Katolški cerkveni list.
M
V Otertik 1 Svečana.
iH.l 00.
grobu
v i s«* k o č a s i i t i g a m a š n i k a Antona Kozle tčarja *).
/.Blagor tistim . ki zaspijo
\ milosti Gospodovi: Blage tlela jim sledijo . Ne boje se večnosti«;.
Dokončal. prijatel mili!
Si težavno pot tedaj , Se odtel narave sili,
Zmenjal svet za večni raj!
Zgodaj, zgodaj, o Predragi!
V c vetji nar krasnejših let Cerkvi, staršem up si blagi, Nam prijatel oduzet. —
liosp. A. K o z I e v č a r jc bil rojen v Prcžgajnski fari IT. Prosenca 1822 in 2. Velikotravna I. ISttf ▼ Ljubljani v mašnika posvečen. Bil je bistre glave in dobriga, blaziga serca, t vsih vednostih je veselo napredoval , s posebnim nagnjenjem pa se matematike učil in se letaš že perprav-Ijal /.a ojstro spraševanje , kakorsno ministerstvo terja od tistih, ki žele uccniki na c. k. gininazjih postati. Pred ko ne je pa tudi imel še visokejsi misli in namene, kar se povzame i z tega, de se je s posebno pridnostjo angleš-kiga jezika učil in v svojim testamentu naročil, de naj sc, ako toliko čez druge potrebe ostane, 20 gobi. za mi-sijone oberne. Ko je legar v vojaških bolnišnicah huji perhajal. je bil tudi v službo bolnih vojakov poklican, kteri se je s serčno vdanosljo pndvergel. in jo s tako pastirsko gorečnostjo opravljal, ile seje clo madzarskiga jc*ika začel učiti, ker je več vojakov od lega naroda v bolnišnici ležalo. In ker si iz ljubezni do svojna poklica, tudi po noci ni dal pokoja, se je ob kratkim toliko naučil. de jc iiektere bolnike že v madžarskim jeziku »povedati »mogel. I'a te tako težavne opravila so ga bile posledmič tako oslabile, de se jc pretekle Božične praznike moral vleči. V bolezni celo je zdihoval in prosil k Boju la uboge bolnike, ki so se mu tako v serce smilili, in kterim jc berž ko berž mislil spet na pomoč perteči. Ko mu je nekoliko odleglo, ga jc, akoravno slaboiniga. gnala globoka pobot-nost pred aliar, ker so ga pa smertne britkosii obšle in ga prisilile, sc zopet vleči v posteljo, iz ktere ni vee vstal. V saboto 12. Prosenca je prejel z zbranim duham in z vidno, ginljivo poboinostjo sv. zakramente, sc je pričijočim v opomin priporočil in je pred dnc\am svojima rojstva. 16. Prošenja. 2N let star. mirno v Boju zaspal. Mlad je sel pod zemljo, pa bogat na lepih čedn ostih.
Kdo Te pač ni cenil vredno.
Kdor poznal Te koli je? — Zvest poklicu bil si vedno. Vnet za duš zvclieanjc.
Revnim , bolnim nevtrudljivo
Kak skerbno v pomoč si bil ! Jim tolažbo ljubeznjivo V tuge polno sčree lil!
Ne težave, ne bolezni ,
Smerti clo se nisi bal: In v resniei si z ljubezni Bližujiga življenje dal.
Smert o srečna . trikrat srečna !
Toraj tudi zlati raj, Ncstrohljiva krona večna Je plačilo Tvoje zdaj.
Vživaj toraj, Ljubeznjivi!
Kar Ti Večni tam deli. Vene radosti nezvenljivi. Vene ki Ti večno cveti.
Mi pa še v solza dolini Za Teboj zdihujemo. Dokler v večni domovini Se na veke združimo.
Bratovsina kersansklgn nauka.
i Konec, i
r. h ak<>Xtw imajo banttvra biti, in kako jih nositi?
I. Handera, keršanske ziiamnja, imajo biti '■«' drage robe, pa. čedno napravljene, kakor jih p«»
enih krajih šolci imajo.
Vsaka ve rs t a ima svojo barvo: perva lan-tičev in deklic naj bo bela: druga odrašenih mladincev in deklic zelena: trelja mož in žen pa siva
ali prana (plavaj.	.. .
