, • -
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matt«-, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 102. — ŠTEV. 102.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 1. 1918 — SREDA 1. MAJA 1218.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
♦
JUGOSLOVANSKO GIBANJE
-OOO-
ČEHI IN JUGOSLOVANI SO PROTESTIRALI PROTI DENUNCIJACIJAM GROFA ČERNINA. — JU GOSLOVANE JE ZASTOPAL DR. KOROŠEC IN 24 JUGOSLOVANSKIH POSLANCEV. — HRVATJE SO OBLJUBILI ČEHOM ZVESTOBO. — 10,000 OSEB JE PRISEGLO VStRAJATI TOLIKO ČASA, DOKLER DOBE ČEHI IN SLOVAKI SVOJO PROSTOST.
-OOt>
True translation filed with the nost master at Now York. X. Y.
master at New York. N. 1". on April 27. fl. 1017.
on May 1,
i
London, 30. aprila, — Keuterjev urad je dobil nadalj-ne posameznosti glede velikega shoda, ki se je pred kratkim vršil v Pragi v protest " proti deiiuncijacijam grofa remina proti Masariku in drugim češkim voditeljem.
Zborovanju so prisostvovali vsi češki državni poslan ci. nadalje zastopniki češkega vseučilišča, akademije ter delavcev in kmetov.
Jugoslovani so bili zastopani po 24 odposlancih z načelnikom dr. Korošcem ter poslancem dr. Tresieein kot oficielnim zastopnikom lirvaško-srbske koalicije.
Poljski klub je poslal simpatijsko brzojavko.
Zborovanje je otvoril predsednik Oeške Zveze, poslance JStanek, ki je izjavil, da je shod nova manifestacija želje celega čehoslovaškega naroda po neodvisnosti.
Dolžil je nemško-fevdalnega Oemina. da je skušal varati svet glede složnosti Cehov ter dolžil Nemce in Madžare, dr. so krivi provokacije in podaljšanja vojne vsled svojih imperjalističnih želja ter zanikanja vsake samostojnosti za Slovane.
Hrvaški poslanec dr. Pavičic, ki je govoril v imenu Jugoslovanov, je obljubil Cehom zvestobo kot svojim bratom.
Na Ogrskem je soglasno z neko brzojavko na 4*Lo-kalanzeiger" v Berlinu, dr. Aleksander Wekerle sprejel povabilo cesarja Karola za stvorjenje kabineta pod njegovim vodstvom.
Dve uri v soboto se je posvetoval Wekerle z grofom Tiszo, prejšnjim min. predsednikom.
Dr. Wekerle namerava vstvariti koalicijski kabinet na podlagi kompromisa, tikajočega se volilne reforme.
Washington, D. C., 30. aprila. — V diplomatičnih brzojavkah. katere so dospele sem, je najti dokaze o revolu-ejonarnem nemiru med Slovani Avstroogrske.
Luč na protinemške demonstracije Slovencev v Ljubljani, meče brzojavka na srbskega zastopnika, v kateri se pripoveduje o nemškem narodnem zborovanju, ki se je vršilo v Gradcu.	:f5j - - I ^B HB||jJ\
Na tem shodu sprejet« resolucije kažejo strah pred jugoslovanskim gibanjem.
V resoluciji se glasi:
—	Ne sme se dovoliti, da bi gibanje za 44 Veliko Srbijo" prišlo zopet v življenje potom notranjih intrig.
—	Mi zahtevamo od vlade z vsemi sredstvi, ki so ji
True trannIatlo» filed with the post
master at New York. N. T. on May 1, 1918, as required by the Act of October 6, 1»17.
na razpolago, neposredno zatrt je vseli izdajalskih intrigj Bo^Sžki ^vojnx In momarmk'j v prilog jugoslovanski državi.	| minister Leon Trocki je sinoči v
—	Pot do morja nam mora ostati odprta.	svojem govoru pred osrednjim od-
—	Prosta pot do Trsta mora biti zagotovljena potom j borom priporočal odredbo za. pri-nove ureditve meja in potom nemškega priseljevanja. 1^0 vojaško službo.
Povratck jugoslovanskih i., italjanskih izdajalcev j mo*^aS^^X nasprotuje osnovnim pogojem za miren razvoj.	cki. ilN'e vemo ure. kdaj nas bu
< V naši nemški poslanci ne bodo nastopili bolj odloe- izzval sovražnik, ki nam grozi od no. bomo prisiljeni storiti to mi sami ter stopiti v opoziei- ^»oda.**
j«, proti vladi in našim zastopnikom.	Osrednji izvrševani odbor ji
• v- i .-1	1 • i . 1	-i Isprejel tozadevno resoluciio Od
v Diplomati,na brzojavka iz Amsterdama pravi, da so redba bo zahtevala voia^ežba-
ccski dijaki v Avstriji nameravali organizirati stavko v nje za dtelavce. kmete in brezposel-])ričetku maja z namenom, da dobijo obljubo ljudskega v- ne od IS. do 40. leta, skozi osem seučilisca, na katerem bi se vršil ponk v domačem jeziku, iporednih tednov in po najmanj
V Pragi je bilo aretiranih veliko dijakov. '	uZ^™ ilt^t
..... . j <■	,	. »	.	. . vezbah sobski deeki od 16. do 18
Otieielna franeoska porodila iz /eneve pripov-du)e-!ieta. Sprejemale se bodo tudi žen-jo danes o. velikem zborovanju delegatov Cehov, Polja- ske prostovoljke. Nabori bodo tra kov in Jugoslovanov v Pragi, katero se je vršilo 13. apri- -iali najmamj 6 mescev; dczertaci-__ja se bo kaznovala z zaporom in
Kdcn izmed jugoslovanskih listov poroča.	'IZ*ub°
—	To je bil prizor, ki ga.ne bodo nikdar pozabili. Ko je namreč več kot 10,000 oseb dvignivši roke, priseglo o-stati zvestim in trdnim do končne zmage, I90 se bo vsta-novilo neodvisnost češkoslovaškega naroda.
Dr. Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba v avstrijskem parlamentu je podal Čehom naslednjo obljubo:
—	V tej slovesni uri vam obljubljamo, da smo in da ostanemo vaši zvesti tovariši v orožju. V naših srcih gori želja, da vam dokažemo svojo bratovsko zvestobo. Skupno smo stokali pod avstrijskim jarmom. Skupno se borimo proti njemu in skupno ga bomo premagali. Posledica te zmage pa bo nedvisnost Čehov in Jugoslovanov.
Pri neki manifestaciji, ki se je vršila pred hotelom, y katerem je stanovala jugoslovanska delegacija, je rekel poslanec Stjepan Kadic, vodja hrvaške kmečke stranke:
—	Prvič v zgodovini je eešk; narod združen v prilog veliki ideji. Ne bo pa osamljen v bitki katero vojuje da-jKnrsku, glavnemu mestu lies. Mi vsi želimo to v zgodovinskih urah, in vsi se bomo {jH1®**® f***** * v«e kot borili za svojo prostost in neodvisnost.	* *
Revolucijonarno gibanje Hrvatov in Slovencev
■000-
Iz Rusije
Rusija misli zbrati velikansko voj. sko. — Boji se Japonske. — Splošna vojaška obveznost. — Nemški protest.
True trauy'«»rtctl filed with the postmaster at New York. N. Y. ou »-"S. as required by the Act of October 6. 1917.
Lornr?:., 30. aprila. — Poročilo, ki ga je razposlala danes Beuterjeva agentura, pravi, da se je do-znalo iz srbskih virov, da so znamenja bližajoče se revolucije v Avstroogrski vsak dan bolj razvidna.
Med Hrvati, Slovenci in Srbi se vrši ljudsko glasovanje v prid združitvi s Srbijo in Črnogoro v neodvisno državo pogl srbskmi kraljem Petrom.
Temu gibanju načeljuje ljubljanski knezoškof.
Poročilo pravi:
— V jugoslovanskih provincah so se vršile zelo resne demonstracije. Sedaj se poroča, da je odobril papež zahtevo avstrijske vlade ter naročil svojemu nunciju na Dunaju, naj prične z disciplinarno preiskavo proti ljubljanskemu knezoškofu, ker se je postavil na čelo temu revolucijonarnemu gibanju.
V kratkem je pričakovati velikih nadaljnih razvojev.
JAPONSKA POLITIKA
-OOO
GOTO PRAVI, DA JE JAPONSKA POLITIKA V SI BIBUI ODVISNA OD ZAVEZNIKOV. — ZUNANJI MINISTER PRAVI, DA BO JAPONSKA POSTOPA LA SAMO Z ODOBRAVANJEM ENTENTE. — GOTO JE NASLEDNIK MOTONA.
-ooo-
Nemčija je protestirala pri bolj-ševiškem zunanjem ministru Oiče-rinu. ker se je v Murmansku izkrcalo 6000 zavezniških vojakov češ, da je to kršenje brest-litovske mirovne pogodbe, ki je dala pogoj za mir s Finsko, pa tudi obljublja, da se ne bo umešavala v notranje razmere Finske.
Prišla je vest, da je prišel v Berlin ruski poslanik Adolf Joffe.
Nemški podanik za Rusijo general grof Mirbach je danes pri-šel tu-sem s svojim štabpm ve« kot 70 oseb, vključno različne komisije in tudi turške komisije.
Razširila se je govorica, da so Nemci zajeli celo črnomorsko bro-dovje.
Nemško prodiranje v Rusijo se brez prestanka nadaljuje. Nemške sile so zavzele že več mest in se
• t .
-t
I	Največji slovenski dnevnik	jjl
lil	< v Zedinjenih državah	lil
i Ti	Velja za vse leto •.. $3.50	iTjj
|	Za pol leta......$2.00	|
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
u]	Tke largest Slovenian daily	lM
ill	4 in the United States.
m	Issued every day except Sunday	SR
W	and Legal Holidays.	Ill
qj	SO,OOO Readers	gj
-ooo-
True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on May 1, 1918, as required by tlie Act of October 6, 1017.
Tokio, 30. aprila. — Danes je baron Šimpei Goto, ki je bil včeraj vpeljan kot naslednik zunanjega ministra Motono, izjavil, da bo Japonska v bodoče v Sibiriji storila vse v soglasju z zavezniki.
Novi zunanji minister je rekel, da čast in pravična namera Japonske sta prepričevalna in da ostane prijateljstvo z Ameriko in Anglijo trdno, navlic temu, da se je z intrigami poskušalo razdvojiti te narode.
Splošno se domneva, da je ta prememba v kabinetu predhodnica padca Teračijevega ministrstva. Da si ravno se smatra bolezen zunanjega ministra Motono za zadosten vzrok za njegov odstop, se vendar v nekaterih krogih domneva, da je odstopil zaradi nasprotnih nazorov glede vojaške akcije v Sibiriji, kar je zagovarjal.
Ko je Japonska povabila Združene države, da naj dajo nasvet in podajo izjavo, ali je primerno, da japonska armada gre v Rusijo, je japonski državnik odgodil akcijo, dokler zavezniki soglasno ne priporočijo intervencijo.
Baron Goto je bil notranji minister v Teraučijevem kabinetu; po njem izpraznjeno mesto pa je zasedel Ren-taro Mizuno. — Izprememba v zunanjem ministrstvu je povzročila veliko zanimanje, ker je baron Goto zelo v-plivna oseba.
O resigna<;iji barona Motono se je že dolgo govorilo in sieer zaradi pevratka neke notranje bolezni, ki ga je že več let prisilila da se je odtegnil iz javnega življenja.
Zaradi imenovanja barona Goto za zunanjega ministra se kabinet mogoče ne bo razšel, kajti baron Goto ima dolgo izkušnjo v zunanjih in notranjih zadevah in .je v polni meri zmožen tla zavzema to mesto.
Baron Goto je bil vedno med najbolj naprednimi japonskimi državniki. Pričakuje se, da pomeni njegova služba nadaljevanje nepristranske vlade.
Zavzemal se je vedno za prijateljsko sodelovanje s Kitajsko iii je bil vedno proti temu. da bi se Japonska vmešavala v kitajske notranje zadeve.
Mnogo let je bil posebno prijazen napram Rusiji ter je posebno od časa revolucije deloval na to, da bi se med narodom v Rusiji in Siberiji naselilo zaupanje do Japonske. želeč pokazati, da Japnoska ne stremi za svojim dobičkom, temveč iskreno želi pomagati ruskemu narodu. Nikdar pa se ni ogreval za intervencijo v ruskih zadevah.
!Nova mirovna vada
i — jKarol bo ponudil Italiji mir. — ! Nemški agenti v Švici bodo ponu-idili mir, ako se ponesreči ofenziva.
j True translation filed with the post .master at New York. N. Y. on M.iyl, i»18, as required by the Act of October 6. 1017.
! Londcu, Anglija, 30. aprilu. — • Xemeija ima sedaj v Švici mnogo (svojih ncofieijelnih agentov, ki j pripravljajo tla za novo mirovno j ofenzivo, ki ima namen oslabiti za-ivezniško stališče in doseči nem-■ski mir.
Ti agenti zopet javno razpravljajo o mirovnih pogojih, ki so bili I znani že pri zadnjem nemškem mi-; rovnem gibanju, katere pa Nemčija vsak čas lahko nmakne. kadar 'je dosegla svoj namen: ti pogoji i *o : neodvisnost Belgije, odstop dela Lotarinške, nrkakih odškodnin in aneksij. vrnitev nemških kolonij. Obljublja se še eelo, da se j bo revidiral brest-litovski mir, ka-Ikor tudi bnkareški.
To gibanje jasno kaže. da ra-jeuna general Ludendorff, ki je I zdaj najbolj v ospredju stoječa o seba v Nemčiji, da bo vjel zaveznik e v novo mirovno past. ako s« bo nemška ofenziva po velikanskih pobojih ponesrečila.
Stockholm, Šved.w. 30. aprHa Katoliška mednarodna časnikarska agentura poroča iz Bazela, da bo avstrijski cesar Karol stavil nove mirovne pogoje ter pozval Italijo. |da o njih razpravlja v svojem lastnem interesu. Dasiravo se je že pogosto zagotavljalo, da 'bodo centralne države pričele z novo mirovno ofenzivo, ako bi se sedanja nem ška kampanja izjalovila, vendar je to prvi migljaj, da se namerava novo gibanje takega zntfeaja.
WMhift—.D. C., 30. tpnft«^ Tukajšnji uradniki gfetej*** po-
Sneg na laški fronti.
True translation filed with the poni
master at New York. X. Y. on Slav 1. 1918, as required by the Act of October 6. 1017.
Washington, D. C., 30. aprila Xa laškem bojrsču se je mrzlo vreme nenadoma povrnilo, posebno v gorski pokrajini, vsled česar bo po mnenju laških častnikov odgo-dena nameravana avstrijska ofenziva. Poročila na laško poslaništvo iz Kima pravijo, da je ponekod zapadel sn^g do ti čevljev debelo.
