu to še ob pravem času zabranili., Osim je mlad mož, ima ženo in več nedoraslih! otrok. Nesrečna pijača ga je -privedla v samoumor.
p Na Bregu pri Ptuju je dne 9. junija t. 1. kolesar Grobner povozil otroka, 81etnega Vinc. Pungračiča, ki je vsled notranjih poškodovanj umrl v ptujski bolnišnici po hudih bolečinah; pretresel si je pri padcu možgane.
p Ormož. 13. t. m. je z ormoškega sodnijskega poslopja vihrala že peti dan bela zastava, naznanjajoč, da so zapori prazni, faar se doslej še ni nikdar zgodilo.
p Kostrivnica. V naši občini je zadnja uima naredila najmanj za 60.000 K škode. Dne 25. m. m. je hudo poklestila toča in dne 14. t. m. je pa ploha povzročila Eflrašno škodo. Iz vinogrado(v in njiv je zaneslo rahjlo zemljo in ž njo podsulo travnikje.
p V Skorbi (župnija Hajdin) sta v noči od 6. do 7. junija pogoreli dve hiši; vzrok požara je neznan. Ljudje so rešili le golo življenje. Sploh se v tej okolici v zadnjem času množijo požari.
p Središko gasilno društvo praznuje dne 29. t. m. dvajsetletnico svoje ustanovitve.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Dne 12. t. m. poročil se je v Ljutomeru g. Jakob Rajh, ekonom na Moti, z gdč. Ivanko Furstovo iz Ljutomera. Bilo srečno! Pri tej priliki se je nabralo za Družbo Siv. Cirila in Metoda skupaj 9.44 kron.
1 Cven pri Ljutomeru. Tukaj se je ustanovil poštni urad. V njegovo okrožje spadajo kraji Cven, Zg. Krapje, Sp. Krapje in Mota.
1 Ljutomer. V četrtek dne 13. rožnika so imeli šolarji Franc Jožefove šole izlet v Gornjo Radgono in v Radence. Kdo bi zameril nežipi mladini, da se malo poveseli in da si s takimi izleti tudi razširja svoje obzorje. Da se je sploh mogel prirediti ta izlet, gre v prvi vrsti hvala vsem rodoljubom in prijateljem mladine, ki so v ta namen zložili marsikatero kronico. Da pa se je izlet tudi dobro in otrokom v največje veselje izvršil, gre hvala velečastitemu župniku Osenjaku, ki je v Gornji Radgoni tako gostoljubno pogostili otročiče. V Radencih se je letos že drugič pokazal posebnega prijatelja naših nadarjenih slovenskih dečkov g. Vogler, posestnik peta^njske slatine. Vsem dobrotnikom naših otrok: prisrčna hvala! Bog plati! — Dolgo že ni bilo nobenega poročila o našem bralnem društvu. S ponosom se lahko ozira na svoje delovanje in na svoje vspe|ie. Se pol leta ni preteklo, pa že iteje 1600 izposojil! Udje prav pridno segajo po dobrih knjigah, le tako naprej! Letos si je naše bralno društvo izvolilo svojega prvega častnega yda in sicer vlč. g. dekana Martina Junkotviča. Za zasluge, ker tako velikodušno in brezplačno daje na razpolago bralno sobo, se mu je izročila krasna in. umetno izdelana diploma. Naslikal jo je ud bralnega društva, domači umetnik Tone Ceh. Bralno društva
j« letos priredilo tudi Gregorčičev večer v Kukovčevi dvorani. Dasi ie bilo 28. aprila zelo slabo vreme, se je ta večer vendar izvršil nad vse častno! Igra „Pri gospodi" .e je igrala prav živahno, v splošno veselje! Pogumno so nastopali vrli i mladeniči in mladenke s svojimi deklamacijami. Kaj ginljivo so pred-našali najlepše Gregorčičeve pesmi. G. predsednik Jan. Ev. Kociper je z zares v srce segajočimi besedami očrtal pesnika Simona Gregorčiča. Lepo je opisal njegqvo nežno, občutljivo in ljubeče srce, katerega vsaka žilica je utripala za rodino grudo. Sledila je igra „Garcia Moreno." Kako lepo in, sprano, da, rekel bi celo lino so se kretali naši vrli kmečki mladeniči v najtežavnejših ulogah! Gregorčičev večer je pokazal, da bralno društvo razume in izvršuje svojo nalogo! Igri: „Pri gospodi" in „Garcia Moreno" ste se ponovili 20. majnika. Mnogoštevilno občinstvo je z burnim ploskanjem dajalo duška svojim občutkom ter priznanje vsem vrlim mladeničem in mladenkam! Tudi mi gremo naprej, mi mladi!
1 Cven pri Ljutomeru. Z ogorčenjem vzamemo cvenski gasilci na znanje, da v 26. št. „Narodnega Lista" neko posililiberalče blati našega prezasluž-nega gospoda načelnika gasilnega društva, ob enem načelnika okrajne, 14 društev broječe gasilne zveze, občinskega predstojnik ai, odbornika kr, gol. sveta, odbornika okrajnega zastopa, našega vrlega kmeta Jožefa Raj h na Moti. Čast našega društva zahteva, da sedaj, ko smo tako drzno izzivani, povemo resnico, če tudi bo spekla g. Mursa. Kako stališče je g. Mur-sa zavzemal nasproti gasilnemu društvu, naj pove preteklost. G. Mursa, „veliki prijatelj gasilnega društva", ali se spominjaš onega črnega dne v kroniki društva, namreč 4. maja 1902., ko si pri cvenskem spravišču s svojo čotvorico začel zgago, ko si zahteval, naj se društvo razcepi v dva dela; ali se spominjaš, kako je za tvoj predlog, ko ga je načelnik dal na glasovanje, se pokazala le ena rokia, in da še je — o'smola — ta bila tvoja!? Ali-se še spominjaš, kako rabuko si delal dne 8. maja istega leta v gasilnem spravišču na Gornjem Krapju? Da, da, opazovali smo že nekaj časa, da se snuje neka druga struja v društvu in nekdo je, nepritajeno rekel: "Zdaj pa nož v .gasilno društvo!" a ta struja je odjnesla g. Mursa iz društva, ta nož je zadel njegovo grlo — g. Mursa je bil izključen iz gasilnega društva! Vložil je pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru, potem na okrajni odbor in konečno še na deželni odbor v Gradcu. To pritožbo so podpisali sledeči njegovi pristaši: Tomaž Pušenjak, nadučitelj; Joško Rajh, ekonom: Franc Puconja, kmet; Ivan Rajh, kmet; Janko Ozmec, učitelj. Deželni odbor je po preteku enega leta odgovoril: St. 45165. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Z ozirom na dopis z dne 15. maja 1902 se vrne s pripombo, da nima deželni odbor v tej zadevi nikakega vpliva. Gradec, 25. marca 1903. Od deželnega odbora štajerskega. Attems. G. Mursa je torej slavno pogorel, a še do danes noče društvu izročiti čelade in pasa s sekirico, čeprav mu je občinski zastop to že ukazal. G. Mursa je pri spravišču na Gornjem Krapju rekel, da če on ne doseže svojega namena, da bo „široko zijal, vi vsi pa mi pluvajte v usta"! Nekdo je trdil, da je naš g. načelnik zapil nad poldrugi tisoč kron društvenega denarja in to spravlja v javnost tudi dopisuj „Narodnega Lista," Da je to laž. je pripravljeno 42 udov gasilnega društva izpričati. Tupatam se je naredila kaka vesela zabava, pri katerih je tudi g. Mursa malokdaj manjkal, in katere so se tudi ljutomerski gospodje kot dobrotniki društva radi udeležili — seve so nas zdatno podpirali - in smo res tudi žrtvovali nekaj iz blagajne. Iz katerih žepoy pa se blagajna zlaga? Ali ne, iz naših? Ce! pa jo mi polnimo, imamo tudi do nje pravice! „A županski stolec se že maje", tako se veseli „Narodni List." v taki otročji domišljiji n'aj le žive pristaši nerodne liberalne stranke! Mi pa izjavimo, da se g. Mursi županski stolec ne bo nikdar majal, ker bomo mi cvenski občani skrbeli za to, da nikdar nanj zlezel ne bo. Toliko resnici na ljubo! Mi gasilci prosimo g. Raj-ha ki je mož na svojem mestu, naj vkljubi temu in sličnemu obrekovanju vztraja, da bomo skupno veselo obhajali petindvajsetletnico; obfetanka gasilnega društfva. Živijo naš načelnik Jožef Rajh! Na Cvenu, meseca junija 1907. Anton Trojnar, Franc Makoter, Anton Roškar, Jakob Babič, Franc Brumep, Matija
Rus, gasilci in občani.
1 Vojaško veteransko društvo pri Sv. Krfcu na Murskem polju
im svoj občni zbor v nedeljo dne 23. lunija t. 1. pri svojem n*6elmkn Maeditu ob 3 uri popoldne. Vspored bode: Poroiilo taimka in blagajnik», volitev novega odbora, sprejem novih udov, doloi«tev vsporeda glavnosti blagoslavljala veteranske zastave, katero bode 38.¿alga*, i. Vse Slane uJjndno vabi
Vodstvo.