3. Lepo je, če ima bandero fanticcv in deklic
podobo svetiga Alojzja: bandero odrašenih mladcn-
čev in devic podobo serca Jezusov iga in Marij« :
bandero mož in zeti podobo svetiga Jožefa, svete
Ane, ali domačiga patrona cerkvc. Pa tudi velja, če bandero podobe nima.
4. Vsaka versta ima svojiga verstnika ali verst-nieo, ki za svoje bandero skerbi, in ga v proeesii ali pri obhodu prod svojo versto nosi.
.">. V procesijah gro bratovski oskerbnik pervi, vštric njega nese na levi strani verstnik fantičev bandero; po tem nese verstnik mladenčev bandero in njegova versta gre za njim: za tim pa verstnik mož. /a moškimi pride oskerbniea hratovšine. in na levi strani nje verstoiea malih deklic bandero nese. Za temi gre ver?*ta odrašenih deklet, in poslednjič žene.—- V kaksini versti bratje in sestre per velikih procesijah, ki niso bratovske, gredo, imajo duhovski pastirji odločiti.
17. Ktere dolžnosti imajo r vrst ni ki in v vrstnici?
I.	Imajo gledali per izpraševanji in per ker-sanskim nauku, de sc v>i lepo vedejo, otroci rie suvajo, ne lasajo: in če kaj nespodobniga vidijo, tiho posvariti, iu če tone pomaga, po keršanskim nauku duhovnim povedati.
Ji. Vse tovarše ali tovaršiee svoje verste imajo popihane, i n kteriga ni trikrat k keršanskimu nauku, ga duhovskimu pastirju povedo. ako učenik ali uče-niea ne ve povedati, zakaj de ga ni.
II.	Ni kaeigaučeuika ali učcnice, ima verstnik sli verstnica tisto tovaršijo izprašati.
4.	Imajo per procesijah bandero svoje verste nosili, ga lepo hraniti in za-nj skerbeti.
a. Naj bodo vsim lep izgled pohlevniga, ker-sanskiga zaderzanja. in naj duhovskim pastirjem pridno pomorejo v tim, kar bratov šino zadeva.
I II. htcrc dolžnostiimajo učeniki in učcnice?
I.	Imajo skerbno katekizem (bukvice keršan->kiga nauka) brati, in kar je mogoče tudi na pamet (iz glave) znati.
Imajo k keršanskim natikam in k vsim bratov skim opravilam pridno hodili, ne muditi, in skerbeti. dc tovarši ali tovaršiee, ki so njim v skerb dani. tudi k keršanskimu nauku in k božji službi skerbno hodijo, in se čedno zaderže.
II.	Imajo svoje tovarše ali tovaršiee keršan-skiga nauka izpraševati, kar je bilo popri jno nedeljo razlozeniga. ali kar duhovski pastir naroči*.
1. Tudi v delavnikih, posebno po zimi, naj po enkrat ali dvakrat v tedni svoje tovarše ali tovaršiee v kaki hisi svoje soseske zlicro, in jih ker-sanskiga nauka uri*.
5.	Za podueenje in izpraševanje se jemljejo odraseni možje in ženč vsjieiga stanu in starosti. Dobro je. če se odraseni šolarji v to odločijo. Ktlor bolj r.isio keršaiiske nauke zna. pa veči svetoželjo ali gorečnost /a božjo čast in izveličanje duš ima, za uccnika al j učcnico bolj velja.
I III. htcrc dolžnosti imajo tovarni in tovaršiee ( učenci in učenke)?
I.	Imajo vsako jutro in vsak večer, pred in po jedi. pa tudi kadar zvonili čujejo, svojo molitvo pobožno opraviti.
Sf. Sc kersanskiga nauka prav skerbno učiti, iu brali katekizem, ako citati znajo.