Leon Trocki je v ->vojem odgovoru na tozadevno vprašanje rekel, da se bo to prodiranje nadaljevalo. dokler ni sklenjen mir z Ukrajino.
Poveljnika upornih kozakov generala Dutova so vjele sovjetov* čete.
Washington, D. C., 30. apriia Zadnja poročila, ki so prišla iz Finske skozi Kodanj, da je bila vsled vstaje v Petrograd<u zopet vpeljana monarhija, imajo po mnenju francoskih listov, kakor se danes oficielno poroča iz Franeije. svoj izvor v Berlinu. Franeoski javnosti je naročeno, da sprejme te vesti z veliko previdnostjo, ker se o tem nič ne omenja v zadnjih poročilih iz Finske ali pa iz Moskve ali pa od zavezniških poslanikov na Švedskem. y Amsterdam, Nizozemso. 30. apr Casoprsi v Frankobrodu v Nemčiji so ponatisnili vest iz Kijeva, ki zanikuje, da je bil bivši vrhovni poveljnik ruskih armad iii vodja protrboljševiškega gibanja, general Komilov ubit.
Poročilo pravi, da general Kor-nilov koraka proti Orenburgu v okolici Urala. NjegGv namen ni obnoviti v Rusiji monarhijo, temveč sklieap je partaflientarne vlade.
■	Zavzetje Viborga.
True translation filed wlti- the post , master at Xew York, X. Y. on May 1, ! 1918, as required by the Act of October 6. 1917.
London, Anglija, 30. aprila. — (Kakor se poroča iz Vase in preko Kodanja na Exchange Telegraph O'o., je bela garda zavzela Viborg 75 milj severozapadno od Petr«-gradta, in je pomorila celo posadko rdeče garde, ki je štela 6000 mož.
i___
I	■	—	■
ročrlo o separatni mirovni ponudbi ccsarja Karola Italiji z istin. čustvom kot na prejšnje mirovne ponudbe. Čutijo, da je poglavitni namen take ponudbe, med Italja-ni zasejati nesporazum, med av-strijakimi narodi pa potolažiti ne-. . .. _____
Bolgarska ugodi Turčiji.
True translation filed with tj;* master at New York, X. Y. on May 1, 19IS, as required l>y the Act of October 6- 1917.
Washington, D. C\, 30. aprila. Bolgarija je ugodila Turčiji In ji prepustila železniško postajo KiV ragač železnice v Drinopolju; ravno tako pa tudi levi breg Marice do Kulebi Bueas. To ozemlje je Turčija zahtevala kot odškodnino za Dobrudžo.
Francosko poročilo se glasi: "Bolgarija s tem vrača tori tor i-jalno darilo, katerega ji je Turčija dala poleti 1D15 z namenom, da jo potegne v vojno ter s tem zagotovi njeno zvezo s centralnimi državami ob času. ko so fran-
eoako-angleake sile ogrožale Dar-
__■_•- - - -

GLAS NARODA, !. MAJA, 1918. __

D D 9 uNaše aspiracije pa morejo priti na uho odločilnih
' faktorjev med zavezniki le potom posredovanja, in ta po-PUBLISHING C O M P ANYJsredovalec je v sedanjem času Jugoslovanski Odbor, ki
je bil vstanovljen takoj po izbruhu vojne in ki je odtedaj naprej neprestano izvajal pritisk na zavezniške vlade ter širil pravo poznavanje naših razmer in naših aspiracij med narodi zavezniških držav.
S svojimi publikacijami, s svojimi neštevilnimi letaki. javnimi predavanji in govori je dosegel toliko, da poznajo nas in naše aspiracije vsi zavezniški krogi. ' To izbistrenje nazorov glede naših zadev pa more imeti le eno posledico, namreč to, da nas pri končnem obračunu ne bodo pustili na strani, temveč da nas bodo v-poštevali ter nam dali to, pr čemur hrepenimo: narodno neodvisnost in stvorjenje enotne jugoslovanske države, v kateri bo naš troimenski narod lastni gospodar na svoji lastni grudi.
V dosego tega cilja je še treba veliko naporov, veliko dela.
' Čimbolj se bližamo trenutku koncile odločitve, tembolj moramo napeti sile, da ne bo vse, kar je bilo storjeno djosedaj, storjeno zaman.
Predvsem moramo strniti svoje moči, opustiti vse, kar nas eventualno loči v nazorih in prepričanjih ter. se združiti pod en prapor, kojega geslo je: — Neodvisnost Jugoslavije.

nn in
Želje Jugoslovanov
on May 1,
True translation filed with the post inaAVr at New York, X. Y.
xi>i8, as required by the Act o/ October <J, 1917.
Yediio pogosteje prihajajo iz Avstroogrske poročila o nemirih in o političnih gibanjih med Slovani.
Tako je citati o velikem narodnem zborovanju, ki se je vršilo v Pragi in katerega so se vdelezili tudi jugoslovanski delegatje.
Tirati je nadalje o pouličnih demonstracijah, v Ljubljani in o nemških protestnih zborovanjih, na katerih pozivajo Nemci avstrijsko vlado, naj s kruto silo zatre to slovansko gibanje, ker bi v drugačnem slučaju Nemci sami vzeli v roke pravico.
Vse to je izvanredno velikega pomena, kajti ne glede na ekonomske težkoče, v katerih se nahaja Avsrtroogr-ska in žnjo vred tudi Nemčija, je treba smatrati te dogodke še v. drugega stališča kot pa edinole za izraz izčrpane potrpežljivosti slovanskih narodov radi splošnega pomanj kanja in neizmernih žrtev, katere so morali doprinesti, ne' za uresničenje svojih, temveč nemških ciljev.
Narodnostne razmere med avstrijskimi in ogrskimi Slovani so bile že pred sedanjo svetovno vojno skrajno napete, in vojna je to napetost povečala do kritične točke. —
Eksplozija se še ni izvršila a jo je pričakovati v vsakem trenutku.
Iz Evrope prihajajoče vesti nas potrjujejo v prepričanju, da so avstrijski Slovani sedaj definitivno spoznali, da je še nadaljni njih narodni obstoj mogoč edinole na podlagi absolutne narodne samostojnosti.
Ni več govora o kakih kompromisih, deželnih in narodnih avtonomijah, o kaki novi preureditvi Avstroogrske v smislu trializma ali kake druge administrativne preosnovitve monarhije.
Čehi in Jugoslovani zahtevajo popolno svobodo in neodvisnost, kar ne more pomeniti ničesar drugega, kot da so trdno sklenili ločiti se od Avstrije in avstrijske vladarske hiše ter vstanoviti svoje lastne narodne državne organizme.
Taka samoosvojitev slovanskih narodov pa je mogoča edinole potom razkosanja Avstrije.
Avstrija naj bi s tem prenehala biti velesila ter naj bi obsegala le še izključno nemške in eventualno izključno madžarske pokrajine.
Tako skrčena Avstrija pa bi seveda.ne pomenila ničesar drugega kot vazalno odvisno državo Nemčije. Da je to dejanski cilj Nemčije same, seveda ne v našem, — temveč v njenem lasi nem smislu, je jasno na podlagi naj novejših razvojev.
To pomeni namreč, da hoče Nemčija dobiti v roke ne samo nemške pokrajine dosedanje Avstroogrske, temveč tudi slovanske in predvsem pokrajine ob Jadranskem morju, katere smatra za svojo posest in potrebno izpopolnitev načrta glede Orienta.
Nemčija se namreč ne zadovoljuje s potjo po kopnem. temveč hoče imeti tudi vodno cesto, vodečo v Carigrad in odtam na še bolj daljni Iztok.
Z vstopom Združenih držav v vojno so bile pokopane vse netoške nade o 2magi v tej svetovni Vojni.
Itončna zmaga zaveznikov je gotova stvar in naj pridejo Nemci do Urala, Pirinej in četudi pregazijo — celo Evropo.
Trajalo bi seveda še precej časa. da bi se vse to dejanski izvršilo, a ker je končna zmaga zaveznikov gotova, je čakanje veliko lažje za one, ki pričakujejo rešitve od zmage zavezniške stvari.
Avstroogrska bo razpadla, in preobrazil sejjo zemljevid Evrope, prav posebno pa južno-iztočnega dela.
Pojavile se bodo nove države, dosedaj zasužnjeni narodi bodo postali prosti, in tedaj bo napočil tudi dan. ko se bodo vresničile vse najbolj Vroče želje jugoslovanskega naroda.
Jugoslovanski rodovi, Slovenci, Hrvati in Srbi se ho-cejo združiti v eno državno telo, v katerem bo imelo vsako izmed treh plemen iste pravice in isto priliko za uspešen razvoj na umstvenem in materialnem polju.
Sedanje novice so nam porok, da je prikipelo to gibanje, kojega cilj je združitev Jugoslovanov tudi v starem kraju do vrhunca in da čaka le še na pomoč od zunaj, da se izpremem v živo resnico, lil Nag£ želje bodo vretta&jj zavegniki s svojo zmago.
D
opisi
Johnstown, Pa.
Dne 26. t. m. je umrl v mestni bolnišnici (Citv Hospital) rojak Frank Turšič, doma iz Bezuljaka nad Cerknico; star je bil okrog 34 let ter zelo mirnega, in blagega značaja.
I'red dobrim mesecem je prišel v tukajšnjo naselbino ter poskusil svojo srečo v premogorovu. Po preteku par tednov je tožil o pre-hl a jem ju ter se vlegel v posteljo, katere ni vet* zapustil. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je bil ope riran na vratu in ko je že skoro okreval, se ga je oprijelo zastrup ljenje krvi in v teku Štirih dni je istemu podlegel.
Pokojnika so njegovi številni sorodniki v Clevelandu, O.. dali prepeljati v Cleveland, kjer ga bodo pokopali ob prisotnosti njegovih številnih znancev in prijateljev dne 30. aprila
Vsa oskrba za pogreb je bila izročena znanemu slovenskemu po-grebiiiku v Clevelandu, Mr. Jos. Želetu.
Pokojnik je bil še samskega stanu. Blag mu spomin!
Ta slučaj smrti je že tretji v teku 9 mesecev iz ene hiše. Tako eepajo proletarei v moderni indu-strialni vojni; posebno letošnje leto je zahtevalo aieizmemo veliko žrtev, katere so bile izbrane le v delavskih družinah.
Dne 23. t. m. so se zbrali člani takozvane Coaieniaugh . Home Guard ter šli kolektati denar o-kroig ljudstva, da si nabavijo uniforme. Vso svojo hrabrost so pokazali proti inozemcem, oziroma istim, ki so bili rojeni v inozemstvu. Denar so tirjali ter niso hoteli vzeti manj kot $5. V slučaju, da se je kdo zoperstavil, ali pa da ni imel tolike svote, da bi se odkupi!, so ga enostavno vrgli v ječo. Več ljudi je bilo poškodovanih vsled te na.silno<stji. Sedaj pa inra to zadevo v rokah sodišče in l'4a afero se zanima tudi državni pravdnih. To tolpo je vodil zloglasni Slovak John Kipilo. Seveda se razume. pravi Amerikanec kaj takega ne dela. Tako nasil-
prekiniti svoje študije in se posvetiti vojaški službi. Želimo mu srečno vrnitev med svojce.
Rojak Anton Ule jc kupil lopo novo hišo v Xottinghamu. Tako je prav. Le ven iia prosto, na zrak!
Poftujočo banko"' v osebi Ignacija L ust i g iz Elyrije so zvezne oblasti zaprle. Lustig je hodil okrog po deželi kot uslužbenec iiewyorske banke Transatlantic Trust Co. ter je nagovarjal rojake, da naj vzamejo svoj denar iz bank in da naj ga dajo spraviti njemu, češ, da bodo vse banke prišle na kant in da bodo ljudje ob denar. V oliko jih je opeharil na ta način in ko so ga zaprli, so našli pri njem 10 tisoč dolarjev. Zaprli so tudi njegovega sina. 23-letnega Jožefa Lustig.
Sedaj, ko je pričelo deževati, so ljudje spoznali, da imajo slabe strehe in naša dva newiburška krilca Jerič in Trček imata dela :čez glavo s popravljanjem streli.
Svojo hišo bo povečal Frank Že-leznikar v Xewburghu s tem, da je pridelal nekaj novega ter napravil prostorne porče ali strehe .spredaj. Hiša bo izgledala moderno.
Frank Perčun v Newburghu je postavil nov lep hlev za svojega konja, kateremu je ime Auto. Ta konj jc posebne vnste, ker samo pije in nič ne je. Nekateri ljudje so taki.
Tudi drugje se tuintam vidi kaka poprava, kaj novega. Vendar se čisto na novo ne dela, ker je vse tako drago, da en navadni človek, recimo s par sto prihranjenega ne more misliti na kako gradbo, kakor je bilo to mogoče pred temi hudimi časi. Vojna, vojna, kako dolgi so tvoji kremplji!
Velika nesreča je zadela družino Seukar, stanujoče nekje pri Woodlandu. Štiriletni otrok Albert se je igral okoli skopane kleti, napolnjene z vodo od dežja. Nesreča je hotela, da je .padel v vodo in utonil. Družina Seukar se je šele ,pred kratkem preselila iz "West Side na sedanji prostor.
Zbolela je Pavlina Škrl, soproga Franka Škrl a, za pljučnico. Bolezen je bila preeej nevarna, vendar pa je nevarnost prešla in se bolnica počuti iznatiio boljšo.
Otroci družine Josipa Lekan so bolni za vratnico. Tudi tam se je že zboljšalo in bodo kmalu zopet na prostem.
Anton Peskar, eden izmed naših vrlih licwburskih gostilničarjev, je kupil dve hiši v Moaisfield. To je krasen napredek in veseli
._
t°l
Jugoslovanska
m	=
m
Katol« uednota
Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.]
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MTRAETi BOVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS B A Tj A NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO Sallda. Colo.	. 3
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St, N. B. Pittsburgh ra,
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VABOQA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN BUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa,
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calnmet, Mfch. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. HI.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih eadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bodt odbralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA",
ZGODOVINSKA BOJNA POLJA
Leta -00 pred Kristusovi ni rojstvom je korakala velika armada Germanov proti kraju, kjer stoji danes Mitrovica. Svojo pot so nadaljevali ob reki Drini do srbskega gorovja in od taiy v Makedonijo. Bili so to orjaki iK reduo visoke in močne rasli, ki so vozili s seboj svoje žene in otroke v pokritih vozovih. Zaradi pomanjkanja dobrih pašnikov na severu so se pričeli pomikati proti jugu. dokler .niso prodrli v Maeedonijo, kjer so stopili pod svojim vojvodom v službo macedonskega k ra-
jati v Združenih državah in v Ca-nadi pretečeno leto 1200 raznih časopisov. Med temi je bilo til! dnevnikov. 569 tednikov. 60 nolu-tednikov in 9 mesečnikov. Da je prenehalo izhajati -tudi veliko število tednikov, je (pripisovati dejstvu. da so se v mnogih slučajih združili posamezni tedniki skupa j in izhajajo sedaj »pod enim imenom. Visoke eene papirja so največ ovirale izdajanje teli časopisov.