Slovenjgraški okraj.
s Gospodarstvo šoštanjskega okraja. Dne 16. t. m.
je bilo v Velenji premiranje bikov. Starih bikov ni bilo več kot dva; to je pač dokaz, da okrajni načelnik Ježovnik ni znal skrbeti za okraj. Priznamo g. Ježovniku, da on zna kupovati živino pri kmetih za svojo klalnico in mesarijo, toda za narodno gospodarstvo je tudi na tem polju neveščak. Za okraj kupuje po l1/« leta stare bike iz Zgornjega Sta-jeija, kilo žive teže po 85 krajcarjev, kar je jako drago. Kmetje morajo imeti bike vsaj 2 leti, potem ga pa okraj proda ter ne dobi za debelega še toliko, ko je stal mlad. To je lepo napredno gospodarstvo! Gospoda državnega poslanca Ježovnika ni bilo pri tem premiranju,- ker je na Dunaju; to je umevno. Spodobilo bi se pa, da bi bil on
izročil določena darila, katera sta prispevala okraj in dežela, g. Adamoviču kot odborniku okrajnega zastopa; toda on zaupa več tajniku Goršeku, katerega je on nastavil na lastno roko, ker je liberalec, nego kakemu odborniku okrajnega zastopa. Zjasnilo se še bode tudi Ježovniku pravočasno, ko bode okraj pokazal, da tudi njemu ne zaupa t"ga častnega posla.
s Seja okrajnega odbora šoštanjskega. V Velenji je bila 14. t. m. seja okrajnega odbora, seveda pri okrajnemu načelniku Ježovniku. Značilno je, da se mnogo članov ni udeležilo seje, ker ne prestopijo praga te gostilne. Grdi napadi, katerih smo bili vajeni med volilno borbo in so jih uprizarjale pijane tolpe, še niso prenehali od te hiše. Vedno še morajo pristaši Kmečke zveze slišati iz dvorišča ali iz hleva psovke, če gredo mimo po cesti mirno. G. Ježovnik, preiščite, kdo je že večkrat kričal iz vašega dvorišča za mirnim obče priljubljenim g. dekanom „prokleti farji, dol ž njimi, s temi črnimi hudiči!" Tako vedenje presega vse meje dostojnosti. Če ste Vi, g. Ježovnik, pošten mož, zakaj si ne prepovete za vselej take reklame? Gosp. dekanu, ki ravno vsled teh izzivanj ni hotel iti v hišo Ježovnikovo k seji okrajnega odbora, pa svetujemo, da vendar odloži svojo nad vse častno mirnost in udari v sršenovo gnezdo. Klin s klinom nasproti takim ljudem! Zakaj trpi v svoji cerkveni hiši v Skalah ljudi, ki so Ježovnikove vrste; on si goji nasprotnike na lastnih prsih.
s Suspendiranje notarja. Disciplinarni svet c. kr. deželnega, sodišča v Gradcu je na predlog c. kr. državnega višjega pravdnika suspendiral notarja V. Kolška v Šoštanju in proti njemu uvedel disciplinarno preiskavo.
s „Narodna" stranka zvezana z nemškutarji.
(Iz Šaleške doline.) „Domovina" z dne 7. junija piše: „In vendar trosijo sedaj klerikalni dopisniki, laž v svet, da se je Narodna stranka brafljila z nemškutarji." Se enkrat bomo „resnicoljubni" „Domovini" dokazali, da to ni laž, ampak resnica. Liberalna Nar. stranka se je zvezala z nemškutarji, da vrže Robiča in spravi na poslanski stolec nezmožnega liberalnega kandidata. Evo dokazov! 1. Štajerčijanska stranka ni postavila nobenega kandidata edino za ta okraj in vendar bi bilo imelo več pomena, kakor recimo za Savinjsko dolino; samo v Velenju je dobil zadnjič Vračko okoli 70 glasov. Prvotno je bil kandidatom štajerčijanske stranke odmenjen Pauliric in ravno ta je potem s svojo rodbino najhujše delal za Ježovnika. V začetku se je bila ponudila kandidatura tudi znanemu Priboschitzu. katerega je ob ožji volifcvi Narodna stranka imenovala svojim zaupnikom, ker je pa ravno tiste dni odpotoval, je bil zaupnik liberalcev poleg učiteflja Arniča ini Ježovnika t siidmarkovec Wutti. 2. Kjet je n. pr. več Štajerčijancev v, Šaleški dolini, kakor v St. Janžu na Vinski gori razun Cr-nove. In ti so šli kakor divji v boj za liberalbega kandidata Ježovnika, ker se je „Stajerc" zanj potegoval. Nameravan zaupen shod Kmečke zveze so Stajerčijanci, nahujskani old dveh Ježovnikovifi pomočnikov, preprečili s svojim surovim nastopom. Družmirčani so sicer vedno na nemški strani, sedaj za liberalno stranko. Da, ravno Stajerčijanci so naj*-hujše delali za Ježovnika. In ni čudo, vleklo jih je k liberalni Narodni stranki prvič skupno sovraštvo do vere in duhovnikov, drugič nemškutarstvo, saj ni zastonj dr. Kukovec pred volitvami v Šoštanju govoril: mi smo za več nemščine v šoli. Tretjič pa so se dale nemškutarjem zlasti še pred ožjimi volitvami koncesije (obljube) in o tem bomo še govorili. Zategavoljo so velenjski posilinemci hudo agitirali za Ježovnika ; n. pr. pek Sakuscheg, ki je nešteto glasovnic popisal. Paterneušev študent, ki ga sedaj vsak dan lahko vidiš s plavico v gumbnici. Ni čudo torej, če so marsikateri priprosti ljudje menili, d!a je nam nasprotna stranka nekdanja nemškutarska stranka, kakor sicer pri drugih volitvah. Slišali smo mnogikrat ob času volitev: Pa je V ajde bil včasih tak Slovenec, sedaj pa z nemškutarjem vleče, ali pa govorico: v Plešivcu so samo 3 Slovenci (ker jih je prvič baje toliko Robiča volilo). Ali ni to značilno? '3. „Stajerc" sam to potrjuje, ko piše dne 9. junija (kar velja posebno za Ježovnfika): Gg. Ježovniki in Roblek sta edina neklerikalna poslanca iz Spod. Štajerske. Ce prav nista pristaša naše stranke, vendar smelo trdimo, da sta bila izvoljena z glasovi naših somišljenif kpv. Evo dokaza! Ježovnik ima brez dvojbe 1300— 1500 „nemških" glasov. To priznavajo odlični liberalni politiki sami. 4. Poglejte vendar, gospodje, za koga se pa poteguje „Stajerc", ali ne za kandidate liberalne Narodne stranke, tu posebno za Ježovnika! Ali ne napada na znani zlobni način samo tistih, ki so delovali za izvolitev Robičevo proti Ježovniku, n. pr. g. Polha in nekatere duhovne? Ali ni odprl radovoljno svojih predalov agitaciji za Ježovnika? Čudna, ljubezen med Stajerčijanci in liberalno Narodkio stranko! Ali ne,kaže to, da sta si zelo prijazni. 5. Ježovnik sam se je šel poklonit pred volitvami vsem velenjskim Nemcem in jih prosil pomoči, in to celo take, ki si je bil prej ž njimi v hudem nasprotju; pisal je v Šoštanj uplivinemu Nemcu, naj zanj deluje in po izvolitvi so šli velenjski posilinemci skupno čestitat mu. Pa še več! Dale so se Nemcem tudi koncesije! Za to imamo dokaze! Priboschitz in Ježovnik sta sklenila kompromis. Gospodje od liberalne Narodne stranke! Šoštanj je padel po vaši krivdi in«, sedaj hočete strmoglaviti tudi velenjsko občino! Da. sad te zveze se bo pokazal pri bodočih volitvah za velenjsko občino! Takrat boste želi svojo setev. Eden dokaz za to, da so se nemškutarjem dale koncesije, podamo že danes. Pri slavlju Ježovnikove zmage, ki se je obhajala dne 25. maja, ob kateri so govorili mej drugimi dr., J.
Sernec, dr. Karlovšek, se ni izobesila ne jedna slovenska trobojnica. Dva visoka mlaja sta stala ob hiši poslančevi. Na obeh sta plapolali cesarski za stavi, raz hiše pa je visela štajerska zastava, slovenske ni bilo. In ko se je vprašalo odličnega pristaša Narodne stranke Dr. P., zakaj pa vaš poslanec ni razobesil slovenske zastave ? je bil odgovor: saj tudi ne zahtevamo. In odličen šoštanjski pristaš liberalne Narodne stranke je moral priznati: to je» kocesifia Nemcem. Torej začetek je tu. Politika liberalne Narodne stranke in šoštanjske liberalne gospode, katera slednja je pri tej volitvi v Šaleški dolini igrala glavno ulogo, ta politika je pokazala,, da gre Narodni stranki liberalizem nad vse drugo. Kaj narodnost, kaj slovenstvo! Liberalizem, to je prvo. Gonja in pa sovraštvo proti duhovščini, to je prvi namen te politike. Mržnja nasproti veri in cerkvi pred vsem prevladuje. Politika liberalne Narodne stranke, politika Ježovnikovih pristašev in mogotcev in narodnjakov, ki so se zvezali z nemškutarji v Velenju in drugod, bo zapravila tudi velenjsko občino s svojimi koncesijami do nemškutarjev na ljubo liberalizma. Dve občini sta že padli vsled te pri volitvah z nemškutarji sklenjene zveze v našem voliinem okraju,, mej temi, Lehen. Tamkaj so se pri volitlvah v občinski zastop naravnost zvezali Ježovnikovi pristaši z nemškutarji. Da, gospoda, te sramote, da ste se z nemškutarji zvezali, da ste jim dali, narodnosti slovenski na škodo, liberaMzmlu na ljubo, koncesije, te sramote se Narodovci in g. Ježovnik ne boste oprali. Kar smo navedli, so dejanja, ki jih nikdar ne morete utajiti. Tn ti ljudje iščejo sedr^j sprave znami! Vi iščete sloge, ki ste prvi poklicali liberalno Narodno stranko v Šaleško dolino in zanesli k nam prepir. Vi, ki ste se ob času volitev pokazali v vsej svoji liberalni nagoti, ki ste se zvezali z nemškutarji, da pomorete liberalizmu do zmage, ki ste vrgli zaslužnega slovenskega politika na ljubo nezmožnemu liberalnemu mesarju, vi iščete zopet sprave! Zmagovalci iščejo stika in sloge s premaganimi! To je tako značilno za vašo zmago! Navidezna je! Taka, zmes: nemškutarji, Stajerčijanci,. demokratke, liberalci nemškega in slovenskega) mišljenja, in nezavedni del ljudstva, ki ste ga imeli na svoji strani, to ne jamči) za obstanek. Vferjamemo. Vaša zmaga je| zmaga s pomočjo hinav-ščine — doj izvolitve niste pred. ljudstvom svoje krinke vrgli raz obraza — je zmaga kompromisa z nemškutarji, je zmaga nasilstva in nezavednosti. Ljudstjvo in najboljše pa je na naši strani in to ljudstvo bo šlo naprej v boj za pravice slovenstva in koristi svoje preko vas in vašega liberalizma za pravo svobodo in napredek na krščanski podlagi!