II.	So dolžni linli svoje tovarše in tovaršiee uriti, kakor jim llog znanost in priložnost da.
I. Slušati imajo prcjpostavljene verstnike. uče-nike: posebno pa bratov šine oskerbnike in jih v časti imeli.
Ii. Slarise. gospodarje in gospodinje lepo ubogali. si* v arovali v siga razpust niga življenja, tepe-nja. metanja, likanja, posebno pa pouočniga vasovanja ^potepanja.J*
IX. Kako se keršanski nauki in druge svete opravila v brat oviti ni opravljajo?
I.	Vsako nedeljo se zitlejo tovarši in tovaršiee s svojim učenikam ali učenico v cerkvi na svoj odločen kraj, de se keršanski nauk izpraša, kar je bilo poprejno nedeljo razloženiga. To se lahko zgodi predpoldne po opravilu, ali popoldne pred vcčernicami kake pol ure. Izpraševati se mora lepo pohlevno, in drugih ne motiti. Poleti se lahko tudi zunaj cerkve izprašuje.
'-i. Vsako mlado — ali kvaterno nedeljo, kakor se oznani, je namesto navadniga keršanskiga nauka očitno izpraševanje. Vsaka versta posebej krog svojiga bandera stoji in odgovarja, kar jo vprašajo, ali vse skupej, ali vsako posebej.
II.	Po izpraševanji se imenujejo bratje in sestre. ki so pretekle kvatre ali mesec pomcrli in se moli za-nje. Po tem naredijo lepo procesijo ali krog cerkve ali po cerkvi, in poslednjič okoli altarja v darovanje, zaporedama, kakor je bilo naročeno, (■rede molijo ali pa kako sveto pesem pojd. — II koncu so litanijc in blagoslov (žegen).
4.	Xa vsili Svetnikov ali kako drugo nedeljo je bratovski praznik (svetek). Po velikim opravilu pristopijo hratovšine 'oskerbnik in oskerbniea. verstniki in vcrstnice, učeniki in učcnice blizo altarja in vpričo presvetiga zakramenta očitno vero ponovijo v imenu vsili bratov in sester, po tem po redu mašne bukve kušnejo. Poslednjič se sv. blagoslov da.
5.	Kar pri darovanji vbogajme pride, se posebej shrani, in gospodu ali duhov nitmi, ali pa bratov-skimu oskerbniku v skerb da, tle omislijo, kar je za bratov šino potrebniga; in na vsili Svetnikov predpostavljenim hratovšine račun (obrajt) povedo.
6.	Xa vsili Svetnikov, ali pervo nedeljo po tem se po opravilu vsi prejpostavljeni hratovšine zidejo in z duhovskim pastirjem pogovorijo, česar je potreba, ali nove verstnike, učenikc itd. izvoliti ali kaj popraviti?
A. Kaj je storiti, kadar kdo v bratovsini zboli ali u mer je?
I.	kakor hitro verstnik ali verstnica, učenik ali učenica zve. de je kilo njenih tovaršev ali to-varšic hudo zbolel, ga ima obiskati in pozvediti, ali ima potrebno postrežbo. Ako postrežbe prave ni, naj poskerbi. poprosi ali se pa gospodu duhovniku priporoči, de oni poskerbi jo. Havno to so dolžni tudi tovarši svojimu tičeniku inverstniku, tovaršiee svoji verstnici in učcnici, kar vsakimu bratu in sestri, zavolj lloga storiti.
Je potreba bolnika previditi in po gospoda iti, se naprosi dober mož, ako tovaršev kilo nc gre, tle gospoda pripelja. Vsi bližnji bratje in sestre naj presveto rešuje Telo k bolniku spremijo, kolikor jim je mogoče.
II.	Na poslednjo uro eden bratov ali sester uincr-j oči m u moli in v molitvah s pričijočimi dušo v večnost spremlja, kakor priložnost dopusti.
1. rmerje kdo iz hratovšine, se duhovskimii pastirju naznani, potem bratam in sestram pogreb napove, rmerje oskerbnik ali oskerbniea hratovšine, ga spremijo vsi bratje in sestre z vsimi ban-deri: - limcrjc verstnik ali verstnica, učenik ali učenica. ga spremijo bližnji bratje in sestre z dvema banderama: umerje tovarš ali tovaršica. ga spremijo bližnji bratje in sestre k pogrebu. 31oški gredo pred mrriičcm. ženske za njim: jc tovarš umeri, nesd bratje je umerla tovaršica, neso sestre bandero svoje verste.