Pruske reforme.
cesti v Xewburghu se je zglasil novi rekrut, kateremu so dali ime I.udovik.
Veselje je zavladalo tudi
Ija Filipa V. in njegovega sina True nas. da so hiše pr-išle v slovenske j Perseusa, katerim so potem poroke.	magali v vojni zoper Rimljane.
Pri družini Alojzij Žagar na 80. Tc biIa lH'va v°jllu> katero so
vodili Germani (Nemci) na balkanski zemlji. Dva tisoč let kasneje pa so vdrle germanske d nihali vdrugič na to zemljo in jo na-
pn!
družini Josip Lekan na 81. cesti,'P°jiIe s krvjo
inra to zadevo v rokah sodišče injkoviču kot afero se zanima tudi državni Vaš ud an i
Novice iz Clevelanda
Drugo starodavno bojno polje jc ono pri Vogezih v Franciji, to jc Tronic del Belfort. Tukaj je bi-llo v časih, ko še ni bilo trdnjav, ko jc bil prisiljen veliki Cezar,
kjer se je nastanila nova borda-ni'ra Josipina.
Krstili so tudi pri Martinu Ko-idehu na Marble Ave. malo nase-ljenko Josipino. *
V slovenski cerkvi v NWburgu'da nastopil z veliko armado bo vse novo za maj.«ik. Oltarji, 'jrotl k,'alJu Suevenov, Ariovitu. katere slika slikar, ki prihaja'Jmeilovajli kralJ Jc ^ L 59 I>red menda iz Pariza, ali kod, bodo!Kristusovim rojstvom preko reke -preslikani. Vse podobe, kar jih j«> Rci10 z močno armado, broječo v cerkvi, bodo zadobHc novo obleko. Obhajilna miza bo kakor iz marmorja bela in lepa. Vse, vse bo novo, ko bi le se kdo hotel podariti novo cerkev, ali pa vsaj svoto, kar bo stala.
s svojo zmago.'je
NOVICE IZ LORAINA, OHIO.
Poročena sta bila. Vinko Bol vat* in Katarina D robi jen. Mlademu paru želimo mnogo sreče!
Krščen je bil Dragotin Katkič, kateremu sta 'bila za botre Mihael in Katarina Požega.
Več raznih slovesnosti in prireditev imamo na programu za bližnjo bodočnost. Znamenje, da slovenska' lorainska naselbina napre-duje.e se zaveda in dela. V r.ede-Ijo 28. aprila so priredili naši mladeniči predstavo v KočLševi dvorani v korist slovenske šole. Predstavljali so petdejansko igro "Re-poštev. goi>ki duh". Dne 10., 11. in 12. maja bo "fair'' v Viran-tovi dvorani v korist šole in cerkve. Dne 26. maja bo prva sveta maša ali primicija, ki jo bo daroval lorainski slovenski rojak liev. Anton Borabač. Dne 9. junija bo velika in nad vse zanimiva prireditev slovenskih Šolarjev v Koči-ševi dvorani; dne 16. junija bo pa? slovesno sv. obhajilo slovenskih I otrok. To je vspored samo do sklc-| pra šolskega leta, za poletni čas si bemo pa zopet kaj ojnislili.
150.000 mož, dia pomaga Se<pian-eem proti Kimljanom. To jc bil galijski rod, ki je živel ob reki Seini. Kakor po večini vsi taki vojni pohodi, ki so se izvršili na tak način, jc bil tudi ta samo nekaka selitev naroda. Z vojaki so šli otroci in žene, noseč s seboj vse svoje imetje.
translation filed witli the posi master at New York, X. Y. on May 1, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 29. apt*. [Sreda bo kritičen dan v pruskem političnem svetu. Pruska poslan ska zbornica bo tedaj odločila, ali je za demokratično volilno pravico, ali je pa proti njej, sloneč na principu: en mož, en glas.
Pripomniti je treba, da jc cesar s kraljevskim odlokom v juliju izjavil, da v pruski državi ni mesta za trirazredni volilni sL-tem, po katerem je bila oruska poslanska zbornica izvoljena, sistem, ki je že dolgo veljal za najbolj reakcijo* uarupcra na svetu. Cesar je tedaj obljubil Prusiji popolni modemi volilni sistem.
Tudi vlada podpira I o reformo in državni kancler grof Hertling je kot pruski ministrski predsednik jc celo izjavil, da bo s to reformo ostal na svojem mestu, ali bo pa padel.
Mnogi časopisi prenehali.
V kolikor je bilo mogoče dognati do setlaj. je prenehalo izlia-
i
i
I".m;TBidftPfaTŽ^h&TsrTMTT 2d jdiid,.

"GLAS NARODA"|
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY)
(Slovenian Daily.)
Owned and published by tbp (a corporation.)
rilAXK SAKSEB, President.__LOUIS BKXK&iK. Treanurer.
Place of Business of the corjioration and addresses of above officers: S2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, X. T.
Za celo leto velja list za Ameriko I Za celo leto za mesto New Turk $5.00
in Canado................... $3,50 Za jhjI leta za mestu »w York.. 3.00
7.u pol leta .................... 2.00 Zn Cvtrt leta za mesto New York 1.50
Zii tVtrt i.'ta .........-----.... 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... ti.00
"GLAS NAItODA" izhaja vsak dan izvzeniSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**	——
("Voice of the People"! Issued every day except Sundays and Holidays
Subscription yearly	__
_______ Advertihemcot on agreement.__
Dopisi brez i odpisa, it' osebnosti se ue priobeujejo. Denar naj se blagovoli ]>ošiljati ix> — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da nam tudi prejšnje bivališče _naznani, da hitreje najdemo lrtHkn-ntka.
"GLAS NARODA'1
82 Cortlanclt St.,	" 4 ^	New York City.
- • •- - - -' - -------- ■ . . •
, Telefoo :l2yT6 CfrWiwdt* > . ... .. -
[Dr. B* P. MULUN
Zdravnik-špecijaltst za Slovence.
411-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
_(nasproti poste, 4. poslopje od Smitlifield St.)
fei	gi Najstarejši Specialist v Pitts-	j
burghu, ki deluje že 38 let kot	E
zdravnik. Ozdravil je dosedaj na	S
H	tisoče in tisočo oseb, pa tako	a
^^ more tudi vas. Babi najbolje ^J^^^M zdravila tz Uvrope, Amerike in
ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških In ženskih nspe-^^niSJlStlavfflV 800 hItro- Električni pregled
^m I man W NW m 0 XfeirkI, e katerimi vidi vaSe	F
ttafaoM" ll/f "i tel° kot ** ^ianu. Pridite k te-	t
Ht^ ^^^^Hsftr t&H	mu staremu izkušenemu zdrav-	1
mL «"kn — en vas be gotovo ezdra-	l
1	viL NIZKE CENE, ZNANSTVE-	I
W	-4J NA PREISKAVA ZASTONJ.	[
GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ore so: od 9. zjutraj do 3. zvečer.	I
Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne.	j|
Prt meni ae sdrari veliko iteviio Slovencev In SieveolL Ozdravim	2
I vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti. Imam veliko izkustvo t	P I sdravljenjtt moOdb tajnih bolezni.
f])u^iS:i ženo iu o otrok, j Di-uziiii Berglez je uuirl Tletni i sinček Frank.
Starišem Verbič je umrla hčerka. stai-a 2 leti.
Starišem Medved je umrla tudi hčerka, stiu-a eno leto iu pol. 1 Starisem Fortiruat v CoILrn-j woodu je umrl sin Mirko.
Ta muhasti april je prinesel tako čudno vreme, da je skoro v vsaki hiši bolnik. Vsi odrastli so umrli v tem času za pljučnico. Iz malega prehlajenja se pre rada raz\ ije nevarna bolezen pljučnica.
Mat. Holmar, organist v slov. j cerkvi sv. Vida, je moral iskati zdravja v bolnišnici. Že več časa ga je mučila želodčna bokteen in ni bilo druge pomoči kot bolnišnica. Kake tri tedne bo moral o-stati tam, vendar je upanje, da noža ne bo treba. Nahaja se v bolnišnici sv. Aleša.
Revmatizein je .priklenil na posteljo Johna Brodnika, znanega gostilničarja na West Parku.
V cerkvi sv. Vida so bili krščeni: Framk Lrh. Albert Golob, Jožef Teraš hi Ana Lužar.
Med drugimi mladeniči, ki odidejo k vojakom, je tudi naš vili dijak	Ptnrt, ki b§ mm
UniHa jc rojakinja IvaiLa lnti liar. Pokojna je bila stara 43 let! do*na iz iiegača, župnija Smili e I pri Novem mestu. Zapustila je moža in 6 otrok, od katerih je le eden v mestu v šolskem zavodu za deklice. Ko bodo zvedeli ostali v domovini za izgubo svoje matere. bo ta že davno počivala v daljni deželi.
Umrl je rojak Alojzij Kram-pelj, doma iz vasi Baučevo, župnija Velike Lašče.
Umrl je Anton Beton, star let. doma iz Predoselg na G or on j-skem. Dmžino je zapustil v domovini.
V	Charity bolnišnici je umrl Frank Trhljen, star nad 9 let. U-čenoi slovenske šole so mu priredili pri pogrebu spremstvo.
Umrla je Ana Verbič. stara 2 loti.
Umrla je Agues Čeme. Zapušča moža in 8 otrok. Bila je članica droštv« Kras in Marije Vnebo-azete v SKJ.
V	Collin woodu je umrl Frank Bolhar. Bil je član društva svete Barbare, društva sv. Janeza Krst. štev. 71 JSKJ. in dra&tvm Baron V<«a. Doma je bil k Kamnika ki je km^ T Amm\hi 19 1«L Tm m-
stvo. se posebej v naselbini, kjer ni sovražnih iuozemcev, ki bi bili sovražni tej državi, je naravnost ; škandal ter ne dela nikake časti ameriški demokraciji. Zato je želeti. da sodišče temeljito s povzročitelji poračuna. S tem nasiljem je bilo prizadetih tudi več v Co-uemaugh živečih Slovencev. '	Poročevalec.
Pittsburgh, Pa.
i Ker me jc že več rojakov pismeno vprašalo glede tukajšnjih de-
>	lavskili razmer, naznanjam tem ■ potom, da se pri nas obratuje s
>	polno paro.- Vsak delavec more dobiti delo. Plača za prostega de-
i lave a je 36 in 39 centov na uro. t Oe mogoče koga veseli sem priti, i. naj se pismeno obrne na spodaj
-	označeni naslov.
Pozdrav čitateljem tega lista.
N. Skube,
-	12 Enon Av., S. S. Pittsburgh, Pa.
Ely, Minn.
Ker so rojaka Franka Pirn at a i prisilile razmere, da se je obrnil i tel svoje rojake za pomoč v sili in
-	potrebi, zato sem pričel med ro-
>	jaki nabirati prostovoljne pri-
-	spevke in sem nabral $47.45. (Sle-i dijo imena darovalcev in posa-
>	mezni zneski, česar pa zaradi po-* j manjkanja prostora ne moremo 'objaviti.) V naslednjem navajam
i j tudi potrdilo in zahvalo Franka ^Pimata:
' Hcpkmtoh, Iowa, 21. aprila -j 1018. Cenjeni rojak Frank Janko--jVič. EJy, Minn. Tu potrjujem s i svojim lastnoročnim podpisom, da -jsem sprejel od gospoda Franka -jjankoviča svoto $47.45 prosto-, voljnih jn-ispevkov ondotnih ro-i jakov za mojo že tri leta bolno
-	hčerko, za kar se vsem skupaj -' najprisrčnejše zahvaljujem. Bog -{vam stotero povrni! Posebno se i pa še 'zahvaljujem g. Frank Jan-ijkoviču kot nabiralcu m oj^taaiein i \raš ud an i rojak Frank Pimat,
-	Hopkintrm, Iowa."
To je torej vsebina potrdila.
Frank Jatikovič.
f J".;
■ v: % 31
&LAS NARODA, 1. MAJA, 1918.

AMEfilŠKI VOJAKI, KI SOSE VBNII«! IZ FRANCIJE V ZDRUŽENE DRŽAVE, DA AQITOAJO ZA THOTJE POSOJILO SVOEODE.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908
INK0RP0R1RANA 27. OKTOBRA 1908
PEgŽHfNGS MEN BACK FROM THE FO>NT TO BOOST TUB LI BER.~ry tOAN
N.yiHi
Si
Položajev) [Sibiriji
-000-
jJlUlllUU J L> I 1. I a 11\. I jMJllir 11MU SU lA'IlJ
f^ boljžcviškc oblasti za primeroma Z:> <>ne, ki niso prišli v ozek stik s t«1]
neki ameriški časnikarski poročevalec "poroča, kako izgubljajo zavezniki tla ► V sibiriji in kako si prizadevajo nemci, da se p0laste trgovine v deželi. -000-
True translation filed wltl) the post master at New York. \. Y. on Mnyl. 1!UK as required by the Art of October 6. 1917,
Harbin, Mandžurija. — Oim bolj preiskuje človek položaj v Sibiriji, tem bo\j spoznava nevarnost, da bodo ogromni naravni viri te dežele padli v roke Nemcev. Pred revolucijo so imeli Nemci svoje agente na delu v Sibiriji, a vsled razmer, ki so takrat prevladovale, je bilo njih delo precej ovirano in poslovati so morali na bolj skriven način.
Z izbruhom revolucije tel* z nato sledečim dviganjem boljševištva pa so se tem agentom nudile dobre prilike, da vrse naprej svojo kampanjo in teh prilik so se tudi po-slnžili v obširni meri. Kazen velikega števila nemških in avstrijskih vojnih jetnikov, ki so se tekom svojega dol-vgega bivanja v deželi naučili ruski skoro perfektno in ki so skozi celi ta čas vršili delo propagande, je bila tndi na tisoče nemških agentov, razstresenih po vseh mestih v notranjosti dežele.
Vsi ti agenti so bili trgovci in ker so bili dobro založeni z denarjem, so bili tudi boljše v stanu vršiti naprej trg«»vino kot pa Rusi sami. Storili so vse potrebno, da si pridobe kontrakte in koncesije, a kar je še bolj pomembno. storili so vse, kar je bilo v njih moči, da pomagajo — boljševikom. —
Tekom mojega bivanja v llarbinu se mi je pokazalo veliko število nemških trgovcev. Ti trgovci so ali odhajali v Vladivostok ali pa prihajali iz tega mesta. Ko sem povprašal, kako jim je mogoče priti preko meje, se mi je pojasnilo, tla se jih je opremilo z ruskimi izkaznicami in potnimi listi. Take potne liste so tem trgovcem prodaja-
malenkostne svote. •m delom dežele, je nemogoče razumevanje, kako težko bo tekmovati s temi trgovci po končani vojni, razen če že sedaj zavezniki ne vprizore kake akcije, s katero bi se uvedlo boj proti tej nemški kampanji.