s Iz Velenja. Kako lepa je bila vendar slavnost zmage Ježovnika v „Domovini" opisana, le ž(al, da ni mogel dotični poročevalec bolj resnično lagati. Oki trdi, oziroma „Domovina", da je bilo po celi Šaleški dolini tako veselo, da so kmetje šli k Ježovniku „maje" ali smreke pred hišo postavljat! Ali kaj?, Ne pred hišo, pač pa pred vhodom k hlevlu so Ježovnikovi hlapci „maje" postavili, ne pa kmetje'A Potem piše, da, so tržani okrasili svoje hiše z zastavami! Kdo pa in kje ? Ne enega robca z nobene hiše ni bilo videti, še manj pa zastave. Pred vhodom k Ježovni-kovemu hlevu ste na istih dveh „majih" (smrekah) viseli dve cesarski zastavi in na njegovi hiši ena štajerska, Na slovensko je menda Ježovnik pozabil, ali pa iz hvaležnosti do nasprotnikov ni razobesil, ker sta mu to svetovala Boben in Wulti, dva huda Nemca, ker so mu nasprotniki dali vsi svoje glasove. Že veido zakaj! Ježovnik je en dan pred volitvijo hodil po celem trgu s klobukom v rokah ter prosil pri nasprotnih nemčurjih za spravo itd. Vprašamo torej še enkrat Narodno stranko v Celju in Šoštanju, ali imate slovenskega poslanca? Ali je Ježovnik Slove nec, če si ne upa s svojo slovensko zastavo na svi-tlo? Na tistem slavnostnem večeru so govorili razni govorniki tako dolgo, da jim je jezik zatekel. Dr. Karlovšek si je privoščil posebno farje in delal opazke o spovedi itd. Istotako je povdarjal, da denar, to je Bog, in to je greh, če nitnamo nič jesti, in tako naprej. To so apostoli francoščine. Neki dolgi dohtar iz Celja je pravil, da je zdaj napočil srečen dan za Šaleško dolino, zdaj se sužnost nehfa. zdaj bode vladala svoboda, zdaj bodo prosti črnih oblasti j. Seveda, zdaj jim bo sreča cvetela, ko imajo mesarja za poslanca, zdaj se bodo davki takoj znižali, on bo celo Bogu zapovedal, da ne sme več mraza, nevihte in toče pošiljati! To bo zanaprej mana, sreča in denar iz nebes padal! O, srečni ljudje! Šoštanjski Volk, katerega žena ima kemično pralnico in je do zdaj veliko tudi od duhovščine zaslužila, ta Volk si je zvečer posebno privoščil občane iz Št. Andraža m iz Št Ilja. Kvasil je tudi nekaj o sv. mlsijonith. Volk, Volk' Na Tvojo zadnjo uro bo pa prav prišel duhovnik' Crevljar Ropotar, neki pristav Breizinder, mesarski pomočnik in učenec, posebno pa konjederec ali šintar so bili najhujši agitatorji za Ježovnika. GliHa vkup štriha, potem pa vemo, s kom da imamo opraviti. Celo žel podpisane glasovnice so seboj nisil/i. kje so jih dobili? to je vprašlanje. V Št. Andražu so enemu kmetu ponujali list in rekli: „le vza-mi in voli Ježovnika, f>otetn ne bo treba' nift veft farja poslušati in birnjo dajati, vira mora pa biti prosta " Kmetje, kateri ste bili zdaj posebno po učiteljih slepo zapeljani, odprite oči. Kam bomo pa prišli, če bodo duhovščino zatirali in mi ne bomo imeli nobene vere več? Kdo nas bo končno pokopal? Šintar? Li beralne poslance ne bomo prosili za podpore, ker sa-
mi itak nič dosegli ne bodo, saj imamo še pet krščanskih poslancev na Spodnjem Štajerskem. Ko je zdaj pred ožjo volitvijo šaleška posojilnica pristašem Kmečke zveze nagloma odpovedala posojila, je Je-žovnik sam neki ženki rekel, naj gre k Robiču po posojilo, da tukaj vrne. Zares blago srce ima mesar, boljše ko marsikateri župnik! Napočili bodo torej zlati časi, Kakor Vladek pravi, in dosegel bo baje vse, ker se bo združil s socialdemokrati. Pustil bo baje obdačiti vso tisto gospodo, katera nosi velike zlate verižice, uhane, prstane, zlate ure itd., razumno pa je da bo pri sebi začel. Prihodnji teden poda se že na Dunaj, torej en malo še počakajmo, kmalu bodo naša nada in želja uslišana!
s Št. Jan pri Spodnjem Dravogradu. Naša fara je tako srečna, da hrani v sebi dva župana, zvesta pristaša cejljske narodno-liberalne stiranke.f Ta dva narodnjlaka pa nam še nista preskrbela dvojezičnega poštnega pečata in menda uradujeta še v edinozveli-Cavni nemščini. Tu jima pomagajte g. krčmar Vrečko iz Slovenjgradca, ki se neki tako dobro spoznate na paragrafe; tu pokažite svojo narodnost in ne v brato mornem boju za liberalnega kandidata.
s Št. Jan pri Spodnjem Dravogradu. Po volitvah Tudi tukaj se je lagalo, da g. Robič živi v divjem zakonu No, o g. Robiču dosedaj nismo slišali ničesar slabega, pač pa poznamo nekega župana izven naše občine, ki je v prvem zakonu živel s sestro svojo žene v jako „zaupljivi zvezi In ta župan je strastno agitiral za Ježovnika. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!
s Sv. Martin ob Paki. V predzadnjo „Domovino" so poslali paški liberalci dva dopisa, v katerih se kar cedi o liberalni „kremeniti poštenosti, značajnosti, veljavnosti in nedolžnosti." Oj ti preklicana liberalna poštenost, katere ni konec, če tudi liberalec krade srebrne žlice in nagrobne spomenike, £e tudi seka tuje drevje in poreže po noči sosedu hmelove nasade! Pristaši Kmečke zveze ne moremo imeti nobenega zaupanja do vas vkljub oni kreme niti liberalni poštenosti. Da je to nezaupanje popolnoma opravičeno, so nas poučili dogodki pri zadnjih volitvah. Dokazov zahtevate? Ni potrebno! Imate jih na izobilje sami! Zadeva je jasna kot beli da)n. Seveda, vsak1 Uzmovič povdarja svojo „kremenito" poštenost in zahteva tem bolj dokaza, čim bolj je prepričan, da se mu tatvina ne more dokazati. Zmerjate in psujete pa lahko, kolikor vam ljubo in drago, saj ste liberalci v tej stroki najbolje izvežbani! Za nas je vaše zmerjanje in psovanje, najboljše- spričevalo, dočim bi se morali obraz sramu zakriti, ako ba nas liberalci hvalili.
s Mislinja. Težko bi bilo reči, Ida so nasprotniki krščanskega in kmečkega kandidata delovali le z dovolj&nim(i sredstvi, kajti vse so si smeli izbrati in vse še se sedaj odobruje celo od strani, od koder bi ne mogli in: ne smeli pričakovati. In navzlic temu še sedaj ne mirujejo. Marsikaj bodo natančno zvedeli k temu poklicani možje. Nekaj malenkosti pa ho-Cemo navesti tukaj. Ko je imel zaupnik Kmečke zveze BI. Tovšak zadružne opravke pri nekaterih sosedih in jim je na njihovo privoljenje popisal glasovnice, sta ga takoj tožila krčmar Splihal (Bregant) in mlinar Ravtar. To je tisti Ravtar, ki se tako rad krega po „Štajercu"! Na to tožbo so se začeli blisF kati bajoneti po okolici. O polnoči k 22. majniku je prišel žandarm Hrastnik k Tovšaku, da mora iti takoj k vsem volilcem, katerim je glasovnice popisal. Žandarm je imel seboj občinskega odbornika imenovanega Ravtarja. A ta je imel pod svojim klobukom še enega krepkega spremljevalca. Kmet je c. kr. žan-darma opozoril na to, ki pa, je tajil. Cez kakih 100 korakov je krepek Ravtarjev spremljevalec pregovoril tega žandarmovega zaupnika, da sta si v mehki travi in v blatu docela počila. Tovšak pa je sredi noči šel z orožnikom na hribe. Prideta k prvemu kmetu Bariju. Vzbujenega in priklicanega je c. kr. žandarm vprašal, koga, bo volil. Barij: Robiča. Žandarm: ali vam' je kdo prigovarjal, koga naj volite? Barij: da, tam doli Ravtar me je nagovarjal za Ježovnika! Kakor bi strela udarila*, jo je c. kr. gospod žandarm odkuril v temno noč. Ni se videlo delati zapisnika, ker je bila mogoče temna noč kje drugje. Tovšak in žandarm gresta k drugim kmetom. A v tem okraju so kmetje redko naseljeni; eden ima dom v grabnu, drugi na hribu. Tako sta morala, romati s hriba v graben in zopet na goro. Žandarmu je postajalo to nadležno in začel se je potiti. Toda Tovšak je bil zvest in vztrajen. Kar zaporedoma mu je vsakega pokazal. Celi okraj se razteza dve uri daleč in gori in doli hoditi ni šala. Se štiri kmetje deloma visoko na gorah, deloma globoko v grabnu, bi bili za obhoditi. Žandarm pa se je rajši vrnil domov. Ne bomo preiskovali tukaj, po čegavem ukazu in po kakšni pravici, se je to godilo, le to se nam čudno zdi, da žandarm odneha od trudapolnega dela, če je imel dolžnost za to. 'Na drugi strani pai se niči ni treba ozirati na kmeta, ki je celi dan težko deilal, pa je moral v sredi noči iti v gore, kjer je z dovoljenjem nekaj glasovnic popisal. Ce pa, so bile glasovnice popisane, jih ni bil nih|če prisiljen takih oddatil ker bi jih lahko prepisal, ali uničil, in dobil druge. Da se je na dan volitev pokazal uspeh' takega javnega in c. kr. delovanja, pričajo številke.,
s Škale. Kmetijska zadruga za Šaleško dolino priredi v nedeljo dne 28. t. m. po rani službi božji poučno predavanje v prostorih bralnega društva. Predava g. potovalni učitelj Vlad. P u i e n j a k o poučnem potovanju v Nemčiji, vzlasti z ozirom na kmetijstvo in zadružništvo. Udeležite se v velikem številu predavanja!	Odbor. !