5. Banderase imajo per pogrebih zvite nositi, in čern trak ali pinto, ee mogoče, imeti.
XI.	Ktere dolžnosti imajo bratje in sestre ker*, nauka sploh ?
1.	Vsi naj skerbijo za podučenje v keršanskim nauku po svojim stanu in po svoji priložnosti.
2.	(iospodarji in gospodinje imajo sami skerbno k keršanskimu nauku hoditii, pa tudi svoje ljudi pošiljati; doma pa tudi izpraševati in učiti.
U. Vsi bratje in sestre se imajo ^relia varovati, in če kdo nesrečno v smertin greh pade, beri bo mogoče, saj pervo nedeljo se spovoj. Dobro jim je vsaeiga mesca ali saj vsake kvatrc k spovedi iti; pa to je le svet, nc zapoved. Tudi druge naj k pogosti spovedi spravljajo in k pobolšanju opominajo.
4.	Dobro je, ako tri božje čednosti vsak dan obudijo, Marijo devico, svojiga angela varha iu svojiga palrona pobožno časte.
5.	P i k anja pa, zabavljanja in zasramovanja ne smejo porajtati, ker sv. Ilun govori, de morajo preganjanje terpeti, ki hočejo pohožno živeti.
XII.	Kteri odpustki se v bratorsini keršanski (ja nauka za dobe?
a) Popolnama o d p u s t i k :
1.	Xa dan zapisanja v bratovšino;
2.	Xa dan palrona eele bratovšine;
3.	Xa smertno uro, če zjezikamali saj v sercu presveto ime — Jezus izrcčeš.
4.	Vsaeiga mesca eno nedeljo, ktero si izbereš, ako vsak dan vero, upanje in ljubezen obudiš. - -
Potreba se je k zauohi popolnama odpustkov vredno spovedati iu presveto obhajilo vredno prejeti.
b J O d p u s t i k sedem let:
1.	Ako se vsaeiga mesca enkrat spoveš in k svetimo obhajilu vredno greš.
2.	Ako otroke k keršanskimu nauku spravljaš ali ptljaš.
3.	Kadar presveto rešuje Telo k bolniku spremiš. v
4.	Ce s svojimi podložnimi k keršanskimu nauku greš.
c) Odpusti k treh let :
1.	Ker brala ali sestro k pogrebu spremiš.
2.	Ker se per božji službi prav pobožno znajdeš.
3.	Kader za rajnke mertve moliš.
d J O d p u stik d v e s to dni:
t. Kader otroke ali posle (družinoj k keršanskimu nauku pošlješ.
2.	Kader bolnika ohišeš.
3.	Kader k proccsji ali božjiniu opravilu brate', šine greš.
c ) Od pu s t i k sto d n i:
1.	Kader otrokam naprej moliš.
2.	Kader otroke keršanskiga nauka učiš ali izprasuješ.
3.	Kader se skrivnosti keršanske vere saj pol ure učiš.
Očitno spoznanje Vere.
Se moli na dan zapisanja, in pa na praznik bratovšine.
Verujem v Boga Očeta i. t. d.
Jaz J. J. spoznam in verujem iz vsiga serca vse. kar sveta katolška, apostolska. Itimska cerkev verovati naroča t veli J. Leto pravo katolško vero, razun ktere liobeniga izveličanja upali ni, hočem z božjo pomočjo do konca svojiga življenja zvesto ohraniti in spoznati.
Hočem si pa tudi prizadeli, kar mi bo mogoče, de bodo moji podložni iu meni v skerb izročeni to sveto vero spoznali iu ohranili.
Vse to obljubim in prisežem tako resnično, kakor mi Hog pomagaj in sveti Evangelji.
Priporoeenje Materi bo*j i.
Sveta Marija, Mati božja, tebe za svojo mater izvolim, in terdno sklenem, te nikoli zapustiti. Prosim te, vzemi mene in vse brate in sestre let«* bratovšine za svoje otroke. Pomagaj mi v vsih mojih nadlogah in poslednjo uro ne zapusti me, o Marija! Amen.
Priporoeenje sr. Andreju.
Sveti Andrej, ti serčni oznanovavcc iz vel i-čanskiga nauka Jczusoviga, kteri si se za resnico naše svete vere križati dal, sprosinam luč razsvetljenja, de svete božje nauke čedalje bolj spoznamo, pa tudi pomoč storjenja, de zvesto po tim nauku živemu.