• • •
Skušal sem dobiti informacije in pojasnila od vsake vrste ljudi in slednji so mi povedali, da je bila politika zaveznikov v Rusiji in Sibiriji, posebno pa v zadnje imenovani, negativna. Zavezniki niso praktično storili ničesar, da se bore proti naporom Nemčije.
V kolikor je prizadeta Sibirija bi lahko šel človek naokrog z mikroskopom, da najde znamenje kakega organiziranega napora od strani zaveznikov za zavarovanje njih interesov, za zasiguranje njih bodočega stališča v tej deželi kot v opoziciji proti Nemcem in Avstrijcem. Nemci so imeli ter imajo še sedaj čisto polje, delajo z vso silo ter hočejo dobiti iz te prilike kar največ prednosti.
Vprašanje je sedaj: — Ali nameravajo zavezniki do-* voliti Nemcem, da si slednji zagotove popolno kontrolo Sibirije ali pa nameravajo tekmovati za eno najbogatejših ozemelj na svetu?
Pred nekaj časa se je nudila prilika podpirati gibanje, s katerim bi se lahko izgnalo iz Sibirije Nemce in nem ški upliv. Pomoč, za katero se je naprosilo, je bila malenkostna, a te pomoči se ni nudilo ali vsled nesoglasja ali pa raditega, ker se ni spoznalo popolne važnosti tega gibanja. —
Naslednja ugotovila Mr. Piper-ja, angleškega podanika, najbolj znanega rudarskega izvedenca v Rusiji, kjer se mudi že dolgo vrsto let. bodo vrgla nekaj luči na delavnost Nemcev v Sibiriji. Ta mož se je ravnokar vrnil iz Krasnoyarsk a, velikega rudarskega središča ob Sibirski železnici, nahajajočega se par sto milj zapadno od Irkutsk a. —
Mr. Piper pravi, da je vse delo v rudnikih ustavljeno in da so se boljše viki polastili kontrole nad rudniki. Neredi so se prvič pojavili v novembru 1917, ko so predložili delavci ultimatum, zahtevajoč, da iščejo delati za manj kot za pet rubljev na dan. Nadalje so zahtevali šti-rinrni delavnik ter prosta stanovanja, luč, kurivo itd. — Njih prejšna plača je znašala tri rublje na dan. Inozemski inžinirji so se posvetovali med seboj ter odklonili zali leve delavcev, nakar so slednji prenehali i% delom.
To je bila prva izmed operacij boljševikov. Boljševi-ki so kmalu nato zaplenili rudnike in malo pozneje se je zgodilo isto z Jenisej parobrodno družbo kateri se je zaplenilo vso gotovino.
KONCERT ZA W. S- S.
Deset tisoč pevcev bo pelo orato-rij "Elija". Dirigiral bo Sousa.
Krasnoyarsk ima tu<Ji veliko št<'\ ilo nemških in avstrijskih vojnih jetnikov. Ti jetniki hodijo naokrog nezastraženi ter se prosto mešajo med narod. Vodijo nabije t«-r se vdeležujejo vseli kom-plotov delavcev ter dejanski obvladujejo eeli položaj. Jetniki imajo oeividno dosri denarja na razpolago. Mešajo se med prebivalstvo ter smejo delati vse, kar se jim ljubi. Dovoljenja in potne listin., za potovanje v katerikoli del dežele se je javno prodajale po ulicah.
Elektrarna se nahaja v rokali nemških inženirjev. Železniška posta jjt, strojnica in delavnice za stroje in poprave se tudi nahajajo pod vodstvom Nemcev, ki so bil-preje vojni jetniki, ki pa so seda; iblečcni v ruske vojaške uniforme. Nemši jetniki, ki so sedaj prosti >0 ,se vrnili tudi v trgovino. Kci pa imajo več denarja kut njih ruski konkurenti, so v boljšem položaju vršiti trgovino v ve. i k cm obsejfu kot pa Rusi. Ust ali o a iii so v ^ro lišču mesta neke vrste '/menjalnico ali borzo, kjer se zbira bluga vsake vrste ter ga prodaja najvišjemu ponudniku. Cele skupine prejšnjih nemških vojnih jetnikov odhajajo v Vladivostok ali pa prihajajo od tam ter iz drugih sibirskih mest. kamor hodijo kupovat. usnje in druge predmete, katere prodajajo potem z velikim dobitkom po po v rat ku v Krasnojark. Organizirajo se med seboj v panogah trgovine, ki prevladuje v NVnii'iji ter so postali že sedaj va-žt n faktor v trgovskem življenju mesta.
«
Neki Nemec, ki je bil glavni kemik Standard pet role jske družbe v Kavkazu pred izbruhom vojne 111 ki je bil interniran v Krasno-jarsku. je sedaj upliven voditelj nemškega gibanja v tem delu Sibirije. Oji organizira iu kontrolira vm' zadeve, tikajoče se nemških interesov. On je mož, ki je brez vsakega dvoma odgovoren za velike zaloge surovin, katere se je sedaj odposlalo iz Sibirije in Rusije ter tudi za direktno komunikacijo, ki se jo je sedaj otvorilo z Nemčijo iz tega kraja.
Mr. Piper ugotavlja, da se je 140 železniških vlakov, vsebuj oči h surovine, odposlalo v Nemčijo pre-dno je oilšel on iz mesta, dočim se je istota-ko poslalo v Nemčijo 3b miljonov funtov surovega masla iz Novo Nikolajevska.
O11 pravi nadaljeT da se n&haja sedaj v rokali Nemcev tudi v,\ • rudarstvo. tikajoče se zlata in na podlagi tega je tudi lahko domneva-
[je čisto lahko mogoče razumeti njega pripravljenost, da pozdravi z veseljem vsakega, celo Nenu-e ki bi bil v stanu zopet ustanovit' mir in red.
Dobave bi se tudi moralo poslati i/. Oriji'iita v imenu zaveznikov in na naslov ruskih kmetov in potom teh sredstev bi bilo mogoče ustvariti pri njih dobro mnenje katero si Nemci na vse načine prizadevajo ohraniti izključno le zase. —
Nemci prinašajo velike zaloge različnih potrebščin v distrikt tet prodajajo te zaloge zelo poceni To znači, da so voljui izgubiti de nar pri biagu in v namenu, da si pridobe dobro voljo pri narodu ter ga trgovski spravijo na. svojo stran. Tako ue je naprimer prodajalo čevlje po :?0 rubljev ali za par. Vspričo sedanje vrednost" rublja je to nekako $1.50. Ena največjih nevarnosti je veliko število Nemcev, ki prihaja v Vladivostok in v druga mesta v tem delu Daljnega iztoka. Ti možje, o premi jeni z ruskimi potnimi listi ter govoreči gladko ruski jezik bodo v stanu napraviti veliko ško do zavezniškim interesom ne le v Sibiriji, temveč po celem Orije.n tu, kamor si bodo znali priboriti svojo pot.
Ozemlje, v katerem delujejo se daj Nemci, je najbogatejše na celem svetu. Naravni viri tega o zemlja presegajo skoro vsako do miši ji jo in dovoliti, da bi padli ti viri v nemške roke, je stvar, katero bi morali zavezniki preprečiti pod vsakim pogojem. V naslednjem navajamo kratek seznam predmetov, ki predstavljajo bogastvo tega posebnega okraja: — Izobilica goveje živine, kože, volna. milijoni funtov surovega masla. kožuhovine. aluvijalno zlato skladi zlatega kremenca. srebro svinec, baker, kobalt, uikel. cink antimon. magnezija, arzetiski p i rit in drugo.
V poštev pa pride tudi vojaška stran celega vprašanja in s tem se bomo pečali v enem izmed naslednjih članov. Pečali se bomo tudi 7 nemškimi in avstrijskimi vojnim' jetniki v Poamnrju ter z možnostjo. da postanejo resnična nevar nost za zaveznike na Daljnem iztoku. če bi strnili svoje sile z bolj-ševiki. kar bodo najbrž dejanski tuil'i storili.
Semkaj so že dospele informaci-
Koneert, največji, kar jih je bilo dozdaj v tem mestu, se bo vršil na Polo Grounds v nedeljo, dne 2. junija- Prreditev je namenjena kampanji za Vojnovarčevalne znamko. Desettisoč pevcev bo pelo Mendelsohnovo skladbo "Elija". Glavne uloge bodo peli slavni solisti z Velike Oper/.
S posebnim dovoljenjem morna riškega departementa bo poročnik .T0I111 Philip Sousa vodil prireditev ter dirigiral vojaški godbi, se-stoječi iz 200 članov. Delovali bodo učenci višjih šol ter vseučiliški dijaki in vsa znamenitejša pevska društva v okrožju 25 milj od City Ilaila. S t -m bodo pripomogli. da bo v zgodovini tega mesta to največja godbena prireditev.
New York Baseball Club je potom svojega predsednika, Harry N. Ilemsteada, odstopil Folo Graunds. Sredi prostora bo visok ordar, na katerem bo stal Sousa. Krog tega odra bodo razpostavljena razna pevska društva, vsako s svojim lastnim dirigentom. Vsak dirigent bo sledil Sousi, tako ca bo mogoče obdržati vse glasove v redu.
A si pevci, ki hočejo prisostvovati pri tem velikem koncertu, naj se zglase pri predsedniku za sestavo programa: Theodore Bauer. 102 West 38th Strreet, City.
Hudson Bay trgovci in Canada.
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado,
GLAVNI ODBOR.
fntlsednlk: JOSFPH PRIJATETi, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Po.tpredae.lnlk: ANTON VOIHŠEK. 424 Park Street. Pueblo. Colorado. I tajnik: FRANK SKUARFC. R F. !>., Kox 17. Sroek Yhh! Station. Denver. Colorado
li. tajnik obenem zapisnikar; J. OANJaR, 4422 Ciraot St., Denver, Colo Blagajnik: JOE VIDETlCIl, 44S5 Lognn Street, Denver, C«lo Zaupnik: JOHN PREDOVlC. 4St7 Washington St.. I>euver. Cul«.
NADZORNI 01)1 tO K:
1	nadzornik: JOIIN GERM, 310 I'hIiu Street. Pueblo. Colorado
i. nadzornik: FRANK liKMHSMAX. l^MJ Berwiud We., Puebiu. Cul« < Qndzorulk: MlilAUt KAI'SCIi. SOS N. Spruce. Cotu. Sprlmjn
POROTNI ODBOR:
i. porotnik: PETER MEDoŠ. Routn g. B»i Pittsburgh, Kansa«
2	porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leafivillp. Colo 8. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272. Loulsvlil, Colorado.
niHOVM ZDRAVIH:
Dr. R. S. BITRKET, 4487 Washington St., Denver, Colo.
URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlanut Street, New York, N. T. Vse denarne nakaznice in vse uradne »t v ari se pošiljajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
naj prizanese.jo poslopju. Pozneje je zavrnila šc neki drugi oddelek, ki se je hotel polastiti živil, na-I men jenih za bolnike. Par ilni ]iox neje, k«> bili Xemci vrženi na-jzaj. je prišel v mesto » francoski j predsednik z velikim s])remstvom ter pripel junaški nuni na prsi križec Častne legije.
Kitajska vstreže Japonski
V zgodovini osvojitve pustinj, ki so bile nekoč sedanja Severna Amerika, ni zapaziti nobenega bolj zanimivega tipa ljudi kot so bili faktorji ali uslužbenci Hudson Bay družbe, ki so raz svojih samotnih trgovskih postojank vladali na lik kraljem vsem sosednim ozemljem. Velika korporacija je dobila leta 1670 carter od kralja Karola II.. s katerim se je dalo absolutno lasroiustvo ter trgov ^ki monopol v velikanskem ozemlju. kojega vodovje se izliva v Hudson Bay. Za te privilegije se je družba obvezala plačati suveren u vsako l«'tn "po dva jelena in dva črna bobra in tako pogosto kot bi '»n. njegov naslednik, stopil v imenovano ozemlje, teritorij iii pokrajine."
Družba se je hitro povzdignila po končani francoski vladi v Ca-nadi. ko so utrjeni raziskovalci družbe prodrli do goreiijega Sa-skatshewaii in do Roekv Momi-
Kitajska je sprejela japonske za-hteve. — Japonska je zahtevala kontrolo nad kitaj skimi arzenali in poveljstvo nad kitajskimi četami v Sibiriji.
to vati rudnike v vseh delih Kitajske.
Japonski se morajo dati posebne pravice v zunaji in notrauji Mongolski in v celi Mandžuriji.
Druge točke pa še zahtevajo finančno kontrolo in vzgojevalnc
"WEDNESDAY
ALL MEAIS
wheatless
VS7 KO PKEAI« tRATUS»Jt.
lAMnar brlmvia^T HKJM
U-KVAIMNI. VIHAT
Trne translation filed with the T*oet
master at New York, N. Y. on Mnv 1. 1918 as required by the Act of Oct "•«
■a6,1017'
Šanghai, Kitajska, !J0. aprila. — V prvi izdaji "Sanghai Gazete" katero je pričel izdajati urednik Eugene Cen, se glasi, da je kitajska vlada ugodila novim japonskim zahtevam, ki so take, da je d.ežela v resnici izročena Japonski
Omenjeni lidt zatrjuje, da. ga je informiral nek zelo vpliven uradnik v Pekingu, da so japonske zahteve mnogo večje kot one v točki V. v znanih 21. zahtevah, katere je stavila Japonska 391o.
* 'Navzlic temu, da vlada o teui največja tajnost", pravi list, "se z gotovostjo lahko reče, da sledeče ni daleč od resničnosti pogojev po godbe:
•Kitajskim ekspedicijskim četam v Sibiriji po poveljeval Japonec.
Kitajsko politiko bodo organizirali japonski uradniki.
Japonska bo kontrolirala vse ki tajske arzenale iu ladjedelnice.
Japonska bo imela pravico obra
Priljite nam ramo EN DCLAR in poslali Tam bomo popoln Zenit-ranzki katalog z natančnim opisom, SLIKAMI, imeni in naslovi mno-£ih dsklet in nukoliko odo*, ki iščejo dobreir* in poštenega moža. Lahko sami pišet* in sklenete prečen zakon. Mi tmo zmožni storiti polteno in dovoljeno posredovanje, zato nc šte-ditp dolarja, ki je posredi med vam! in ZAKONSKO SREČO.
Pišite še danes na:
RELIANCE F. CLUB
Bos 376	Los Angeles, CaL
IzJTip je knjižica:
DVE SAL0IGR1.