Konjiški okraj.
k Iz Konjic. Knezov, oskrbnik, g. Clar^ci, je mogočen liberalec in požiralec „Slovenskega Naroda" iz Ljubljane. Toda on ni šel k volitvi, da bi dal ' svoj glas za Rebeka. Ko bi bil on le mignil z mazin-cem, bi dobil slovenski kandidat tukaj nad 50 glasov, tako pa le borih 12. G. Clarici pač ima pogum, pokazati svojo moč le proti ubogim služabnikom knezovim in proti — kaplanom. Kakor on, tako so tudi drugi liberalci v našem trgu rajši delali zgago med kmečkim ljudstvom, kjer niti volilci niso bili. Torej drugikrat ne pustite svojega lastnega kandidata tako na cedilu!
k Žiče. Tukaj je dne 14. t. m. razsajala od 4. do 6. popoludne grozna nevihta. Med bliskom in gromom je padlo tudi nekaj toče. Voda je prestopila strugo in preplavila celo dolino. Kazala se\ je> lepa letina, pa raztrgala je povodenj njjive, kij pri nas večinoma vse leže ob potoku. Poplavila, je lepe travnike in kateri kmetje do sedaj niso mogli spraviti sena, imeli bodo le steljo. Nekateri posestniki blizu, vode bili so primorani, svinje nositi iz hlevov, da niso utonile.
Celjski okraj.
c Izjava. Kakor slišim, čutijo se nektori gospodje, kakor gg. Kuketz, Piki, Cvikl, E. Friedrich in dr. Žižek, deloma po letakih, s katerimi pa jaz nisem v nobeni zvezi, deloma drugače po moji osebi užaJjene, izjavljam s tem, da nisem imel nobenega namena kakorkoli koga žaliti. Maribor, dne 18. junija 1907. Dr. Jos. Povalej.
c Celje. Pri letošnjem glavnem izpitu na org-gljavski šoli bodo izprašani sledeči absolventi: Cvenk Albert, Cander Vekoslav, Ernest Jakob, Knuplež K., Maks Kopriva. Poleg glasbenih predmetov bode skuhal iz občinskega tajništva g. dr. Jožef Karlovšek, v nemščini učitelj g. Krajnc, v igri na gosli pa (letos prvikrat) g. Fr. Korun, glasbeni učitelj. Zadnji predmet fe važen, posebno za one organiste, ki pridejo k vojakom. Gg. Cander in Knuplež bodeta odličnjaka na orgijah, glasovirju in harmoniju. Dan izpita se pravočasno naznani. Na novo se sprejemajo le oni gojenci, ki se čutijo za glasbo nadarjeni. Karol Ber-var, vodja.
c Cesar In Radecki v Trbovljah. Trikrat je naš cesar izstopil na trboveljskem kololdvoru. Prvikrat 1. 1850, ko se je vozil skozi južni Stajer. 10. maja ob 3. uri popoldan je imel dospeti z vlakom v Trbovlje. Sem, na kranjsko mejo, so se mu že ob 10. uri dopoldan z vlakom iz Ljubljane pripeljali nasproti najslavnejši tedanji vojskovodja, maršal Radecki, ljubljanski škof, kranjski guverner i. dr. Na kolodvoru so 5 ur pričakovali cesarja. O Radeckem vejo očividci to-le dogodbico: Na tesnem kolodvoru se je zbiralo veliko ljudstva, da vidi mladega vladarja. A tudi Radeckega ime je bilo že slavnoznano; tudi njeg|a bi radi vsi poznali. Razvrstili so se torej v procesijo ter drug za drugim šli skozi čakalnico in gledali maršala. Njemu se je ta sprevod zdel čuden, zato vpraša postajnega načelnika, kaj to pomeni. Ta mu razloži radovednost ljudstva. Dobri starček Radecki si da prinesti stol pred kolodvorsko poslopje ter se vsede rekoč: „Naj me pa gledajo!" Zdaj si ga je vsakfdo lahko ogledoval, kolikor časa je hotel. — Drugikrat je bil cesar v Trbovljah 17. novembra 1856, ko je s, svojo soprogo Elizabeto potoval na Laško. Na kolodvoru je zopet sprejel poklone kranjske in domače gospode. Ljudstvo ga je obakrat navdušeno pozdravljalo z „eviva!" (živfo-kliceiv še ni poznalo). — Tretjikrat je bil Franc Jožel v Trbovljah 11. julija 1883. Peljal se je s kolodvora, Jger so se mu poklonile razne korporacije, do bolnišnice na Vodah, sprejel tu duhovščino, rudniško osobje in učiteljstvo s šolarji, ki so mu živahno klicali: živio! Ogledal si je potem bolnišnico bratovske skladnice, se podpisal v spominjsko knjigo, nato se pa peljal po cesti nazaj do pod Žabjo vas. Tu je gledal, kako so kopali premog, ki je bil takrat še navrhu, tu so njemu v čast tudi naredili velikansko razstreljavt) premoga. Z vidno zadovoljnostjo se je vladar za tem peljal nazaj na vlak.
c Šmarje pri Jelšah. Za okrajnega živinozdravnika je imenovan g. Adolf Ribnikar.
c Št. Pavel pri Preboldu. Umrl je nagle smrti 15. t. m. Martin Žohar, posestnik v bt. Lovrencu. Zapustil je žalostno ženo s devetimi otroci. Rajni je bil velik nasprotnik duhovščine. Bog bodi milostljiv njegovi duši!
c Na Doln pri Hrastnika je umrla učenka 3. razreda Justina Škrubej. Šolarji, belooblečene součenke in mnogo vernega ljudstva je spremljalo 16. t. m. mirno in marljivo Justino na njenem zadnjem potu. N. v m. p.!
c Nad Hrastnikom v Cečah se je 16. t. m. zvečer vrtgal oblak. Voda je vdrla v nižje ležeča stanovanja in tleti ter poškodovala več mostov. Ljudstvo je bilo zelo prestrašeno. Vmes je padala tudi toča.
c Za šmarski okraj bode dne 6. septembra 1907 v trgu Šmarje ogledovanje in premiranje goveje živine. Kmetovalci pozor! Krmite in snažite govedo, katero mislite razstaviti, prav pridno že sedaj!
c Dobrna. V predzadnji številki „Slovenskega Gospodarja" brali smo prošnjo, naj se pojasni, kam so pri zadnji državnozborski volitvi izginili nemšku-arski glasovi v nekaterih občinah. Med temi občinami se imenuje tudi Dobrna. Pojasnilo je kratko: kar se je nemškutarjev in Nemcev vdeležilo volitve,
volili so z eno izjemo Robleka. Eden ^din je volil Vodopiutza. Tudi nam je uganka, zakaj so „napred-njaki" vrgli svoje naprednjaštvO v stran in volili Robleka, pred katerim jih je vendar svaril nemšku-tarski evangel „Stajerc." Da so ljudje, ki zajemajo svojo duševno hrano iz „Štajerca", postali nezvesti Linhartovi komandi, je vsekako čudno. Sicer je pa ravno to, da so Štajerčijanci na Dobrni šli s tako vnemo za Robleka, imelo tudi nekaj dobrega. Pomagalo je namreč, da je dobil kandidat Kmečke zveze tukaj tako veliko število glasov. Kdor pozna dobrnske Stajerčijance tako, kakor jih poznamo Dobrnčani, mora v prvem hipu vedeti, da je dobra stvar tisto, zoper katero delajo Š^ajferčijanoi na. Dobrni. Ce pa kdo misli, da so se dobrnski Štajerčijanci po zadnjih volitvah prelevili v narodnjake, ga moramo po-milovati. Korajžno hajjanje, ko so obhajali zmago Roblekovo, pove nam dovolj. Da so se pri tej priložnosti nekateri sprli in se obmetovali! s priimki svinje, to poročamo samo za to, da slovenski svet ve, da so dobrnski naprednjaki ostali, kakor so bili. Glavnega povzročitelja teh zares naprednih prizorov pa zagotovimo, d'a še o tem ni spregovorjena zadnja beseda. Nosi sicer nemško-napredne in svitle gumbe na svoji suknji, a mož se moti, če misli, da so Slovenci na Dobrni za to na svetu, da bi mu| te gumbe poljlibo-vali. To je dobrnskim Slovencem klobasa, kake ima nasprotnik gumbe. Kdor piha v žrjavico, naj se ne čudi, če začne goreti s plamenom. In da na Dobrni ne govorimo nobene besede brez pomisleka, nam lahko vsakdo verjame. Morebiti bodemo malo počakali, a ni nam treba dela-ti vozlja na žepni robec, tudi brez tega se spomnimo o pravem času na svojo' dolžnost, zatreti golazen, ki je škodljiva slovenskemu ljudstvu.