Tvoje veličastvo, o Caospod! ponižno prosimo, de kakor je sveti apostel Andrej tvoje cerkve učenik in vlad ni k bil, naj bo tudi per t ebi naš ved ni prošnik, po ftospodu našim Jezusu Kristusu. Amen.
Dopis od Suvlne.
..Zgodnja Danica- je v 1. listu t. I. vprašala, kaj od noviga leta pcrčakujcino? in je našo nar sercni>i zeljo zadela, ko je odgovorila, de bi se »asi poboljšali, de bi božja šiba od nas oiljcnjala. Ilesnieen jc bil pa ludi pogoj, pod ktcrim nam je poboijšanjc časov obljubila, ter rekla: dese bo kmalo vse okrog nas poboljšalo, kakor hitro se bomo sami poboljšali. Ta recitira jc jasna ko beli dan; časi se bojo poboljšali, kakor hitro se bojo ljudje poboljšali, zakaj ljudje si sami delajo čase dobre iu hude. Zemlja ni ternja rodila in križev nobenih ni bilo, dokler ni bilo greha na svetu, kadar je pa Adam grešil, je bodeče ternjc celo zemljo prcprcglo in svet se je s krizi in nadlogami napolnil. Tedaj so prišli slabi časi še le z grchaoi na svet in x;rmlioiiia vsili časov nam priča: de več kakor je bilo greha iu odpuda od prave hogoslužuosti na zemlji, brilkejsi so rodovi pod »trahovavno šibo božjo zdihovali: kakor hitro so se pa ljudstva k llogu spreobertiile, je tudi božja šiba odjcujala iu temni časi ho se spet razvedrili. Potem tedaj sodili, se mi zdi, de si boljših časov še obetati ne sinemo, temuč de šele na pragu ojstre sku-njc iu sodbe božje stojimo; zakaj povsod \idiiuo, de greh -e nikakor med nami nc jenjuje, temuč ile je greha in ocilniga in zavedenima zaničevanja lloga in njegoviga kri-uisa. ki je sveta Zvcličar, od dne do dne le več in več. iu de gorečnost za božjo čast in tista ljubezin, ki se popolnama Hogu v čast in bliznim v prid daruje, vidama bolj in bolj peša. Urez Iloga pa nam ne bo sreča percvctela. in brez naše pokore i u našiga sprcoberiijciii a se časi lic bojo poboljšali, naj hi tudi nar vcci modrijani i z celiga sveta skupej prišli iu še tako dobre in modre postave izduhtali; zakaj ,,zidarji zastonj zidajo, ako o s pod hiše ne stavi*'. Ps. I^ti.
Kar nas Slovence zadeva, so še pa posebno »ri slabe znamuja, ki nam nič kaj dobro leto nc obetajo. Pervo slabo znamnje je: de je nemški l jubljanski cerkv. časopis „Theologischc Zeitschrifi" nehal. Prizadeval si je ta časopis v duhovništvu veselje od visi cerkvene učenosti obuditi in ga z vsimi imenitnimi iu zdaj potrebnimi rečmi soznaniti. Cena je bila tako nizka, kakor smo si v tedanjih časih, ki jc tako hudo za denar, le želeli smeli. Zakaj zunaj nekoliko dopi»ateljev iz nemških krajev, skorej nobene podpore per slovenskim duhovništvu ui najdel ? Ali mar tukaj manjka dobrih glav in učenosti? Nikakor. Koga pa? Nobeni odgovor je včasi nar boljši odgovor, zato tudi mi na to vprašanje nc odgovorimo. Na evropejskim ohnchji keršanstva se je začelo mračiti, semterlje je že terda noč. O de bi prerok Jczuija iz svojiga groba vstal in z mo-
sočnim budivnim trobentnim mlasam tudi po slovenskih pokrajinah klical: rXoeni čuvaj! koliko je ura? ii o eni čuvaj! koliko je ura? .1/.. 21. Terdo spanje ka/.e. de imamo še le polnoči; tudi sc juterua zarja nikjer ne svitka. —