Knjižica vsebuje dve Igri:
"ČARUJEVA ŽENITE V" In
"TRIJE ŽENINI"
t« r stane samo 25c.
Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker Izšla je v omenjenem številu.
V zalogi imamo zoptt vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niso v ceniku označene.
NaroČilom priložite denar In poSljite Da:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St., New York, N. Y


r
je v smislu, tla so boljše vit i v Om-itams' Leta lbU9" potem ko ^ dru" sku in Tomsk u oborožili nemške \/Ayd skozi dvesto let lzva>iala in avstrijske vojne jetnike, in da!kl^ni mon°Po1' 3« Hudson Bay jih organizirajo v skupine'za zaiCompany izročila svoje pravice ui ^ __________ varovanje črte, po kateri bo me. |HobodsC'we	vlaJi ter do-
ti. da so si Xemci zagotovili tudi jroče nemških predmetom dospeti|blla za ,0 sVoto druere panojre industrije. [v r/tocno Sibirijo. Te organizacije "ad<?' r,°'000 akr°v zemlje ter pra-| Domneva se tukaj, da bodo sle- naj bi nadalje pomagale boljše- VICO' da lastuje eno <ivanajstino •lile resne in škodljive poledice za j vikom proti {ribanjem Kozakov vse zemlje v rodovitnem pasu mea interese zaveznikov, če se ne bo [pod Semenovom, katerih se bolj-vprizorilo kakega direktnega j ševiki zelo boje. banja proti Nemcem. Nemci so vi---
Red River ter Rocky Mountains.
polni meri izrabili prevladujoč' riiered v pospeševanje svojih lastnih ciljev ter nimajo nikake^a iii teresu pri tem, da bi se zopet ustanovilo razmere, ki vladajo v mirnih čas iii. Tako intelektualni kot poljedelski sloji' prebivalstva so siti sedanjega, nereda v deželi ter hrepene po miru. Cc ne bodo za
JUNAŠKA ŽENSKA.
Roku usode je vedno I jena oprijeti se prilike.
priprav-
Ena izmed številnih junakinj, ki
*	^o si pridobile slavo vsied. svoje Vsaka stvar, pride. Če čakate na- požrtvovalnosti, je sestra, .Julie
njo na pravem mestu.	francoska nuna, k oje ime je znano
#	j po celi Franciji. Setra Julie je ži-
i , - . .	-	... vela v Gerberville, nekem mestu v
-. -	.	m0g0Ce Uajb0lj8a4U-1 Vogezih, v katero so vdrli Nemci
vezmki nekaj štorih zanje, bodo ^ .	Ma "M preveč to- ^ prk;eli ^^^ Ko SQ se
iz golega obupa postali voljni pri-	učencev.	nemški požigalei približali samo-
znati Nemčijo ter jo naprositi, naj	#	| stanu, v katerem je ležalo veliko
napravi koneeno red. Narod je to- Nevesta rajše obljubi, da bo , ranjenih vojakov in civilistov, je
h ko pretrpel ter se nahaja sedaj v možu pokorna kot da bi vprizorila sestra Julie neoborožena stopila
Itaki nujni potrebi glede dobav, dn škandal.	iprPd požiralce ter jim ukazala
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y
POUČNE KNJIGE:	, Življenje na avstrijskem dvora
Ahno? nemSko-angl. tolmač vezan ^.50 ^ imrt cesarjeviCa Rudolfa »-^.Tl
Hitri računar (nemAo-asgL?	_________
Tenn	RAZGLEDNICE:
Poljedelstvo	<—.50 NewyorSke, božične, velikonočna
Sad'ere ja r pogovoril	(—.25 ha novoletne komad po	—.01
Sctlmpffor nemško-slov. slovar |L2» 1,dacat
Album mesta New York a kras-
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE 1lisal ,11kiTnl	"Mf
KNJIGE:	__
ZEMLJEVIDI 1
Hlpnotlaem	<—.M
Doli n orožjem	—JSO Avstro-Italljanska vojna mapa —JM
Dve žalolgrl: "ČarDjeva Zeniter" | Avatro-ograkt, veliki vesan	—JI0
ln "Trije ženini —.25 CeU »vet mali	r^.10
Mesija 2 svezka ^.80 Celi svet veUkl	^.2«
Pod Robom SI. Večernle* —.80 Evrope vesan	<—M)
Postrežba, bolnikom —.50 Vojna stenska mapa	9t.00
Socijalna demokracija «-J0 yojnl atlai	^ jm
Trtna ni in trtoraja	^.50 Ala, Aria. Oolo.
Cmna živinoreja	-JO, p. , '
VeUkl slovensko-angležkl tolma«	|2.00 110
Trojka	—JJ0 Zdru36en111 držav mali	—JO
Vojna na Balkana 18 area.	—Lsa Združenih držav veliki	t-uSf
Zgodovina & kr. peipolka It II	I
• slikami	~JB Zdrnženlb držav stenska map«,
mmmm.	nn drugi strani pa cell svat |LN
Poleg ta naverenlli knjig imamo	pa ie nekaj rasnovrstnlb l»tlaov pa m al ldva sreska.
OpaMba: NamčOoas |a prUoMtl	dertarao vrednost, toodM t galatUi«
mm	ail	mnkal	fUtataa la pri	usti U vrair
Davisoiia. načelnika lM<v( <rii križa. Dospel jo na inšpekcijskem potovanju in upam, da m- je veselil obiska. Šli sni o k zavetjem na železniški postaji in tam smo ostali od devetih zjutraj j>u do ene popoldne. Nisi;) s;n«> š!i »lomov. Nisem bil doma še »leset minut, ko so topovi zopet pričeli jrrmeti in bil sem v kleti do ti ••:.]«> ure zjutraj. V pretekli noči mim preživeli esis od devetih zvečer d«» treh zjutraj v skrivališču in sicer stoje skozi večino časa, i'ajti skrivališče j<* bilo j i re napolnjeno eelo za one, ki so imeli s seboj majhne stolčke. Ta noč je bila najhujša izmed vseh. Izstrelki v vseh smereh in veliko ško ie. Ko je bilo vseyra konec, smo odprli kantino, ki j<* ostala nepoškodovana tvr dali vojakom zaju-trek.
Ko sem dospel na Rue de Mame ob 9. zjutraj, sem našel cesto pokrito z razvalinami ter tudi našel, da je Irša, naravnost za ono, v kateri sem stanoval jaz, popolnoma razdejana. Tudi naša hiša je nudila žalosten pogled s svoji-mi razbitimi okni in vrat mi. Moja gospodinja, ki se je vrnila iz velike viiLske kleti, v kaleri je moralo prebivalstvo preživeti noč in kj< r so se mudili tudi naši delavci, ki niso bili zaposleni, je sklenila takoj odpotovati s svojimi otroci. Vslea ti-ga sem moral oditi tudi jaz. Mislil sem, da je boljše, če pustim vse tukaj ter si po povratku po-iščem novo stanovanje. Ko som <1'>-spel semkaj v Pariz, sem našel Frances v bolnici ter takoj sklenil. da ne zapustim svoje matere, odkler ne bo Frances popolnoma okrevala. Vsled tega se tudi nahu-jarn tukaj.
Ual sem se bolj pljučnice vsled bivanja v mokrih kleteh v Chalons kot pa nemških topov, vendar pa upam, da ne boste nikdar čuli zračnega torpeda, ltazrivanje zraka (Deplacement d' air) je strašno in lahko si vsled tega predstavljate šumenje. Tukaj streljajo veliki topovi v presledkih.
Tragedija v cerkvi na \reliki petek se je tikala nas vsled smrti treh ameriških žensk, ki so -živele v hotelu, v katerem bivamo mi. U-bogi oče ni vedel, kam so odšle; ter je je nahajal skozi eelo noč na lovu za njimi.
Mi žhiino tukaj o<l dneva do dneva. Za to pa bodo morali plačati Nemci nekoga dne. Morala francoskih vojakov je izvrstna. Ničesar ne čujemo kot komplimente glede duha vspričo ognja ter natančnosti in urnosti streljanja naših dečkov. Mi se prav gotove borimo proti vragu iameinu.
Mbfslkaterenra človeku, ki si je sv«*^. da ima prav, manjka pngn* '•:tia, da bi šel naprej.
1 Kot vidite sem zopet v Parizu 1 | in sicer po najbolj čudovitih do-l> Jživljajih v Chalons. Ko sem <lo-!i Jsjel pretekli teden, sem izvedel v t " svoje veliko presenečenje, da jejl I bila Frances dva tedna v bolnici < j po ne preveč nevarni, a vendar j i bolestni operaciji.	*
Moja mati ne pozna pomena be- 1 sede strah. Skozi eelo obstrelje- k l vanje je šla vedno na svoje dele r|in na dan, ko so veliki topovi sire- < Jljali celi dan, vsakih petnajst mi- 1 2'nut in ko ni še nihče vedel, kaj 1 ^ j pomeni to ter je bil ustavljen ves- 1 i promet vozov, kar in železnic, je ' j odšla mirno ven v Neuillv, da vidi ] J Frances v bolnici ter se nato vrnila. Ona pravi, da se tega veseli * Dejanski je bil to krasen dan, ; < nikogar ni bilo na cestah. Bilo jc ' -•tako lepo imeti Pariz sam zase. ' J Potem ko sem pojasnil, zakaj st l še vedno mudim tu, vam hočem jh>- 1 jvedati, zakaj sem zapustil Cha-jions. Skozi pet dolgih noči so f { 'prokleti Iluni obstreljevali Cha-f.jlons s svojimi velikimi topovi. V 1 prvi noči nisem bil v službi. Šel -( |sem spat zgodaj, ker sem bil moč- 1 i no prehlajen ter me je prebudilo ' J grmenje topov. Mislil sem, da je j I(jle eno izmed običajnih streljanj 1 i ki se vedno vrše v bližini Chalons, kadar sc nahajajo Nemci v bliii- ; ni. Nato pa zfislišim glaseji pok 1 kot ga nisem slišal še nikdar preje in mislil sem si: — To mora biti : 1 obstreljevanje iz daljave in mi-siim, da pomeni sedaj delo. — g Vstal sem ter komaj nataknil nase r par kosov obleke, ko začujem gla •* sno žvižganje ter nato udarec, vsled katerega se je pretresla cela hiša ter so popokale šipe. Mene samega pa je vrglo nazaj na posteljo. Prijel sem za suknjo ter po-k. hitel v klet, kjer smo preživeli dve
-	uri, dočim so padali izstrelki > vseh smereh.
Ko jc bilo vse končano, sem našel, da se je raz počil izstrelek ravno pred mojim oknom ter si zakopal v zemljo pet čevljev, pre dno je razpočil. Na srečo >ni bilo tlaka pred hišo, v. kateri sem stanoval. Če bi bil padel izstrelek par čevljev bliže, bi bil zadel v kame-nito ograjo in nikdar več bi ni slišali o meni.
V naslednji noči in še v naslednji sem bil v službi v kantini. Bili smo tako posvarjeni pred tem, kar nas je čakalo, da smo imeli ravno dosti časa, da smo izpraznili kantino od vojakov, katere smo po-^ slali v njih zavetišče v bližini kan-
—	tine. Tedaj so pričele padati bom-
abe in grmeti topovi obenem * strojnimi puškami. Kako nas niso 4 zadeli, mi ni znano. Nahajali smo fc. se sredf vsega in kantina je kaj . slabotno poslopje. V. naslednji no-t' "ao imeli pri sebi velikega Mr.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ia popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem Se nad 18 let tukaj t tem posla In sedaj t svojem lastnem doma. V popravo vsa* mem kranjske kakor vse drage harmonike. Stara kupim ali sprejmem t zameno.
\ JOHN WEN ZEL, IiW But «2kii St, Cleretei OU*.
IMAMO V ZALOGI
še nekaj importiranih'pristnili
BERGAMO] brusilnih kamnov
40c. komad
s poštnino vred.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
MUKI NABOOAJR B NA "GLAS NAMftAT. NAJVIŠJI HA V3N8D OMTOQK f OHL Mti
Vojni Atlas*
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X-7, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, eeli svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami. Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav. '	:;B|
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Xa karti so označena vsa lhesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
Na znanje.
Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem.
Po novi postavi zamore z mulimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške "vojne ujetnike, begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški držav-'iflTWitt.mora T, tOdovoljenje od War^d* Bonrj is	Ivfdfc* FRAKK flfrFBTO
Predstavimo si le srednjeveški s j eni ali velike cer-j kvene svečanosti, kjer se je šopirilo razposajeno bogastvo in je kričala obupna, najnižja, lijaguusnejša beda. Tu se je najlažje presodilo to nasprotstvo, ki se je kazalo javno v krieeili barvali.
• * •
Sicer so s<* posamezni stanovi med seboj strogo lomili. Iz tistih časov so ohranjene postave, ki so liaprimer prepovo<lovale neplemenitnikom nositi opravo plenieni-tašev. Meščan ali pa svobodni kmet, čeprav je bil premožen, se na zunaj ni smel kazati enakega gospodi.	] Po obleki se je poznalo človeka, li katremu stanu pri-j pada, h kateremu razredu spada in kakšno je njegovo' družabno in materialno stanje.
Stara rimska kultura je imela odločilen vpliv 11a go-j spodit joči razred. Bogati sloji, plemstvo in veliki trgovci so hrepeneli po aiitiški književnosti in znanosti, tam so i našli samega sebe: naprej stremečega, vodilnega, samozavestnega človeka. Veliko meščanstvo, plemstvo, se je oprijelo poganskega rimskega prava, ki je varovalo njihovo lastnino in premoženje, ki jc bila kakor nalašč napisano zanje. — Stara poganska literatura, brez vsakih sledov ka kega odrekanja in krščanskega samozatajevanja, polna brezobzirnega življenja in nasladov, je ugajala željam in potrebi tega gospodujočega sloja, ki ni hotelo bogastva samo množiti, temveč ga tudi polno uživati.
Toda če je bogati sloj, plemstvo in veliki meščani, rešil iz strahovitega propada, stare rimske družbe njen najboljši plod, rimsko pravo, znanost in po nasladnem življenju hrepenečo literaturo, je našel podjarmljeni sloj, kmetje, rokodelci, propalo nižje plemstvo in proletariat tiste dobe, svoje dragoceno koprnenje v evangeliju, ravno tistem evangeliju, ki je gnal z veliko vehemenco nasprotje revščine in bogastva v zadnjih dnevih gnjile rimske družbe v višino. —
Evangelij je prinesel tem revnim in ncomikanim slojem veselo poročilo o enakosti, komunizmu med prvimi kristjani. Ni bilo treba nobenih komunističnih teorij, ker ni šlo za to, ali je družba ekonomsko in duševno sploh zrela za komunizem ali ne, temveč šlo je za to, da se izvrši to, kar jc zapisano v evangeliju in se tako odstrani beda.