c lz Trbovelj. Ne zamerite, g. urednik, da pišem tako slabo. Roka se mi trese, pa ne od strahu pred Roševci, ampak od dela, ki glh zdaj kmet največ ima. Že pred volitvami sem vam mislil pisati, a naj bo, sem si mislil. A ker nas liberalci, še zdaj ne pusjtijo pri miru in vsakega naših nahrulijo, zato tukaj zdaj vprašam javno, povejte, zakaj ste zbesneli tako za Roša. Povejte, Trboveljčani, kaj je on storil za Trbovlje? Prvo njegovo delo je bilo, da si je dal povišati župansko plačo. Nemčurski župan je imel pred njim polovico manj. Drugo Roševo narodno delo je bilo, da je iz občinskega, zastopa pometal' tiste kmečke zastopnike, ki nemški niso znali. Nasprotna stranka je to zahtevala, da bi se potem pri sejah lahko samo nemški govorilo. In naš prvi slovenski župan se je udal. Tretje narodno delo je bila cesta iz Trbovelj v Hrastnik. Kmetje nimamo, nič od te ceste, a tudi vi, Trboveljčani, nič, samo nekdo se lahko vch zi v svoji kočiji po njej in še ima druge koristi od te ceste, ki se je gradila z velikimi stroški. Roš vleče bolj na svoj Hrastnik kakor na Trbovlje. Ce bi mu kaj bilo za Trbovlje, bi ne oviral zidave farne cerkve. Ce bi ta bila večja, prihajalo bi več ljuiii po nedeljah in praznikih sem gori, ki zdaj ostajajo na Vodah. Ali koliko vam da Roš, skupiti? Ali ni jezen na vsakega, ki ne gre v njegofvo gostilno? Predobro ga poznamo, zato ga nismo volili. On je svojega sina Pepčka spravil v Grottenhof zastonj in tako od dežele ustanovljeno prosto mesto odvzel bob ubogemu kmečkemu sinu. On, tak bogatin!. Pa tudi vi, liber ralei, ga poznate. Eden vaših ga je opisal tako-le: Roš je pred okrajnim glavarjem velik Avstrijanec; pred vitezom Gosslethom velik Nemec: pred celjskimi dohtarji pa velik Slovenec! Res je tak! Kako se je mogel dr. Dimnik tako ubijati za Roša. ko vendar še ni pozabil, kako je Roš delal z Alojzom Pintar v Hrastniku, to je z Dimnikovim stricem? Ali je dr. Dimnik že tako pozabljiv in zato prišel k svoji mamici na penzijon. Kličem vam, liberalci, pamet, pamet! Ce pa je za vas več ni, pustite nas vsaj pri miru!
c Žusem. Stajerčeva stranka je žalibog tudi del naše fare (posebno Loko) precej okužila. Njeni pristaši postali so prav surovi. Popolnoma zlagane reči pisarijo v pismih, trobijo po „Štajercu" in kvasijo po krčmah zoper zaslužnega gospoda župnika in zoper celo učrteljstvo. Za grm se skriti in blato metati, to zna vsak capin. Obrekovalci in hinavci, zakaj se skrivate pod izmišljeno ime Jakob Smolo,, katerega nikjer ni, podpišite vendar pravo ime. a vas je sram.
Brežiški okraj.
b Častnim občanom občine Pišece je imenovan g. c. kr.\ deželno sodni svetnik Josip S i t e r v Brežicah.
b Kapele pri Brežicah. Neki tukajšni Stajer-čijanec, katerega nadutost presega le še njegova neumnost, se neprestano zaletava v ptujskem lističu za kaznjence v tukajšnjnega g. župnika. Pri tem pa laže in obrekuje, da se kar kadi. Kakor od starega pijanca že od daleč smrdi alkohol, tako razširja vsaka vrstica njegovih dopisov smrad, katerega se je nalezlo to človeče iz čitanja „Štajerca." To budaio niti ne ve, da se je peljal v prvih dnevih t. m. avstrijski romarski vlak — kakih 300 romarjev — v Lurd, in da leži Lurd na Francoskem, ne v Palestini. G. katehet je čisto prav otroke na to romanje opomnil in jim pokazal, kje leži Lur)d, ter jim razložil zgodovino in čudeže tegia znamenitegal mesta. Opomnil je otrokom, da se iz brežiške okolice priklo-pita avstrijskim romarjem dva udeleženca, g. župnik iz Zdol in ona od dopisuna pobalinsko označena.
oseba. Dopisunček, kadar boš ti 50 let star, in 36 let neprenehoma v službi, boš tudi ti bled in zmučkan. Od ved|nega pohajanja in popivanja se ti mehčajo
možgani, da se drzneš svoj rudeči nos vtikati v stvari, ki so daleč nad tvojim obzorjem. Nauči se od tiste romariee delavnosti, varčnosti in poštenosti, da boš tudi ti kedaj lahko napravil daljšo romarsko pot, spro-sit sebi in svojim pristašem zgubljeno pamet. Ce že hočeš pisati kaj o bledih, zmučkanih irajlah, obrni se na svojega ožjega prijatelja, ki ti popravlja tvoje dopise, on je izvrsten vešča^ v teh zadevah. Kar se pa tvojih lepih naukov tiče, ki jih daješ našemu g. župniku, je to ravno tako, kakor če bi raztrgan pijanec, ki je vse zapravil, dajal dobre nasvete dobremu in skrbnemu pospodarju. Tvoja široka usta se bodo kmalu skrčila,
b Dobova. V mesecu majniku smo doživeli pomenljive dneve. Dosegli smo po večletnem prizadevanju postajališče, za katero so občine in zasebniki plačali 6400 K. 15. majnika je bila slovesna otvoritev: služba božja v cerkvi, posamezne vlake je mnogoštevilno občinstvo pri okrašeni čakalnici pozdravilo z godbo in žijvioklici. Vlakovodja in sprevodniki so bili obdarovani z vinom in s smodkami. Ob 11. uri do-šli vlak pa naznani ožjo volite^! Nasprotniki Slovenske kmečke zveze so kakor besni isti dan in celi teden vpili: Živio Roš! Proč z duhovniki! — 20. majnikja pa smo imeli veselo svečanost v cerkvi: ustanovitev Marijine družbe, v katero je bilo sprejeto 65 deklet. V slovesni procesiji so se podala ven-čana dekjeta v cerkev, kjer je bilo dragoceno ban-dero blagoslovljeno; molitve, pesmi, izročitev sveti-njic in pravil, mile besede pridigarj'a, č., o. Avguština iz Brežic, so vse navzoče do solz ganile in za družbo navdušile. — Pri ožji volitvi, 23. m. m., so se občine ilazven dveh dobro držale ter se ravnale po geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
b Kozjanske novice. Govori se, da je kupil kozjansko graščino od graščaka Fridriha Gossleth neki katoliški tržaški grofič za 400.000 kron. - Po-družna cerkvica sv. Eme na pokopališču, je dobila novo streho, župna cerkev pa nekaj novih cerkvenih stolov in baje tudi dobi v kratkem novo prižnico. — Bralno društvo je ob času volitev počivalo, a zdaj po volitvah bode zopet stopilo na noge in v kratkem bode priredilo veselico in igro. Daj Bog srečo!
Iz drugih slovanskih dežel.
t Od Radgone. Zadnjič sem našel v Vašem cenjenem listu, da se nekje v Celju zanimajo nejd gospodeki za Prekmurce. Ako imajo ti gospodje v misli, slovenske prebivalce na severni strani Mdrj (levi murski breg), tedaj bi mi jim bili tukaj prav hvaležni, ako bi nam pomagali probujati! tudi tukaj zaspano narodno zavest. Toda, ako, pravijo, da bi se naj vzgajali duhovniki za to delo, smo tukajšnji narodni krogi odločno zoper vsako tako delo; to pa zaradi tega, ker duhoven tukaj ne more biti politik, posebno pa ne slovenski politik. Nas je tukaj, vštevši tudi na Štajerskem naseljene ogrske Slovence, približno 1200—1300 duš, toda imamo po volji kn. šk. orddnarijata v Gradcu samo enega slovenskega kaplana. Vsakega slovenskega kaplana pa, ki bi hotel politikovati, bi brezobzirno prestavil ordinarijat v samo-nemške kraje. To tukaj vemo. Zato pa, nam treba drugih sredstev, da probudimo narodno zavest: slovenske časopise, besede, shode, društva itd.; toda vsega tega nam še sedaj ni mogoče izvršiti. Toda ljudsko knjižnico bi pa lahko ustanovili, ker ljudstvo rado bere. Seveda nam manjka vse. Tukaj nam posežite pod rame ter nam pomagajte. Kaj> nam velja samo Vaše pisarjenje? Dejansko pokažite, da Vam je na tem, da vršite narodno delo! Ako hočete, da nas rešite popolne germanizacije,'. tedaj pustite vse pustolovstvo, kakor kulturni boj itd., pridite semkaj, poučite se o naših razmerah, dajte nam svete, podpirajte nas gmotno itd. Tu pa tam še je kako zanimanje za Prekmurce — toda kmalu se vhladi ta gor-kost. Kako lepo so uspevali nekdaj tabori, a le še najstarejši ljudje se jih spominjajo; potem pa so se nas ogibali, kakor kup gnoja, na cesti. Ob času razprav v parlamentu o novi volilni pravici in, o volilnih okrajih so se nas spet spomnili. Tbda nihče ni imel toliko pameti, dai bi prišel, ali vsaj dfa, bi povprašal pri naših rodoljubih o naših razmerah. Zdaj se spet nekaj zanimajo za nas, toda spet brez nas. Jaz mislim, da bi bilo pač najpametnejše, da se kdo pomudi dalje časa pri nas, da opazuje naše razmere in od-nošaje. Potem še le na podlagi teh študij pričeti kako delo. Ako se kdo resno zanima za nas, potem sem mu vselej na razpolago. Toda po starih izkušnjah bode spet ostalo samo pri zanimanju!
Najnovejše novice.
Prestolni, govor, s katerim je cesar otvoril dne 19. junija državni zbor, je zadovoljil katoliške slovenske poslance, ker obljubuje kmetu pomoč in zatrjuje krščansko vzgojo otrok.