Drumo slabo znamnje jc: de družba svetiga kri/.a. ze tolikrat perporočena. tako slabo med Slovenci napreduje. I>e nam je nje ravno tako, kakor \emcam ireba. \>ak lehko z rokami oslala, kdor tema s pametjo ne zastopi, in vender —! tudi v naši školii, akoravno je bila ta dru/.ba po pastirskim listu, od kteriga je bilo v .Theol. Zeitsch. V. I<K 18 49. govorjenje, "d nasiga prevz\ i>eiiima knezoskofa s kej serčno besedo duhov nam in ljudstvu perporočena. je večidel vse tiho ud nje, kakor v temnim mrobu. .Morebiti v več fara h. pa jaz sim le od ene zvedil. so nentrudljivi m- fajmošter pa vender škofovo željo izpolnili iu ua praznik vsili Svetnikov driizbo s. križa slovesno vpeljali. Po desetim opravilu so imeli sami pristojno pridigo in po sv. maši so bili udje nove družbe obojnima spola v kaj lepim ste\ilu vprieo zbraniga ljudstva per s. obhajilu. Zvedil sini. de je celi fari ta slovesno>t zlodopadla. pa kako tudi ne? — Tudi ravno od dveh drumih far, kjer sta goreča m« fajmoštra to družbo fariiianain že mnogo perporočala, veselo novico zvem. de seje že precej farmanov zbralo, ter prosilo. naj bi sc družba že skoraj zavela. Tudi se že neki v Celji podobe ^Bilder) s. križa naprodaj dobijo, kakor-šne bojo udje v vidno znamnje svojima združenja prejeli. Ali je na teh podobah tudi ktera perinerjena molitev ali ne. ue vem. ako ravno zaupam, de je; in ker jih sam šc nisim vidil, tudi ne vem, kakšne de so. Ker se pa lehko uganiti da . od koma de so oskcrbljenc, smemo tudi prepričani biti, de so svojimu namenu m"t"Vo pristojne. Žal mi jc, de od družbe s. križa ne morem vc-selših novic povedati; pa ako Bom da. se bo mendeju tudi slovensko ljudstvo s ča-am kej sčajmalo in zdramilo in za božjo čast se vnelo! Vem scer, de je vpeljava te družbe z miiomiini težavami sklenjena; prepričan sim pa tudi. de je resnično, kar že stari latinski premovor pravi: Labor oiutiia vincit — pridno delo vse premama! —
Tretje slabo znamnje za nas Slovence pa je. de sc nam jc stari abecedni ali čerkilli prepir zopet v slovenske časopise vrinil in scer zdaj vrinil, ko smo ravno že B<>ma hvalili, dc smo sc po dol-mim trudciiji vender enkrat saj po večim v pisanji zedi-nili. Kolikor je meni znano, so vsi prejemniki rZm<>d-nje Danice** v naši okolici častiliuiu vredništvu zlo hvaležni. de sc rtiovih oblik" ni perjelo in prosimo, naj bi tudi v prihodnje tema ne storilo. Zdi se nam tukaj, kakor de bi neka stara in žalostna osoda nad Slovenci vladala. ki jim nikdar nc da i/, čer k arije se povzdigniti. Tudi nas tukaj la misel močno obhaja, de bi riio\e oblike- morebiti vender le „obcno zaželjene" ne bile. Kolikor jaz prebivavce Celjskima kroga poznam, sim prepričan, de, ako bi vsi tisti, ki so se kedaj s slovenšino pečali ali se še pečajo, zavolj „novih oblik" glasovali, bi izmed desetih komej eden ali pa še ne . za nove oblike glasoval. Ta primerlej ( Proportion ) se mi zdi. bi pa tudi sploh po celi Sloveuii obveljal. Ker so pa ravno rnovo-oblikarji**. kolikor se da iz Slovenije razsoditi, nar m°-rečniši prijatli vstave, in tedaj dobro vejo, dc ima po vstavi le večina pravico posta ve dajat i. nc pa manjšina, so si ti gospodje zlo nedosledni in z levico to podirajo, kar z desnico zidajo, ako od svoje terjatve ne odstopijo; naj bi mnogo miio;o preva-gavua večina rs t a r o o b I i k a r j e v" od male trohice r M a j a r j e v i b n a s I c d o v a v c o v" j e z i k o s I o v n c postave prejemala. fi»*podie! zrniraj perporočiijetc