Ta komunizem bi bil površen; obstajal bi izključno le iz delitve. Tudi to ni moglo biti inerodajno; odločilno je moglo biti le to, da bi vsaka delitev koristila revežem in škodovala bogatinom. Čisto naravno je? da je morala ta ideja, porojena iz evangelija in zgodovine apostolov, trčiti ob najbogatejšega med bogatini — ob cerkev. Ona je imela tedaj največ pravic in navadno največ zemlje. Ona je bila ravno tako velik fevdni gospod, kakor baroni in grofje.	ti*,	"■ i i—«—	amtjjr
A Um it y^sste U ift ie mmi xefe ^fe
Reformacija in socialni boji slov.
kmetov
in.
Razlika med revnimi in bogatimi v časih kmetskih uporov m bila večja, kakor je dandanesj. Kapital še ni bil zbran v posameznih rokah v tolikih množinah kakor v sedanji dobi veleobratov in razvite industrije.
Pa če ta razlika ni bila večja, je pa bila očitneja.
Bila je tedaj doba, ko je bilo življenje vsakega posameznika odprta knjiga. Prav tako kakor tam, kjer stanuje v mali izbi mnogo ljudi. Politično in upravno življenje se je odigravalo pred očmi vseh, na sejmih in v — cerkvah. Na malem prostoru so se naselili drug pri drugem reveži in bogatini. Za vsakega posebej se je vedelo, kakšno jc njegovo življenje, kako veliko jc njegovo premoženje. Kokodelec je delal javno pred očmi ^sch, trgovec javno kupoval in kmet javno prodajal.
Bogataši niso skrivali svojega premoženja, kakor dandanes pred tatovi in financo. Izpreinenitii ga liaprimer v vrednostne papirje niso mogli. Razkošnost je tedaj cvetela; bogati plemenitaši so ljubili lepe obleke, — dragoceno orožje, kupičili so po svojih domcli drage, red ke kovine in umetnine. Javno so se ponašali s svojim blagostanjem; to ni bila samo prazna navada, temveč potreba družabnega ngleda.
Tiste čase je vzcvetela umetnost, kakor preje in po-( zneje — nikdar. Dragocene rezbari je, slike, razni kovinski izdlcki izredne umetniške vrednosti še dandanes pričajo o tem. Kar je danes samo dolgočasna obrt. je bila tedaj resnična, živa umetnost.	!
(Se danes so umetnine iz tistih časov jako dragoce-, ne. Prav posebno mnogo umetnin iz srednjega veka je še danes najti v različnih cerkvah. Sv. Htefana cerkev na Dunaju ni naprimer sloveča samo zaradi svojega zvo-, nika, temveč tudi zaradi dragocenih rezbarij, ki se nalia-, jajo v njeni notranjost L Tedanji čas se uinetnioni ni nikamor mudilo z delom, ('as ni imel nobenega vpliva na izvršitev takega dela, kakor danes, ko je čas jako drago-! cen*.	|
Dandanes je drugače. Bogastvo se ne vtika več v — razposajeno umetnost, temveč a- podjetja in špkulaeije.1 Blesk ni več potreben za ugled in posameznikov se ne ceni po — oblačilu.
Ne le bogastvo, tudi beda in revščina je bila oči t ne j-i ša; dandanes se revščina strahopetno prikriva in le s te-( žavo, s pomočjo naraznovrstnejše statistika si skušamo napraviti i nekak pojem o resničnosti.
Tedaj pa revščina ni bila hudodelska sramota. Bila1 jc, če ne že ljudem, pa vsaj —Bogu dopadljiva. Imeli so, reveži pravico sklicevati se na Kristusa, ker so resnično' tudi vanj verovali. Ker pa so imeli pravico se skliceatij na Boga, je bilo to dovolj, da je v bednih masah živelo duševno življenje res črpano iz naukov krščanstva in sv. pismu. — Razlika med revščino in bogastvom ni le budi-1 la nezadovoljnosti med revnimi, temveč je ganila mnogokrat tudi višje in globlje čuteče narave iz gospodujoče-' ga razreda. —
LOV NA DRAGOCENE KOVINE.
Na lovu za platino-iii. zlatom in dragocenimi kameni (»b Atranto reki v ( olombiji v Južni Ameriki je pred nekaj časa ekspedieija raziikovalcev in LskaJeev zlatu zapustila neko pristanišče na par-niku "Elizabeth Monroe Smith" Ta platniik je lahka ladja, prav prhnema za raziskovanje plitvih južno-atmemkih rek, ki leže v o-krožjn starega španskega ozemlja. —
\ lad a v Colombiji je dala koncesije ah raziskovanje ob Atr&nto reki, katero ozemlje je praktično skoro popolnoma nepoznano. Ve se pa, da je najti kovine vseh vrst v .strugi reke ter ob njenih o bali h. vključno zlato, platin, ci-nober iu magnezij.
Pasrravno upajo člani ekspedi-eije najti velike zaloge zlata in platina, kar predstavlja obejiem' •njih glavni cilj. se bo vendar! v priženilo tudi natančno iskanje! smaragdov in biserov. Prospek-1 tor j i so že iskali take sklade ter| jih zasledili in so bili včasu, ko so zapustili pristanišče, prepričani, da se bodo vrnili bugati.
Raziskovalci so dobili od coloni-bijske vlade tudi koncesijo za razvoj smaragdinili rovov v tem okraju ter za razširjenje lova na bisere. Vse te 'privilegije glede smaragdov in biserov v diiigih delih Colombije su je pridržala vlada sama. a da se pospeši razvoj rudarske industrije, se je sklenilo dati Amerikaneem koncesije za raziskovanje in ugotovitev dotičnih skladov.
Izvedenci, ki stoje ekspcdieiji na čelu, izjavljajo, da pride Co-lombija takoj za Rusijo z ozirom na proizvajanje platina. V sedanjem času predstavlja platin petkratno vrednost zlata, iu dasirav-no jo vlada Združenih držav pred kratkim določila ceno platina na za eno zlatarsko unčo, je vendar veliko zlatninarjev in prodajalcev dragih kamenov pripravljenih plačati do $105 za eno zlatarsko unčo.
Cerkev je bila politiška gospodarica države, bila je -en sam, velikanski in imponujoč upravni aparat Oba sloja tedanje družbe, gospodujoči in podjamiljeni, sta se lju-to pehala, da bi si osvojila cerkev; samo z njeno pomočjo je bilo mogoče enemu sloju vladati nad drugim. Sploh
Plemstvu, trgovcem in velikim meščanom, je bila odprta pot tudi do druge, nekrščanske kulture — do poganske. Bogati sloj je lahko razširil svoje duševno obzorje preko mej krščanstva. Odprta jim je bila pot do nevere, kateri so se v srcu piprogibali, in zato so tudi imie-ii izrabljati cerkev za svoje policijske službe. Bila jim je cerkev kakor nekak nočni čuvaj.
Poskrbelo se je. da nižjim slojem ni ušel duševni pogled preko mej evangelija, preko ozko začrtanih mej — krščanskega svetovnega nazora. Ostali so torej ti sloji na tleh brezpogojnega krščanstva. Zidali so nanj in verovali vanj. Kakor so si gospodujoči sloji prilastili rimsko pravo, tako so si tlačani prisvojili evangelij.
Zatp vidimo, da se vsi tedanji uporniki in nezadovoljne^,-kmetje, razne rebelične in tudi strogo verske komunistične sekte sklicujejo zgolj na religijske dokaze. Z odprto knjigo evangelija je hodil kmet okolo iu iskal pomoči. Zato je bil pristopen protestantizmu, ki mu ni branil, da si je razlagal sveto pismo po svoje.
Evangelij je postal bojno orožje.
Kakor so luteranizmu bili literarni izdelki starega krščanstva prepričevalni dokazi, ki so dokazovali v boju proti rimski cerkvi in papežu, da so Jezus in njegovi a-poštoli živeli revno, prav tako je služila ta literatura načinu mišljenja revnih tedanje dobe. Pa tudi plemstvo se je hotelo na temelju evangelija polastiti neizmernega posvetnega premoženja cerkve. In v evangeliju je izpozna-lo nižje ljudstvo svojega propovednika. Tam je bila zapisana " stara pravda" slovenskega kmetstva.
Povrnitev k staremu krščanstvu, k evangeliju, k — "resnični besedi božji", je postala tedaj parola vseh papežu nasprotnih stanov in strank. Vsak pa je razlagal to božjo besedo" tako, kakor je najbolj prijalo njegovim interesom. Toliko časa, dokler je ostalo to "krivover-st-vo" nasprotno samo papežu, ni bilo nevarno plemstvu ili gospodu j očemu razredu; nasprotno pospeševalo je ce-:lo njegove gmotne koristi.
Našega Primoža Trubarja so na priliko jako goreče j podpirali plemenitniki; bili so njegovi trmasti "zagovor-L niki. Večina njih pa se ni navduševala za slovensko sve-[to pismo, temveč za vseobčni cilj: obogateti in sistem •povečati svojo moč.
I Čist tega madeža je bil najbrže samo Trubar in njc-jgovi ožji prijatelji.
Zdaj ko so nižji sloji obrnili isto orožje proti gospodu jočemu sloju sploh, ko so se po takozvanih "prekrščan-eih" in drugih verskih sektah začele širiti komunistične ideje, se je situacija brž izpremenila. Dva sloja sta si na-krat stala nasproti: — bogati in revni.
Tako umevamo osamelost slovensko-hrvaških kmetov v njihovem stremljenju po državnem socializmu. Xa duševnem nebesnem svodu upornih kmetov, temelječih z obema nogama na rodni zemlji, se je moral pojaviti — "kralj Matjaž" ali pa "cesar" Gubec...
ČLANICE SALVATION ARMY V FRANCIJI
GLAS NARODA. 1. MAJA, 1918.
MISS IRENE.- ^ k MClNTYKfc \
MISS GLADYS . MSINTYRE A
M15S LOUISE YOUNGj^/£NSttSN FLOYD DURDICK ^ MRS;FLOYD BURDICK M
SLABOTNI. NERVOZNI, SL0B0UVNI MOŽJE B ŽENE
Postanejo Močni, a Živahni in Zdravi;
Ako trpite vsled žclfnlčnih in	v\..
črevesnih lieprilik, glavobolov,	'tjfv j|
slabe prebave, slabega spanca. w	.	f \	\ t
nimate okusa, imate slabi>tnu^^^ » Vy|.V. h telo, slabo kri, slab dull in sla»je	|	_ /t	^ j^J
živce: če se počutite popolnoma j^Jg^^ '	^ ^L	^
izdelane, če vaše duševne in ^^fflBr*^ Jk^^HzXA telesne moči padajo, potem bi 1R. "HL Jf^^^UM^}*gK? morali vzeti Nuga-Tone. — JR-^ -^tf^^fe^MBBrT / jKji^^Vjjl čudoviti Krilatilec in gradi- Ft! ^Iv
Nuga-Tone	1
dela zdravo, rdečo kri, daje močne In mirne živce in Jela živahno moštvo, in ženstvo.
Ta slavnoznano zdravilo, Nnga-Tone prežene strupe v* vašega sistema in vas napravi močne in zdrave. Da vašemu sistemu l^ato. i rdečo kri in povija vašo težo. Nuga-Tone vam Ik> dal izvrsten tek. da * se boste radovali vsakega jjrižliaia. ker vaša prebava v najholi.scm re<lu. ; Nič ni Ix^ie za ki^el žclodcc. vrtoglavost, slal>o prebavo, slih dtih. napenjanje in bolečine v želodc-u in črevih po ot>eclu, /.a" Rlavnboh\ nervoznost in umazan jezik. Nujja-Tonc delo\*anjc srca. stimulira jetra in stori, ' da ČTtra lahko in redno delujejo. Ceste trulni, slabotni, nervozni in iz- ' črpani, uimatc.apetita i;i Volie, so čutite bolehnj po celem životu, in nc • inf-rete delati in se rndovati življenja, potem vai; lxi Nuga-Trtne prerodil. ; Kot, novorojen človek boste po!ni energije, moči in živahnosti.
Nuga-Tone ie pozitivno garantiran
tla vam povrne zdravje in iln vas zadorclji, ali po dobite denar puvrn .n. Poroštvo v vsakem zavitka. Zdravljenje za ccl mesec samo «l.«0. ali ra šr*-; m-." -v Pljšljitellam vaše r.arr-rilo <Jani-:; in iiritl^bitc si va> nekdanje zdravje, moč in živahnost. Nuea-Tooe ;c ravno tako dober ^^ može kakor žene.
RABITE TA KUPON.
N VTIONAL L.VBORATORY, S-10« 12X W. Madison St.. Chicago, ia
Gospod«:—Priiagiin 5........z.i k-r mi poJ;itc...........nesečuo ijravljcnje
5 Naga-Tone.
IME.......................................... GRAD...........................
.	"" ——' — r Jf-	.. ^is. j
ULICA & ŠTEVILO.............................................................
V kleteh obstreljevanega mesta v
Franciji Bi L^Hh j B
-o-
NEK AMERIŠKI USLUŽBENECRDEČEGA KRIŽA POPISUJE OBSTRELJEVANJE MESTA CHALONS. — OPIS MRZLIH DU-PLIN, V KATERE PRIBEŽI PREBIVALSTVO MESTA V ČASU
OBSTRELJEVANJA.
-o—-
True translation filed with the postuiasier at New York. V V. on M.iy 1, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
SfclteDsko samostojno Mriško podporno društvo
u Qmer New York in okolico
: edino postavno priznano slovensko društvo v Greater New Yorku, •zboruje vsako četrto soboto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN HALI/', 210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične
točno ob 8. uri zvečer.
ODBOR:
i Predsednik: ANTON PLEVEL, 325 E. 24th St., New York, N. Y,
Podpredsednik: Anton Cvetkovicli, 1912 Linden St.,.Brooklyn, N. Y, Tajnik: JOSEPH POGACHNIK, DC Ten Eyck St., Brooklyn, N, Y. Blagajnik: ANTON KOSIRNIK, 3-10 E. 5th St., New York. N. Y, Zapisnikar: JOHN LOBODA, 432 E. 5th St., New York, N. Y,
NADZORNIKI:
LUDVIK BENEDIK, 2315 Madison St., Brooklyn, N. Y. JOS. ŠVALJ, 216 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. FRANK CERAR, 27 Gamma Place, Brooklyn, N. Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
Dr. HENRY U. ROBINSON, Sol E. 10th St., mcd Ave. A in B. New York, N. Y.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
Za New York: FRANK VAVPOTIO, 323 E. 21th St., Now York, N. Y.
MARIJA KOČAR, 240 E. 17th St.„ New York, N. Y. Za Brooklyn: B. DERGANC, 105 Stanliopc St., Brooklyn, N. Y, MARY JUDEŽ, 02 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. Za Hoboken: MARTI} STARE, 205 Willow Ave., Hotoken, N. J.
priložnost za neprestane zračne mapade na Essen iu celo industrijsko pokrajino.