Slovenski klub je v seji z dne 19. junija sprejel svoja pravila, v kateri se posebno nalaga udom skrb za kmečke pravice in zaTiteve ter naredil natančen načrt svojega delovanja za bodočnost. Ta načrt bo našel med kmečkim ljudstvom gotovo največje zadovoljstvo, ker se ozira najskrbneje na' kmečki
stan. V prihodnji številki bomo ta načrt še obširneje razložili.
Nadučitelj Petriček je tožil našega odgovornega urednika, ker ni sprejel njegovega popravka. Tožbo mu je sestavil g. dr. Hrašovec, v Mariboru ga je pa zastopal gosp. dr. Rosina. Kakor smo že poročali, je gosp. Petriček pred okrajno sodnijo s svojo tožbo pogorel, zato je naredil priziv na okrožno sodnijo, kjer so pa njegov priziv zavrnili, gosp. Petriček pa mora plačati vse stroške.
Laški trg. Deželno sodni svetnik Ad. Pfefferer je umrl.
Hud naliv je spodkopal v petek ponoči med Poljča-naroa in Ponkvo tako železniški nasip, da so morali ustaviti ves promet. Vlaki so imeli po več ur zamude. Skazalo se je, da so nekateri mostovi preozki. Naliv je napravil tudi v celjski okolici mnogo škode.
Oblak se je utrgal dne 17. t. m. med 4. in 6. uro popoldne v Konjicah in okolici. Voda je drla tako, da je izdrla in odnesla seboj več dreves. Odplavljeni so bili tudi mostovi. Na polju je napravila voda veliko škode. Odnesla je voda most v Konjicah. V Wesenšekovi pekariji je stala voda pol metra visoko. Z veliko težavo so rešili Wesenšekovo živino, ki je stala v nad meter visoki vodi. Pri sodarju Eggenbauerju je napravila voda veliko škode. Hlev je voda podplavila in se je poslopje podrlo. Eggenbauer je popolnoma uničen. Potok, ki teče skozi trg, je vdrl v hiše in napravil veliko škode. Škoda se še ne da ceniti in znaša več kakor 100.000 kron.
V Poljčanah se je 14. t. m. utrgal oblak in napravil neznansko škodo. Uničil je pola, vrtove, poškodoval mline in žage, v malih kočah pa je voda preplavila stanovanja. Ljudje so bežali na bližnje griče. Pri farovžu je voda podrla zid, ki obdaja dvorišče. Škode je nad 100.000 kron.
d Pameten stotnik. Polk vojakov naj gre v nedeljo v vaško cerkev. A ker je bila cerkjetv premajhl-na, si stotnik izmisli nekaj prav pametnega. Veli: Kdor ne gre rad v cerkev, naj stopi na levo!, Nekako polovica jih res stopi na levo stran. K tem se stotnik obrne in pravi: Sedaj greste pa ravno vi v cerkev, ker ste vi najbolj potrebni.
Tržne cene
y Maribora od 15. junija 1906.
Listnica uredništva.
Cenj. dopisnikom: Nek^j dopisov smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo številko.
Gradec Dunaj
Loterijske številke.
Dne 1. junija 1907.
27 55 1 84 63 36
12
59
28 80
Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje V Pragi. Sedmi redni občni zbor delničarjev, ki se je vršil dne 24. aprila ob navzočnosti 33 delničarjev, imajočih 225 glasov in zastopajočih nadaljnih 2313 glasov, je podal dokaz o zadovoljivem poslovanju v minolem letu te, sicer mlade, vendar prav vspešno razvijajoče se delniške družbe. Zavodu je bilo podanih, glasom poslovnega poročila o minulem letu, 2640 ponudb za 10,441-322 kron zavarovane svote in za b33 36 kron zavarovane rente, od katerih je izstavil 1814 zavarovalnih listin za 7,714.222 19 kron zavarovane svote in za 533 36 kron zavarovane rente. Skupna zavarovana svota je znašala do konca leta 1906 21,671-511 kron 07 vin. mej tem ko znašajo tozadevne zavarovalnine že 932.544 40 kron na leto. Iz tega zelo znatnega naraščaja, ki ga izkazuje zavod vsako leto. je jasno razvidno, da ima zavod jako trdno organizacijo, ki varuje družbine koristi v vsakem oziru in katera se brani z lahkoto in prav vspešno pred različnimi činitelji, ki rušijo zavarovanja prav radi posebno pri mladih zavodih. Ako dokazuje že ta neprecenljiva okoljnost, kako previdno je družbino vodstvo, nam potrjuje to okoljnost še bolj jako mala umrljivost pri tem zavodu, katera pada od leta do leta in postaja od leta do leta ugodnejša. V minolem letu je bilo naznanjeno zavodu samo 25 slučajev smrti in znaša škoda le 101.000 kron, ta znesek zaostaja daleč za onim, ki ga je bilo pričakovati. Premoženjsko stanje tega zavoda je postalo prav izvanredno ugodno vsled dobro izvršene reorganizacije. Razven rezerv za zavarovalnine in škode, ki so že dosegle znatno svoto od kron 1,656.470 07, ima zSvod še na razpolago varnostne zaklade v delniški glavnici, vplačanej v gotovini v znesku 2,000.000 kron, v glavnični rezervi znašajoči 652.216 06 kron, v kurzni rezervi znašajoči 81.158 33 kron in vsi ti zakladi so naloženi v pupilarno varnih vrednostih. Tu se jasno pokazuje vpravništveno prizadevanje vstvariti si zdrav in bogato založen zavod!
Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Tonder in ko je prebral ravnatelj Kahler poslovno poročilo, je odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Iz dobička v minolem letu je bila predlagana 4% dividenda, katero je občni zbor zbor potrdil tako, da plača zavod za kupone starih delnic po 8 kron. za kupone novih delnic pa po 2 krone, ker participirajo poslednje na dobičku le od 1. oktobra do 31. decembra. Odstopajoči upravni svetnik g. Kohout in člani revizijskega sveta so bili nespremenjeno izvoljeni tudi za naprej. Delničar, ces. svetnik Tichy se je na to zahvalil vpravniškemu svetu za dosedanje previdno in energično vodstvo. Predsednik dr. Tonder je odgovoril, da upa, da so sedaj premagane vse težave, ki so bile na potu razvoju tega mladega domačega podjetja tako, da bo moglo razvijati vpravništvo vspešno vse svoje moči vsestransko, dose-zajoč na ta način še boljše uspehe nego doeedaj. To se bo samo v korist tega vsekakor edinega domačega delniškega zavoda, ampak tudi na korist mnogobrojnih tukajšnjih delničarjev.	899 (1—1)
Živila
Pšenica . . .
rž.....
ječmen . . . . OV68 . . . .
koruza . . . . proso . . . .
ajda.....
seno.....
slama . . . .
fižola . . .	.
grah . . .	.
leča . . .	.
krompir . .	.
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	.
špeh, svež .	.
zelje, kiBlo .	.
repa, kisla .	.
mleko . . . . smetana, sladka „ kisla .
zelje . . . . jajce . . . .
100 kg
1 kg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od
K h
19 16 17 17 14 16 19
20
4 j 40
do
61 -
Lepo prijazno posestvo
na Spodnjem Štajerskem, za enega duhovnika ali oficirja ali uradnika v pokoju, komaj 85 metrov od podružniške cerkve Marija Botričnica, šest minut od farne cerkve, v trgu Št. Jurij, na malem griču, z lepem razgledom, zdrav in prijeten kraj, je zavoljo starosti posestnika na prodaj. Obstoji iz 1 hiše s 4 sobami, 1 kuhinjo, 1 kletjo ter 1 hlevom za 5 goved in približno 5)4 oralov zemljišča, namreč: 2% oralov vinograda iz dobrih požlahtenjh amerikanskih vin skih trt v lepem stanu, 3% oralov njiv in travnikov, 190 komadov sadnjega drevja in 65 breskovih dreves. Kupci naj se blagovolijo obrniti na posestnika Franc Kartina v Št. Juriju ob južni železnici, Štajersko.	424 (3—
Jito,ti mjo^mjmvum!
«L AOm Lupa dikciji liuc.
h&cifo do(>iL
!3aJh.te"vao te
zastonj, da se Vam poSlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami.
Št 865. Srebrna liamska q.ra remnntear nra ?id. «
	Št. 822. 8rebrna remon-t«ar ara ca gmpnd«1	350
	Št 837. Srebrna anker nra, 15 kamenov, gld. 5, dvojni pokrov gld.	S'5Q
**	Št 841. Srebrna anker nra, dvojni pokrov, 15 kamennv, zelo močna gld.	7-9'50
Garancija «reč leti.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polmi Nvoti nazaj.
Anion Kjffmann,
hkv. t »j „., „.m^n največja zaloga ir irebrnine is zlatega Slika 1 pol nar. velikosti. \lllffa Ekspert v m deiele.
2v£aj:I"bor O, Štajersko.
M AL 1 OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Ti brcati m »p ejmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih ===== na opravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. =====
ItampUje
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdelke po ceni Karo! Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica št 15.