doslednost, (kar je tudi prav); tedaj le dosledno! — Vedili bi še mnogo od te reči govoriti —• pa nočemo; in scer pervič za to nc, dc bi kje Dunajski Slovenci, ki bolj pred tuje, kakor pred rlastna vrata gledaju", tudi rZgodnje Danice" v čeme bukve ne zapisali, ler razglasili, rda" tudi ona novi vihar „v milcj" domovini rpodpihava". — Drumič tudi zalo, ker obširniši jezikoslovno pretrcHovanjc v ta časopis ne mre, akoravno želimo , dc bi častilo vredništvo to malo trohico blam<>-voljno v ujema vzelo, ker se tudi ..Zmodnja Danica" v tistih okoljšinah znajde, kakor nekdaj Cieero. ko jc moral govoriti rpro domo sna". — Tretjič pa tudi zato, ker so že pridne „Novice" si dosti zavolj tc reči per-zadjale , ktere kakor v vsih rečeh, tako tudi per jezi-koslo vst v ii vedno pred tistim iiaprcdkani svarijo, ki je brez prevdarka — na nos na glavo : - pa vidi se. de nekteri naših mladih slovenskih pisatclov zlo kosmate ušesa imajo, liog nam le toliko daj, de bi tisti časi nikoli nc prišli, ktere jc slavni Prešcrin v misli imel. ko je v čast si o v c n s k i h llirjanov" na stoj ni Sonet prepeval *>), kterima celiga zato tukej podamo, ker je zdaj, ko je celi svet poln klopotcov, zlo potreba, desevsaka koristna rce po dva- in trikiat pove, kakor v mlinu:
\c bodino šalobarde! Moskvičanov Gorcnci moji ! knjige mi bcriuio. In kar nam všeč bo, lizmat se učimo Od bogmejov na ineji Otomauov!
Iz kotih vsih od Škjaptrov do Šamanov Tak. kakor srake mnjezda vkup nosimo Besede p t nje. z njim' obomatimo Slovenskih novi jezik llirjanov.
Prekosili res bomo vse narode. Nar starši med jeziki jezik bode , Ki se iz to čobodre bo naredil ,
Ker bomo tak govorili v Kinoni. Ko žlabodrali so tam v llabiloni . Ko bil jim Bog je govorico zmedi!« K—.
Kazgletl po kcr-Miusklm svetli.
Him. Praznik razglašenja (iospodoviga ali sv. treh kraljev je bil ko sicer v semeniši dc Propaganda lide prav slovesno obhajan, (i. Olifle , apostolski namestnik iz Dakc v lndii so imeli veliko slovesno opravilo, koso se ob enim pri stranskih altarjih v več raznih cerkvenih obredih s. maše brale. Tako se jc lahko v enim času v latinskim, armenskim, moškovitarskim . gerškim. mclhi-tiskim. kaldcjskim in sirskim jeziku maša slišala. V dveh naslednih dneh so sc učene in slov nc vadbe rejeneov mudile. Z latinskim, hebrejskim, armenskim. samaritanskiiii itd. so pričeli iu h kitajskim sklenili. Sploh sc je v 41» jezikih govorilo.
(■enua. Časopis ..Catlolico" piše. de so udje reda sv. Janeza (Maltczarji) za ta mesec v Him k velikimu zboru poklicani. Mislijo namreč Papež viteze tema reda si za svojo iu svoje deželske oblasti hrambo k voliti.
i ii ii s bru k. Per poved nje sc. dc se je Dr. Iliršer v Friburmu Hiiiiskiuiu papežu, ki so ene njegovih bukev zav olj mnogoterih zmot za zapeljive spoznali in obsodili, podvcrmcl. Bom daj. dc bi mu to skazovanjc pokorsine prav iz resuičniga serca šlo.
Amerika. Xaš imenitni rojak, častiti misijonar Friderik llarama bo letaš v Delroitu slovnico in slovar indijanskima jezika ua svetlo dal ; ker je vseskozi med liidijani, se je njih ( kakor pravijo | prav lepoglasiiiga jezika natanko naučil. Hazširjaiiju vere med Indijani bo to imenitno delo velik pospeh dalo.
lilrj *l'»exitr Kr. Prr»rrna* str. 15!».
Odgovorni viedtuk in zalo/.nik: Janez lir. Pogačar. — .Natiskan Jože/ Hlaznik v Ljubljani.