Vprašanja pri letošnjcin konz. spraševanji. CDalje.) 1. Slovenec naj se uči aaj pred svoj lastai materai jezik prav govoriti in pisati, ker doaiača reč mu mora biti pred vseni drugim draga ia sveta; zraven pa tudi ae sme pozabiti zlatega izreka, ki pravi: ,,Kolikor jezikov zaaš, toliko Ijadi veljaš", in dobro je, če si prizadevamo, da se učimo tudi drugih jezikov, če nam je ravao priložno. Med drugimi jeziki, ki se govore v našem cesarstvu, gotovo ne smeaio prezirati posebao nemsčine, ktera je marsikteremu v aiarsikterih okolisčinali zeld potrebna. Kdor pa se aemsčine uči, se je mora pa tako učiti, da ne nilati prazae slame, teniuč da mu res kaj dobička priaese. Ia ravno to je resnica, ktere marsikdo ae razume. Kaj U pomaga, če naučiš kmečkega dečka, ki ga je oče za dom odbral, da nektere nemške besede izgovarja, da jih zna brati in zapisati, če pa si s teai dalje pomagati ne aiore! Tako ravnanje stori, da se človeku ptuji jezik pristudi, in da se mu potem ae svojega maternega po slovnici učiti ne ljubi. Take učence so nam rodile marsiktere stare šole, v kterili se je nemsčina sploh v glavo zabijala, ne pa v pamet vraševala; to se je, hvala Bogu! zdaj spremenilo, in dobili smo knjigo, po kteri se mladina ptujega jezika djaasko, ia bi rekel, igraje uči, če se le učitelj po njpj ve ravnati, io svojo dolžnost zvesto spolnuje. ,,Praktična slovensko - aemška grainalika' budi ia vodi naj pred je- zikoslovno zavest do materaega jezika, ki ga že otrok v šolo priaese, in ima v ta naaiea prav primerae opombe in pazke, ktere razumai učitelj lahko v mladih sercih prav koristao odgoja in po svoji aioči razširja. Za nemški jezik pa, ki je sloveaskemu otroku čisto neznan, ima ta gramatika naj bolj krepke, djavae io žive vaje, po kterih učilelj nikakor ne aiore zgrešiti pravega pota, če si le količkaj prizadeva. Gramatika ta se loči vsa od navedoili starili pristudeaili ^Sprachlehr"; ima tri razdelke ia dva pristavka. Pervi razdelek obdeluje gole, drugi razširjeae in tretji zložene stavke. Vsak razdelek obsega zopet vpč slovaičaih reči', ktere se vse lako verste, da se naj prej napove reč, ki se zlaga; za tem pride prestava nemškili besedi' in nemško - sloveaske vaje, poteai se pokažejo slovenske vodila, ki so jim že vaje počasi vrata odpirale, in ki tudi kažejo v čem se sloveosčiaa razlikuje od neaisčine; za teai pa slede zopet prav mične slovensko - neaiške vaje, ktere vse vodila za sloveaski ia nemški jezik še enkrat prav stavao in djavoo pojasaujejo. — Pervi prislavek razlaga z vodili in vajami aemško pravopisje, drugi pa inia Bačert za vaje v govorjeBJi ia spisovaaji. V pervi stopnji pervega pristavka se pojasauje, kdaj se pišejo v nemškem velike začetne čerke, kako se razdelujejo besede v zloge, kako se izgovarjajo samoglasnice ia kako se nazaaaja, kadar se zategajeBo, ojstro ali skračeBO izgovarjajo. Druga stopBJa tega pristavka podučuje vse drugo, kar je še treba za pravopis, to jc, kako se rabijo nemške samoglasBice ia soglasniee in ločniki ali zaamenja pri pisaaji. Razdelek za vaje v govorjeBJi ia spisovaBji obdeluje v pervem odstavku imeaa same in v kratkih, potem pa tudi v bolj razširjeaili stavkih; drugi odstavek pa inia že BataBČaeje določevaBJe reči, njih lastnost ia djaaja v vseh slovenskih in nemških sklonih. Xa zadnje pridejo na versto kratki popisi po Bačertu ia brez aačerta učiteljevega. Pisma iz otročjega življeBJa ia nekteri opravilai spisi skleaejo zadnji odstavek. Tehtoi odgovor aa to vprašaBJe ti kaže, Ijubi bravec, aaš wTovarš" v letošajem 4. in 5. listu aa straai 55., 56., 69. ia 70., kar živo priporočamo svojim tovaršem, da bi večkrat prebirali ib si globoko vtisnili v glavo, in se poteai na taako ravnali vsi, ki uče nemsčiao v sloveasko -Bemskih solali. cn«ij« p»fco