Tino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Lok, trgovec v Kringi, pošta Tlnjan (Antignana) pri Pazinu v Igtri. Vino pošilja v sodih od ne manje ko 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro u Selve). Pošlje tudi rad uzorce. BO 26—26
Rakete za različne veselice in slavnosti prodaja prav po ceni M. Faisz, Maribor Domgasse 5. 357 ¡10—3)
Kovaškega pomagača in učenca sprejme Alojz Kores, Maribor Koroška ulica št 84. 363 (3—3)
Cena stavbišča 15 minut od južnega kolodvora v Mariboru, za zidanje vil sposobna, se prodajo. Naslov tukaj.	373 (3—3)
Motor za plin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen se po ceni proda pri Karlu Sinkovič, ključavničarski mojster v Mariboru. 376
Posestvo te proda v Studencih pri Mariboru, 4 sobe, 4 kuhinje, 3 kleti, vodnjak, gospodarsko vo-slopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Vež pove opravništvo lista. 372 (8—3)
2 kolarska pomočnika se sprejmeta takoj v trajno delo pri Gašperju Trunkl, kolar v Slov. Bistrici.	370 (3—3)
Mizarskega učenca takoj sprejme Nikolaj Benkovič, mizar Tegett-hoffstrasse 44 Maribor. 366 (3—3)
Lepo kmečko posestvo na Bočici pol ure od šentjakobove farne cerkveoddaljeno, ki meri 28 oralov obstoječe iz 5 oralov lepih travnikov, njiv, velikega sadosnika, 6 oralov gozda, kmečke hiše in gospodarskega poslopja se z vsemi premičninami in tudi z živino po nizki ceni takoj proda. Več pove g. Matija Peklar gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 359 (3—8)
Trgovci pozor. Lepa trgovina z mešanim blagom na deželi tik poleg cerkve in šole ob okrajni cesti se da s vsem blagom takoj v najem. Prednost ima učen trgovec samskega stanu in slovenske rodovine. Kje pove uredništvo. 360 (2—2);
Lepo posestvo, nova zidana hiša, zidan hlev, 6 zidanih svinjskih hlevov, pod, kozolec, drvarnica, dva vodnjaka, 22 oralov zemlje in med tem je '/3 travnika, '/, njiv, '/, gozda, lep sadonosnik se proda za 90 0 kron in je tudi še nekaj vknji-ženega denarja. Anton Jager, Ce-rovec 16, pošta Dramlje. ó97 (3-2)
Lepo posestvo, ki obsega črez 36 oralov, lepi sadocosniki, njiv, travnikov, lesov, mlin, ob novi glavni cesti je na prodaj. Več se zve v Partinju pri Nekrepu, pošta Sv. Jurij v Slov. gor. 396 (3—2)
Slikarski učenec se sprejme pri g Andr. Pezdiček, slikar v Stude-nieah, Schmidgasse št. 5.
389 (3-2)
Organist in cerkovnik, krojač, želi spremeniti službo. Sv. Jakob v Slov. gor.	328 (8-2)
ž pridna, poštena fanta, ki imata
veselje do kovačke obrti, sprejme pod ugodnimi pogoji Matej Bregant, kovač in izdelovate\j plugov v Ore-hovesi, P. Hoče-Slivnica. 390 (8-2)
Nove mline za čiščenje žita vsake vrste, izdelaj« po nizkih cenah in popravlja tndi pokvarjene Tomaž Kukec, mizar v Mariboru, Koroška ulica št 81.	386 (8—2)
Držala za časepUe
stič v Celju.
•Pise priporoča sL ieh velikosti P. Ko-
343
Dre kmetijski posestvi (njive, travniki, gozdovi) z gospodarskim poslopjem v lepi in ugodai legi tik gbivne ceste, 80 minut od kolodvora, ste za 14 vin. per 1 m« pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. NaUnčneja pojasnila daje samo resnim kupcem g. Anton Schweiz, trgovec v Poljčanah. 422 (1—1)
Öevljaraki peaočniM se sprejmejo P" g. Stefan Grobelšeku, Koroška »bca 17, Mar.bor. 402 (1-1)
Dobro ohranjen glasovir se zaradi pomanjkanja prostora za 120 kron proda. Več se zve pri uredništvu „Slov. Gosp." 406 (8—1)
Proda se zaradi preselitve lepa, vili podobna, novozidana hiša z lepim vrtom in brajdami, v lepem kraju, 5 minut od malega mesta na Spod. Štajerskem; zelo pripravna za penzijeniste, posebno za g. duhovnik«, ker je čisto blizu cerkve in ob lepi poti. Kje, pove uprav-ništvo.	400 (2—1)
Čevljarski nčenec se takoj sprejme pri g. Ant. Koren, Mlinska ulica štev. 7.	408 (3-1)
Dijaki nižjih razredov iz boljših hiš se sprejmejo na stanovanje in hrano za prihodnje šolsko leto. Lepo svetlo stanovanje in strogo nadzorstvo. Stolni trg štev. 5 pri g. Al. Šket-u.	403 (2—1)
Izjava. Podpisani obžalujemo, zoper g. Antona Levar, župana v Bočni izrečeno obdolžitev, da se je o duhovnikih nespoštljivo izrazil, ker smo jo kot prenagljeno spoznali, in se mu zahvaljujemo za odstop od tožbe. V Gornjemgradu, dne 6. junija 1907. f Anton Mi-klavc. f Marija Miklavc. Ana Krajnc. Franz Cerar, priča. Janez Purnat, priča.	405 (1—1)
aaaaemassiszmissffiBBams*
Kupim dobro idočo
gostilno
primerno ob enem za peka-rijo in zraven nekoliko zemljišča blizu farne cerkve in železnice. 3000 kron takoj, drugo pozneje. Naslov pri upravništvu. 401 (2—1)
SaarnmmiimmMmzssB®
Novozidana hiša z 11 sobami in 2 kletmi, ki je pripravna za vsako obrt, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Zraven hiše je tudi nekaj zemljišča. Več se izve pri lastniku Franc Kolšak, sedlar v Trbovljah.
418	(3-1)
Proda se ali v najem da blizo cerkve Sv. Lovrenca v Slov. gor. stoječa hiša, obstoječa iz 2 izb, hodnika, kuhinje, z gospodarskim poslopjem in vrtom. Primerna za kakega penzionista ali rokodelca. Natančneje se izve pri g. Janezu Možina, umirovljen nadučitelj v Krčevini pri Ptuju hiš. štev. 2.
419	(2—1)
Nov voz, s streho, eleganten (Phae-ton), za enega ali dva konja, se po ceni proda. Badgasse 19, nasproti „Narodnega doma" v Mariboru.	417 (2—1)
Posestvo v lepem kraju Spodnje Štajerske, tik glavne ceste, obstoječe iz gozdov, travnikov in njive, se takoj proda za 7000 K. Naslov pri upravn.	420 (1—1)
Proda se hiša, 5 sob, kuhinja, klet, shramba za j edila, veliki vrt, vse v dobrem stanu. Obrt, točenje vina, piva, žganja, trgovina z me šanim blagom, tudi za pekarijo v veliki vasi potrebno, v okolici Pra-gerskem. Cena 600 kron. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Gospodarja"	382 (2—1)
Trgovec, 26 1. star, ima 200 > K premoženja, želi se priženiti ali v najem vzeti malo trgovino (tudi z krčmo. Naslov pri upravništvu „Slov. Gosp"	413 (2-1)
Knpim hišo ali ooiestvo v Mariboru ali blizu Maribora. Glušič, čevljarski mojster, Maribor, Tegett-hof&trasse.	412 (2-1)
Gumi trake za cepljen}« trt priporoča najboljše kvalitete in po nizki ceni Silv. Fontana, špecer. trgovina v Mariboru, Tegetchoff-srrasse 28.	110 (8—1)
Lepo posestvo pri Maribora, eno-nadstropna hiša s 5 stanovanji; zraven hrama 2 orala njiv in travnikov, vse pri stezi, blizo cerkve in šole, četrt ure od mesta, primerno za vpokojeDega stanovalca. Zraven hiše gospodarsko poslopje in kuhinja za pranje in kuho hrane za svinje, studenec itd. Plačilni pogoji ugodni in nizka cena. Vknji-ženega dolga v mestni hranilnici je 3000 gld., drugo se izplača pol ugodnimi pogoji lastniku. Kje, pove upravništvo.	411 (8 1)
Najemninska hiša, enonadstropna
se zaradi bolezni proda. Oberroth-weineistrasse št 68 pri Maribor«.
387 (3-2)
Gospodična,
poštna aspirantinja, ali taka le s skušnjo poštne pomožne uradnice, zmožne slovenščine, se takoj sprejme na novo ustanovljeni pošti na Cveni pri Ljutomeru. Oglasila na naslov: C. kr. poštni nrad na Cveni pri L]ntomern.
404 (1—1)
Kupim hišo
z dobro idočo gostilno blizo farne cerkve in železnice. Mora biti nekoliko oralov zemlje zraven, zraven tudi za pekarijo. Pri pogodbi se plača 2—3000 kron ali tudi več. Kdo pove uprav. 402 (2—i)
Domača pijača
narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt „Mostin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 1 te pijače narejene z „Mostin" stane 4 gld. 80 kr. „Mostin" se dobi pri Janezu Posch, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20. 409 (3—1)
Svarilo.
Jakob R i s c h n i g, posestnik pri sv. Lovrencu, in njegova soproga Josipina, vdova Gassner imata skupno vse premoženje ki se nahaja v posesti tega ali onega soproga, bodisi, da je to premoženje na ta ali oni način pridobil ta ali oni soprog. — Vsled toga gospa Josipina Rischnig nima pravice, brez dovoljenja svojega soproga od tega premoženja karkoli prodati, ali pa obre meniti z dolgovi. — Jakob Rischnig svari vsled tega vsakega, naj brez njegovega privoljenja od njegove soproge ničesar ne kupuje, ali na drug način ne pridobiva in njej tndi ničesar ne po-sojuje, ali prodaja. On bi v nobenem slučaju ne priznal takih, brez njegovega privoljenja z njegovo soprogo sklenjenih opravil, zlasti tudi ne od njegove soproge napravljenih dolgov, ampak bi moral taka opravila, če treba, s tožbo izpodbijati. 358 (3—8)
Mlinarskega učenca močnegi iz poštene hiše sprejme v učenje J. Zadra?ec, paromlinar v Središču 364 (1—1)
N3
v/rv: -v..-
Zahvala.
Podpisana izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčno zahvalo, da so se vdeležili pogreba mojega iskrenoljubljenega rajnega soproga gospoda
Adalbert Globočnik-a
v tako obilem številu
Sosebno pa si štejem v dolžnost, da se vlč. duhovščini žalski, vsem darovalcem prekrasnih vencev, kakor tudi vsem onim presrčno zahvalim, kteri so mi ali ustmeno ali pismeno izrazili svoje sočutje v urah najbridkejše žalosti.