Nizozemski poročevalec v Iler-linu pravi, da so bile neinškc za-Titeve minimalne in ni bilo mesta, da bi se o njih razpravljalo, ako so sprejmejo. Zaradi tega je bilo stališče Nizozemske zelo težavno iu nastale so velike ovire pri sestavi nizozemskega odgovora. Nemčija je stavila svoje zahteve tako, da Nizozemska ni megla odgovoriti drugače kot t. "da" ali pa "ne". Zunanji minister Lau-do>n je izgubil mnogo na svoji popularnosti. toda vprašanje njegovega odstopa je za sedaj odpadlo.
PRVE ZLATE PLOMBE.
Prvi dentist ali zobozdravnik, ki je izpolnil votlino zoba z zlatom, je bil neki Edward Maynard, ki je bil rojen v Madison, N. J. pred 105. leti. Maynard je bil tudi izumitelj številnih instrumetntov. katere se rabi sedaj v zobozdrav-niški stroki. Maynard je imel za seboj raznoliko karijero. Njegovo hrepenenje je bilo 'postati vojak ter je bil že poklican na "West Point vojaško akademijo. Tam pa je kmalu resigniral radi slabotnega zdravja. Leta 1835 je graduiral na zobozdravniški šoli ter se nastanil v Washingtonu. kjer je praktično delovali skozi 55 let. Di>-čim je dr. Mavnard eksperimentiral z izboljšanimi načini polno-nja zob, je dr. William T. G. Morton, neki dentist v Bostonu, oropal zobozdravništvo veliko svojih grozot s tem, da je uvedel uporabo etra pri operacijah. To je bilo leta 1844, nekaj let zatem, ko se je ustanovilo prvi zobozdravniški kolegij v Ameriki in sicer v Baltimore.
Dr. Maynard j«1 bil tudi izumitelj neke n rs te pušk. katere se je patentiralo leta 1851. Ta puška jr» bila predhodnik sedanje moderne puške. Dr. Mavnard je umrl leta 1691 v Washingtonu.
dokler se ni sklenilo kaj gotovega, je bila vojna na tehtnici. Zato je bilo treba ugoditi vsem nemškim (zahtevam, ali pa odrediti po-poluo mobilizacijo v zvezi z odločnim odporom in možuo vojno. Hali so se, da bo odlašanje vodilo k nemški invaziji. Prepričani so bili, da bi vsako zavlačevanje mo-; glo vzbuditi v Nemčiji sum, da Nizozemska želi samo pridobiti časa iu izvršiti popolno mobilizacijo. Tretja skupina, ki, kakor so dokazali dogodki, ima najbolj prav. pa meni, da je vlada pripravljena podati se in da so podi-, tične izjave ter vojaške odredbe samo manevri, da se zadovolji javno mnenje tako na Nizozemskem. kakor tudi v ententnih državah.
Dasimvno zdaj še ni mogoče izvedeti za podrobnosti te pogodbe, se vendar sme smatrati za gotovo, da se bo takoj pričelo s prevažanjem peska in gramozu ter da bo v kratkem objavljena ekonomična pogodba, ki bo imela za Nemčijo za posledico veliko ekonomično pridobitev in ho sama po sebi dala Nemčiji trgovsko prednost, ki bo zelo velike važnosti, ako pomislimo na zavezniško prepoved izvoza in angleške trgov-j sko prednost, ki bo zelo velike važnosti, ako pomislimo na zavez-, uiško prepoved izvoza iu angleške trgovske razmere.	j
Nizozemski denar bo zopet šel prosti vzhodu, namesto proti zapa-j du in Nizozemska bo zopet p risi-j Ijena dajati raane izdelke za suro-' vine; nemški kredit se bo v deželi povečal, navzlic temu, da večina prebivalstva zaničuje nemški militarizem in nemške metode. I
Gotovi krogi v tem se niso edini, ako je bila nizozemska odločitev potrebna iz vojaškega stali-J »ča, kajti Nemčija bi samo na tej fronti na svojem skrajnem krilu riskirala najfad pol miljona od-ločnih .mož; z zračnega stališča pa bi ta fronta nudila ententi veliko
Nizozemska i« Nemčija
Nizozemska se je uklonila nemški
železni pesti. — Govorilo se je že o predstojeci vojni — Viljem je zahteval samo "da", ali "ne".— Laudon se je pripravljal, da ugodi, izdane pa so bile vojaSke odredbe, dr. se zadovoljijo zavezniki.
Tr.jf translation ftted wftb the post
master at New York. N. Y. on May 1. lOlii, as required by the Act of October 6, 1817.
Rotterdam, Nizozemsko. .'-JO. aprila. — Nizozemska se je uklonila nemški železni pestri v 24urni dobi, v kateri se je poročalo o resnem .stališču. Vsakdo je videl, da so prišla pogajanja na mrtvo točko ni da je bilo vprašanje miru ali vojne na tehtnici.
Na nekatere je napravilo utis. kakor da bi Nemčija hotela sta vrt i nekatere zahteve, ki bi ovirale pogodbo. Drugi pa so 'bili še bolj pc-•semiftfcični. Mislili so, da bo Nemčija izsilila vse svoje zahteve in
| Vse to lahko jaz preskrbrtti, ako !se na me obrnete, f Kakor sem izveedel. zapušča v stari domovini tudi inater, - sestri in brata Toneta.
Tnkaj je stanoval v kompanij-ski hiši poleg tovarne, v kateri je delal- Družba se imenuje Eric Forge Co.; njegov naslov pa je bil 1164 W. 18th St., Erie, Pa. ! Kolikor mi je znano, ni bil pri nobenem društvu. Pred nekaj leti je bil pri društvu sv. Jožefa v Cievelandu. O. Ko pa je odpotoval iz Clevelanda, s" za društvo ni več brigal. Rojak A. Prime je plačeval zanj 3 mesece in ni za to dobil uiti centa. Ko ni več plačeval. so Štembergerja izključili. Rojakom, ki se radi selijo iz enega kraja v drugega, bi svetoval, da nosijo pri ,<wbi vedno kak listek s svojim naslovom, kajrt nikdo ne ve. kdaj, kje in kaj ga Tahko doleti- Ako pokojni Steinbergar ne bi ime! s seboj potrdila F. Sakser-ja, bi ga nikdo n,? bil poznal, j Poleg omejenega potrdila so našli pri njem tudi še dopisnico, ki je bila pisana 28. decembra v Detroit, Mich. Na razglednici je bila sledeča vsebini« :
"Mr. Joseph Stembergcr, 16 W. Main St.. Corry, Pa.
Dragi prijatelj Jožef:
Sprejmi poz odra v od nas vseh in Ti želimo vse dobro, kar si sam želiš ter ti voščimo božične praznike. Jože, ni Ti treba žalovati. Bodi vesel, če je žena tukaj in ako za Te ne. mara, tudi ni treba žalovati za njo. Vesel bodi iu hrani pa bomo šli po vojni v stari kraj, kjer bo vse drugače. Z Bogom, M. B."
Mogoče M. B.. ki je pihala to razglednico, kaj več ve o njegovi soprogi, zato jo prosim, da mi poroča, kar ji je znano.
Pozdav vsem rojakom Sirom A-merike.
Joseph Kurrent. 91 Chicago St., St., Buffalo. N. Y.
cerkvi- v Hoboken. Duhovnik bi jima nemara dal poročila o drugih, ali bi zopet drugim povedal o njima, toda kako naj bi ona vedela, da je tukaj kaka taka cerkev iu kak poljski duhovnik; a (kotu jbi se zanicgla o tem zmeniti, j koga povprašati/ Pri takšnih razmerah je bil \ sak uovčie. ki sta ga iidala. stcpnjiea. ki popelje v gotovo propast bede. J Sedaj sta sedela tukaj: on pri peči m ona na slami. Minula je jura, ininuli sta dve. V izbi se je čedalje bolj temnelo, kajti, dasi je bilo o poludne., se je dvigala to dobo iz vodexmegla, kakor je tam £potnladi navadna, težka, neprijetna: megla. Kljub temu. da je bilo, zunaj že toplo, tresla sta se (fna v kolibi od mraza; končno je tudi JLovreta populila nadeja, da bi tfe še ka j našo v pepelu. I "Marica", je rekel stasi. "ne za morem se že več vzdržati ter tudi ti »c -ne vzdrži«, pojde-m k vodi, da nalovim drv, pa si zakuriva in morda se še najde kaj za. jesti.
Marica ni rekla ničesar ni šel je. Naučil se je že hoditi k pristanišču in loviti tam k oso v e desk iz raznih tovornih zabojev, ki jih j voda n a breg izuietava. Tako de- ; lajo vsi, ki si nimajo s čim kupiti oglja. Včasih so ga pri tem lovu odganjali, včasih tudi ne; včasih se je našlo tudi kaj za prigrizniti,* kakor ostanki skaženega pecivu, katere s® bili ljudje z ladij od-vrgli, ter pri tem, ko je tako v megli hodil in iskal, kar nihče ni ■izgubil, pozabljal je nekoliko na svojo bedo, ne pa na togo, ki ga je nad vse največ trtipila. Prišel je končno k vodi, in ker je bila ravno doba lunču, postopalo je tam samo nekodiko fantov, ki so začeli sicer*hipoma kričati na njega, blato iu školjke za njim metati, tofda odgnati ga niso mogli. Le malo jc plavalo desk in trsk po vodi; en val jih je prinašal, drugi fopet odnašal. A čez kratko jih je vendar dosti nalovil.
Po vodi so plavali tudi nekaki zeleni ovitki, morebiti je bilo v njih kaj za pojesti, pa. ker so bili lahki, niso priplavali do brega in ni jih mogel ujeti. Fantje so metali motvoze nauje in vlačili jih k sebi, a on, ker ni iancl motvoza, je le zvedavo gledal in čakal, da bi fantje odšli, potem pa je preobrnil še enkrat vse te ostanke in pojel vse, kar se je le jesti dalo. Na to, da tudi hči še ni jela ni pomislil.
(Dalje prihodnjič.)
QLA^JgARODA^1^3IAJ 1918.
ZA KRUHOM
POVEST. Poljski spisal H. Sienkiewicz.
t kruha, kmetica slanine iu zamo-. gel bi živeti kakor ptica, kine se-• je iti ne orje. In ko 4>i stal tako , ped križem, imel bi nad seboj njegove roke, višje izgoraj nebo, 0-■ krog sel>e polje in v tej tišini na' j deželi ču! bi Bog njegovo petje. A 'tukaj v tem .mestu je hrnščalo ne-j kaj tako strašno, kakor v nekakem .velikani stroju, vsak jo ril S naprej, vsuik gledal le predse in tako tuje bede ni videl. Omotica se je (polastovala njegove glave, roke so mu upadla le, oči . niso za-mogle vsemu, kar so gledale, zadostovati ter ena fnisel dmge ne ujeti. Vse je bilo tako čudno, proti vuo in zoperno, da je vsak, ki se ni znal v tej zmotnja\ i obračati, gotovo od letel s pota iu razbil se pri tem padcu kakor glinasti lou-čič. i Ah, kakšna razlika! V tilu 1/ip-
nici je bil gospodar in župan, imel je svoje zemljišče. veljaVo pri ljudeh iu je zaunogel vsak dan jesti svoj vsakdanji kruh; a tukaj je med vsemi najzaduji, kakor zablodel pes na tujem dvorišču, malosrčen. bojazljiv, potrt iu triaden. V prvih dnevih njegove bede so se mu cesto oglašali spomini: "Bolje ti je bilo v lapuici." Vest mu je očitala: "Lovro. zakaj si za 15 ust d lapiiico?"	!
Zakaj:	f
Bog ga je zaipustiL Nosil bi še -svoj križ. trpel bi,Vanio ako bi bil pred njim kje konee tega trnovega pota; sedaj pa je vedel, da je z vsakim dnevom huje zapuščen in da vzhajajoče sohiee vsako jutro le večjo njegovo in dekletovo bedo obseva. Torej kaj ? Ali ima spies t i vrv, pomoliti očenaš in se obesiti 2 Ni se sicer zgražal pred S mi tj o, toda kaj se zgodi ts dekletom .' Ko je vse to premišljal, je čutil, da ga ni zgolj zapustil Bog. . nej>o da- ga že tudi razum zapušča. Ni je bilo luči v tej obdajajoči 1 temi in največje boli Še imenovati ni uiiiel.	j
Ta največja bolest jc bila pa toga za Lipnico. Mučila ga je po dnevu in po noči, mučila ga tem1 vtrasnejše, ker ni vedel, kaj je to,' česar pogreša; zakaj njegova kmetiška duša v njem tako vpije ter se zvija od muke. Njemu jc bilo treba borovega gozda, polja,' bajtice in sploh vsega tega, kar se kratko imenuje rojstni kraj, od . čegar se srce, ako se ga je prile- ! pilo, več ne odtrga — a če se od- 1 trga, pa- krvavi. Kmet jcčutil, da : ga nekaj k zemlji tlači. Pulil bi ' si bil včaesih kise, tolkel z glavo i ob zid. vrgel se na zeanjjo in tulil ■ kakor pes na verigi priklenjen, J vpil kakor blazen. Toda na koga? Sam ni vedel. Kar upogibi jc se že pod tem nepoznanim bremenom, . on upada... a to tuje mesto hru- i šči in hrušči... on ječi ter kliče Jezusa, toda križa ni nobenega tukaj, nihče mu lie odgovarja, sa-uio to mesto žene svoj trušč... in na »lami sedi dekle, z očmi v tla uprtimi — gladna je iu tiho trpi.
Čudno! Sedela sta z dekletom dolgo, toda pogostokrat »tista ves dan besedice spregovorila. Živela sta kakor v največjem sovraštvu. Bridko iu težko* je Mlo njima življenje, o čem bi torej govorila? Bolje je, nedotikaJi sč ran. katerv skele, zlasti pa zdaj, ko v žepu denarja, v peči ne krompirja, v glavi ne najmanjšega, sveta aiL 1
Pomoči ni bilo pričakovati od nikoder. Poljakov živi sicer .v' New Yorku zelo umdgo, toda od imovrtejšili nobeden ne prefciva v okrožju Chatham Square. V drugem tednu p9 srojjem prihodu v Ameriko sta se sicer sešla z dve-una poljskima rodbinama, z eno iz Šlezije, z drugo, iz okolice Poznanja. p«a ti mlbini sta že zdavaia od giadu mrli. Oiri i* Šlezije je umrlo že dvoje-otrok iu tretje je bilo bolne ter prenočevalo že skoraj štirinajst dan s svojimi roditelji pod mostrtim obokom; vsi skupaj pa so živeli agtflj iz tega, kar so naSli na uliei. Pozneje, so jih vzeli v bolnišnico in ni s«e zlia-,lo. kaj se je daJje i njimi zgodilo, i Ddrugi rodbmi se je godilo ravno tako slabo. da. še hujše, ker je oiče pijančeval. Jlariea je bila, dokler je mogla, v postrežbo ženi, ali sedaj je že sama potrebovala pomoči.