Žalec, dne 12. junija 1907.
407 (1--1)

Josti Globočnik roj, Lorber.

Iznanilo.
Za uničevanje strupenih kač (gadov, modrasov) bo tudi letos dal deželni odbor štajerski nagrado in sicer za vsako kačo 1 krono.
Dotični, ki hočejo imeti nagrado, naj pošljejo ubite kače ali pa vsaj njih glave na gosp. kustosa coologičnega oddelka na deželnem muzeju „Joanneum" v Gradcu.
Da si prihranijo poštnino, se priporoča, da shranijo samo glave ubitih kač v dobro zaprti, s špiritom napolnjeni steklenici. Ko imajo več glav skupaj, naj glave posušijo ter jih odpošljejo v majhni škatljici. Priložijo naj svoj natančen naslov.
N i grada se izplača tekom enega meseca. Na slučajne reklamacije se ne ozira.
Med 1. julijem in 15. septembrom pošta ne sprejema takih pošiljatev, ker glave vsled vročine hitro segnijejo. Zato se tudi v tem času ne dajejo nagrade.
Glave v tem času ubitih kač se naj na zgoraj označeni način shranijo in odpošljejo po 15. septembru.
Gradec, 28. maja 1907.	416 (2-1)
Od deželnega odbora štajerskega. Vabilo
na
redni občni zbor
Klefarskeja društva v Ormoži
v. z. z a. z. ki se odredi na
soboto, 29. junija 1.1., ob 8. nri predpoldne
v pisarno „Ormoške posojilnice".
tokola
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o delovanju zadruge.
2.	Odobrenje računov in bilance za leto 1906.
3.	Sklepanje o pokritju primanjklaja.
4.	Poročilo o reviziji ter prečitanje revizijskega pro-
5. Slučajni predlogi. Ormož, dne 18. junija 1907.
Kiparski in kamnoseški obrt
Radoslay Golobic
Ljutomer.
--—--
Prečastiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu se najuljudneje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela iz lesa in marmorja.
Zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov
(križev) iz belega, sivega in črnega marmorja.
Nizke cene, lepa priložnost! Svoji k svojim!
Kmetijsko društvo pri Sv. Emi
naznanja, da bode imelo dne 29. junija t. 1.
redni občni zbor
Dnevni red:
1.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
2.	Volitev nadzorstva.
3.	Razni predlogi.
4.	Slučajnosti.
Zborovanje se bode začelo ob 4. uri popoldan, če neki zadostovalo udov, se bode v najmanjšem številu začel ob 5. uri. Toraj vabi nljudno odbor.
Sv. Ema, dne 17. junija 1807.
Kmetijsko društvo pri Sv. Emi,
registrovana zadruga z omejeno zavezo:
J. Lužnar,	Valent Vog,
tajnik.	421 (1-1)	načelnik.
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
9Mnribw, Puffgasse 9.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-moiorji
pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1 '/> do 2 vinarja. Ti motoiji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovič,
876 10-3	zastopnik Cllm&ae Bohsol-motorjev.
Naznanilo.
Tri deželne ustanove po 600 kron se podelijo na Štajersko pristojnim slušateljem na živinozdravniški višji šoli v začetku šolskega leta 1907/8, in sicer se podelijo, ker trajajo študije na tej šoli 5 let, za celo dobo 5 let, če se seveda dotični izkaže vrednega. Prosilci se morajo zavezati, da ostanejo po absolviranju študij najmanj šest let v živinozdravniški službi dežele Štajerske.
Prošnje do 31. julija 1907 na deželni odbor. Gradec, 26. maja 1907.
4i5(i-i)	Štajerski deželni odbor.
,CROATIA'
edina brvažka zavarovalnica , osnovana od občine svobodnega In kr. glav. mesta Zagreba.
.CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejem» v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska ¡«slopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, oprtano, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Psdrnlniea ,CROATIA v Trsk, Carso št 1.
423
Načelstvo.
Vinogradniki, pozor!
Najboljše in najcenejše sredstvo proti plesnivcu (Oi-dium) na trti je škropljenje s
Paurovim pat. perilnira lagom.
Izkušalo se je skoz mnoga lota po vzornih vinogradih, pokazali so se najboljši uspehi. Ravnotako je tudi za pri-mešanje k modri galici proti peronospori neobhodno potreben
Paurov pat. perilni lug.
Dobiva se (poleg pravilnega navodila) po vseh večjik špecerijskih trgovinah ali pa pri izdelovatelju
Konrn d Pnuer 891 (8-2)	Poketa (Štajersko).

1907
Za birmo!
1907
Največja Izbira raznih batlstov in volne za dekleta, kakor tndi različno snkneno
.blago za dečke ln že lzgotovljene obleke. Raznn tega tudi največja zaloga svilenih in dragih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni.
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom Buraplafi 2.	K. Šepec -Grajski tri 2.
MARIBOR, v lastni Hiši. Postrežba točna, in strogo solidna!
Semena raznovrstnai kakor cvetlična, povrtna, detelj na, _ travna, gozdna itd. se dobivajo t največji zalogi
m. Berdajs ® Maribor, Sofijin trg
- --(v Kratili)
Priporoča tudi svojo zalogo špecerijskega blaga in
Barthelnovo apno za Pokkj°' naj.boljše kak°-
_L.__vosti.
f
i
JUojz Ške(
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
te priporoča častiti duhovitini m slavnemu občinstvu v it-vr Sevanje vseh v to stroko spa-dajočih del in popravil.
'S
A
Restavracija,Narodni dom'
v Maribora
priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravčev IJutomeržan, dr. Stnhečev haložan i. dr. = Piva: biidijevlško In ob veselicah tudi akcijsko laško. S== Kuhinja samo s svežimi jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnino
Ješ» Prsiec
Maribor, Tržaška oesia t
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodele«, vse vrste železnine, traverie, ko»«, >eči, vodovodne naprave itd. Pori« and in Roman cement, apio !td, ■ —' t!
Vse po najnižji ceni!

Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje zastonj in počtnine prosto!
H. Suttner urar. Ljubljana
a
u Ö
a
Mestni trg, nasproti rotovža
prej v Kranju
priporoča svojo veliko, iiborno zalogo ftnlh
švicarskih up,
briljantov, zlatnine In srebrnlne
t veliki izberi po najnižjih oen&h.
Vilftlrnn da je moje blago res fino in UvAduj dobro, je to, daje razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pieem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
f
Pozor, kupovale!!
t
i
Jožef iilaga
v Mariboru, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo maiifaktnraega blaga, kakor: fine volnene obleke za spomlad Tuke !>arve, velikansko izbiro lepih svilenih robeev in predpasnikov. Dalje priporoča tndi jako dobro modno snkno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnilji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi |e mogoče prodajati blago 10 »/o cenejše kakor drugod.
r
,prl sv. Jožefu".
t
m
m *
a
Franc Pleteršek
Špecerijska trgovina
<A. Dertnik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo Špecerijskega blaga ter razliinega vina in piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
3
¡zborno pivo
v Ljubljani -V
priporoča svoje	C W"»'*"'" ■«•■" »
v sodcih in steklenicah,
Tovarna za glinske izdelke
= v Račju	—-
izdeluje 8 parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentovano zareznn in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra-opeko,
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Balser-ju. •
Nora trgovina i lesom ln premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138
ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaja v«8h vr«t lesa, drv in premoga.
Cene zmerne, postrežba točna, j
perutnlnarjl 1
p A T M" 4 jamčeno sredstvo, -1- 1 ilU-ca. ozdfjvj vsako perutnino, ki obeša perutnice, je dris-ljav*, ima zapečene zadke in vara včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 36, 56 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palm« z navodilom poštnin« prosto. L E. Weix), tičjeklujni preparati Maribor, Sofijin trg 3,
Maribor, Koroftt cest« n.	g
Velika zaloga raznega po-	m
histva, ogledal in podob.	*
Cene jako nizke.
Prodaja tndi na obroke.	»
POSOJILNICA V MARIBORU
- ustanovljena 1. 1882.
e)
<®
<«> <*■ ♦
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — 8tanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 47o « ♦V/o- — Obrestna
mera za posojila: 5%,, 5'/>9/o » hipotekami, 67» za osebni kredit. Rentni davek plačajo posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uradaje se v torkih, sredah, četrtkih ln sobotah dopoludne, izvzemSl praznike.
FELIKS ROP
manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manirfakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd.
Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene!	Postrežba točna!
********** ** ****** ** i Alojzij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na 6or. Bistrici)
priporoča celemu okraju različna semeni: deteljno, travno itd., galico, ličje trake iz gumya, lopate, kose, brizgolnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. druge reči po n«jnižji ceni.
ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Hengasse 4 Maribor Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
••**•«•**•*<**£«**•* i
« ■ C 8.8.«,* O lil i ! " W
ssiliß" T^U i Í
« ¡Sä - gj*. o i « > a S ^fol Ž 2
°0QDirane
'c?	O
	
O	CÖ
>	
p	
CO	CD
<33	Xf)
C	"—p
03	o
INJ	
Narodna gostilna
u
! 5 «¿3 MS*. I ?J£ o-s O
- _ O J > u
• M o.ju »¡".S
■HmiHü
lidajatelj in vsloiaik: „Kataitifeo «Mmvbo ír»átv»V
Pri pošti'
M ar i bor, Tegethofora cest» 49
priporoča vedno sveže piva, izvrstna domača ftel ter mrale te tople Jedi. Umr. Meden.
Nova trgovina
Mahorič & Šeligo
• Ptuj •
nasproti pošte In gostilne Vraik«
priporočata slav. občinstva svojo najnovejšo salogo ■aimfaktar-nega blaga ter vabite k obilnema
(Me»v«mi nrodnik: Fartto LnUnr.
Tisk tiskam« sv. Cirila v BariWra.