Zamdgla K sic^r iti t &fljm
Ali ste bolni4?
Ako Imate kako bo^teen, ne flede na to, kako dolgo la ne ozira)« se na to, kateri ztfr*vnl«e va« nI mogel oedravltl, pridUe k BenL Vrnil ram b« vale idravje.
^•>fdaljenost sil^ pa* pomanjkanje denarja na] vas ne zadržuje, vae sdravlm enako: bogate la revne. Jac sem ▼ Plttsburghu najboljši Spedjallat za mofike in aen nastanjen Se mnogo let. Imka najbolje opremljen urad, tndi »troj ca X-iarke, ■ katerimi morem Videti škod vas, kakor skoal steklo, imam tvojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih In liaortlranlb zdravil. |Ke bodite boje« IS pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo prepričal, kaj morem sS vsa storiti.
J Imam Krlicbov sloviti 606 za krme bolezni In ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-soče sločajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, ielodčne ln jetrne bolenrf. srbenje, mozole in vse kronične boleznL
Prof. Dt.Tl'g. BAER, fjj
| tu sMixnriEiD st,	Pittsburgh, pa.
m"	nasproti poite.
VAŽNO.—Odrefi to in prinest s seboj.
Smrt roj. Stembergerja
Rojak, ki je bil ubit v Erie. Pa., je J. Stembergcr. doma iz Dolenjskega Zemona pri Ilirski Bistriei na Notranjskem. Star je bil 35 let in ožeujen v Kosezi- V Združenih državah je bival 11 let; ima mnogo straičev in druge žlahte. V Ameriki živi tudi oče njegove žene. mislim, da je tukaj tudi njegova soproga; saj slišal sem, da je Najbrže ga ona ni marala in je iz jeze hokBt iz ettega mesta v drugega. Ce je njegova žena Marija res tukaj, naj se oglasi.
1. aprila ga je povozil vlak in je,vsled tega 3. aprila umrl. Vlak mu je odrezal obe nogi. Trpel je strašne bolečine, da je zblaznel, predno je umrl. Vedno je klical l svojo soprogo,, ki Ima pri sebi dva ; ali tri otroeiee. Zdravnik mi je l povedal, da se je smilil vsem, kar . jih je bilo v t a mošnji bolnišnici. . Zdravnik je po vseh angleških li-' stih v okolici in tudi v cleveland-r ski h razglasil nesrečo in poživljal L njegovo ženo, da se naj oglasi; to-
-	da od nikooder ni bilo uikakega
! glasu in morai je umreti, ue da bi. I bil videl svoje otročiče. *' Zdravnik je pri Štembergu na-l šel potrdilo "Gt- Naroda", ki mu -* je potrdi prejem naročnine en,
-	teden pred smrtjo. Zdravnik seveda ni vedd, kaj pomoeni ta listek,
-	pa je vseeno pisal na ureetnistvo, i kafior se obračamo.tudi vsi drugi
-	rojaki, kadar smo v kaki potrebi * iu želimo pomoči. 01. Neroda je
najboljši in najvplivnejši sloven-e ski iii »ploh jugoslovanski list v
-	Združenih državah. 2ato pa tudi
-	Hm,- da bo marsilčateri roj$k ^ral i te moje vrstie m upam. da se b«>
našel kdo, ki bo. mogoče poznat J pokojnikovo soprogo, Saten naj r pove, da ise naj oglasi. Ako pa.sa-ma to čita, naj pride, da bo vsaj » vedeja, kje počiva njen biyai mož. ® Ppkppsn je pa tam* kj^r počivajo r Vsi tasti, ti so fkio umHI.
-	Tepe j, sens, sko želiš, da bi se ga prekopalo in preložilo na kato-Ufto pokopališče. Ulito to. dose-
iiei&jpt3om —
Rojakiff | i
Kupujte vpjnO-Tarčevaliie znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno t ^»narni zadregi, lsbko vpjno-vareevalno znamko
vsak Lip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate Vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec april $1.15. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter «Iavmh in podrejenih agentih.
Ce se vfttti zdi bolj prhnerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli.
TJBBDKI&TVO "OLAS NARODA9*.
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE.
UKITED STATES GOVERNMENT m^m^mmh a a mi a
(Nadaljevanje.)
| valccv z raztrganimi srajcami in . pipami v zobeh take boje s pestjo, , prepirajoč se pri tem, koliko je , treba plačati za vsako izbito oko. Deca belokožnikov in ntali za-moi-čki s kodrastimi lamini se po-( tikajo tu. namesto, da bi bili v šoli. po ulicah, se ravsajo med sc-| boj /jo. kosove volovskih reber, ali; iščejo v blatu drobtiu hraue po-nini;uie iu bananov. iu sliujšame Iičanke Megujejo roke proti vsakemu Iwlje oblečenemu človeku, | ako tja zablodi.
| (Vse pori opisano je bilo v New Yorku pred mnogimi leti; danes t^ga ni več, vse to so oblasti po-'časi izčistile. Op. uredn.) I V takem ljudskem duplu naLia-j ju mo svoja t4nta znanca: Lovra jToporka in njegovo hčerko Jla-j rieo. liogastvo, kateremu sta se jiuatlejala, je 'bilo le nch in tudi ka-I k«»r sen izginilo, in resničnost se 1 iiauu tu prctLstiLvlja v i>odobi tesne podzemeljske izbe z enim ok-iuuiu iu še to ima iiotila stekla. , j Stene onesnažujejo plesuobc in i drugi mt i k rot ni madeži, pri zidu j stoji zamjavela in luknjasta že- : ile.zna j»eč ter stolee na. tri noge, v j kotil je nekoliko ječmenove sla-i 'me. njih ležišče.	Ji
| To je vse. — Stari Lovro kleči pred pci'jo in išče, ali ne tiči v u- • gašeni žrjavici še kak krompir in »sče tako — seveda zaman — že drujri dsD"u, Marica }>a sedi na sla- . mi ter podpirajoča se z rokami j ob kolena, jrleda nepremično v , via. Dekle ie že bobio hi močno ; shujšstno. -Je to sicer Marica, to- j da njeno nekdaj rdeče ličice. je \ globoko tipalo, koža je obledela iu ] zlKilela. vse obličje, kakor bi bilo ; drobnejše od ]>opreje, a uči pa { kakor bi .se bile povečale in izsto- * pile. Na njenem obrazu je bil po- \ zuali vpliv zadui.lega zraka, ža-^{ losti ter slabe hrane. Hranila sta j se že zjjolj s krompirjem, toda ; pred dveimi duevonui jima je tu- \ di tega zmanjkalo. Sploh nista i vedela sedaj, kaj bosta delala, od česa živela. Že skoro tri meseco ^ bo. odkar sta tukaj in čepita v ( tej jami: deimrji so jima pošli. , Stari Lovro je poskušal najti de- < la. toda niso ga raiTumeli. k»j lio- j če, hodil je k pristanišču nosit ( tovore in nakladat na ladje pre- j mosj. ,pa maiijkhla mu je samo- j kol u ie a iu Irci so ga izpodrinili; j hotel je vzeti sekiro iu delati v ^ ladjeilelnici. pa tudi od tam je bil .j odgnati, ln pa, kakšen delavec je j to. ki ne razume, kar se mu na- ^ roči?! Kamorkoli je položil roke j iu česarkoli se lotil, kamorkoli se ( obrni), povsod se mu posmeho- j vali, ga odbijali, izganjali, da, , tudi bili in tako ni našel ničesar, j s čiun r bi si zamogel kak novvič j zaflu/žiti. Lasje so se mu od žab>Nti ( polieliHi. nadeja prišla, denarji po- j sli in - začel se j«* glad.
Ako bi b:l doma med svojimi, i ako bi tam tudi vse izgubil in bi i ga bolezen prevzela, ako bi ga tu- j di iz bajtice pognali, zamogel bi i vzeti v roka bdrasko palico, Kto-piti )>od križ na razpotje, ali k ^ vratom kake cerkve ter peti:, "Mili liog. sprejmi plač krvavi!" Sel bi mimo gospod in podaril mu desetiet». gowa bi p«*Mlala iz koči-otroka z denarjem v nežni roki in d«*te bi zrlo na starca z začudenimi očmi: kmet bi mu dal kos
Kdor se spusti v New Yorku u široke ulice Broadway v smeri t j»rot i ir^u Chatham Square tet preide nekoliko v.ran>kih ulh;, doNpe v oddelek mesta, ki je čim dalje tem bolj beden, zapuščen in zanemarjen. I'lh-e so vedno bolj in bolj ozke. Hi>>e. postavljene nemara še od nizozemskih našel-nilcov, so se razpokle in zverižilc v	»nisa; oitresje se je razdr-
lo, omet naz zidov oj>ai in zidovje samo se zarilo že tako v zemljo, tla ie od prizemeljskih oken komaj gornji de! še nekoliko nad cesto. Namesto v Ameriki priljubljenih ravnih črt. tvorijo te zidine tu ud lic kri\etine; strehe in stene brez vseira nav-nla ray.poteft-njene se kopičijo ena. nad drugo, ima joči* vsaka dni»je svoj k:ip.
Ker se pa nahaja ta oddelek 'mesta blizu moija, ne usalmevajo kaluže pj teh ulicah skoro nikdar in mali, prod solncem močno zavarovani tr^ bolj podoben ribniku. napol njen «nn u z goat o, črno, stoječo vodo. nego 1rgu. Okini ob-! drtili hiš se eud.no odbijajo v tem' vodnem ogledalu, po i-egar povrs-i ju plavajo o'lrf.'.ki papirja. kt»so-j \\ šij>. lesa i:t kositra od bl odnih I kovčegov (prtljage; . s jHxlobniiui črepinjami s<» jx.ki.te tudi celo' uliee, ki so še zakidaito z mno-j Htvoin blata. l*ovsodi je opaziti ne j sna/nost, nered in ljudsko bedo.' (Opomba uredništva: Vse to jej bilo tako pred mnogimi leti. dane; pa ni več. Ko bi danes prišel pi-| satelj te povesti. Sienkiervicz, v Xew York, posebno pa v ta tlel rnesta, katerega opisuje, bi videl lepo tlakovane, snažne ulice z no-' viini, modernimi, visokimi hiša-| mi. Vm? se je izprenieuilo.)
V tem du-plu se nahajajo tako-, z vat ti "lioai diug-ht»usi", ali po-hišja. v katerih jc za dva dolarja' na teden mogoče dobiti prenoči-! š-'-a in hrane; tukaj so tudi *"bar-roouii". ali gu-tilnice. kjer aaje-! utajo velet ibarji vsake vrste po-' t up a*-e v na svoje ladje; so zakotni agent je venezuelski, ekva-^ torski in brazilski, ki pregovarjajo Ijmli k izselitvi k ravniku (ekvatorju), s čimer preskrblju-jejo žolti m »žlici novih žrtev. Tu so tudi kuharji (hranodajci), ki lu^iitijo svoje gostt? z txsoljeuini ipff-fioi, ostrigami in ribami. ka-J tere je gotovo sama \"oda na breg ■vrgla; tljilje tajne igre, čilske pre-j dilniee, različna ihipla niomarjev in naposled jame zločinov, gladu in solz.
A vendar je ta del mesta poln trušča, ker skoro vsi izseljenci, ki ue najdejo brzo postis šj i v prostorih ('astle Oardeiia in kateri ne hote ali ne morejo iti v tako-intmovane vorking-housc" ali delavnice, skupi ja jo se tu, tukaj ostajajo, žive in umirajo.	j
Nasproti temu je mogoče Irdi-J 1i da, ako so izseljenci pene evropskih društev, so prebivalci teh J ulic pene izseljencev. Ljudje tu! postopajo, bodiai, da nimajo dela. j bodisi, da se jim postopanje bolj. dupada. Po noči se tukaj zelo cesti* slišijo streli, ldiei na pomoč, yoluiK'i kliki besm»sti, pijanske, ir-ke pesmi ali tidenje zamorcev) po glavah se bijočih. l*o dnevu p t motrijo eele tol4>e teh pehaj ko-I_____



GLAS NARODA. 1. MAJA. 1918

SLOV. DELAVSKA
. U «t» novi wn> dne 16. avgusta* 19C«.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn
Sedež: Johnstown, Pa.
GI.AVN1 CRAD.MR) ~u«muoi* IVAM PROSTOR, 1008 Norwood R'rt.. Cleveland, Oblo, ^♦•dpredsedntk: JOSir ZORKO R F. 1». 2. N«x 113, West Newton. Pa Glavni tajnik- D T. A Ž NOVAK. 034 M«in Sr.. J.thnrtnwn. Pa • I. Pom. tajnifc: FRANK PAVU\VČl«"\ Main St., Jnhi>«f»wn. Pa. Z Pmn tajnik: ANDREJ VIDRH'H. 21» Malo Street. OonemanicU. Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE 650J St. Clair Ave., Cleveland. Obla Pom. blagajnik- ANTON HOČUVAR. R D 2 Box 27. Bridgeport '•hkk
NADZORNI ODBOR:
Prvxinerfnik nartror odbora : JOSIP PRTRRNEU Box I«. Willock, Pa
L nadzornik: NIKOLAJ PO V ŠE, 1 Grab St.. Numrey Hill. N. S. Pitta-burgh. Pa.
I nadzornik : IVAN GROŠE1.J, 885 EL 1371 b SL. Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72. Bast Mlaeral,
1. porotnik : FRANC TEROPČfC. R. F. D. 3, Box 14«. Fort Smith. Ark. t porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St.. Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. TOSIP V. GRAHEK, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 634 Main 8t„ Johnstown, Pa
URADNO GLASILO: -GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New Xork City.
Cenjena druJStva. oziroma njlb uradniki, so uljndno proSenl, pofllljatl vse dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pofilje edino potom Postnih, Expresnlb. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice na] m naslovljajo: BiaŽ Novak, Conemaugh Deposit Bank, Oonemsugb, Pa.. In tako naslovljene poSiljajo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poroSlih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
LIBERTY LOAN.
Podpisani sem po svojem lastnem prepričanju ter na poziv Glas Naroda podpisal:
I.	Posojilo Svobode za
II.	Posojilo Svobode za	#......
HE. Posojilo Svobode za	$......
Podpis ...........................
Naslov ............................
Mesto .............................
Država...........................
Izrežite ta kupon in ga pošljite uredništvu 44Glas Naroda".
Ali ste bolni?
Čitajte ta oglas ia	Jaz zdravim vse kronične
spoznajte resnico.	bolezni možicih m žensk.
__	Cowdrk-k. ipecljalist z X žarki nudi svojo aluibo moiklro In ienskam, Id
$	h (trpijo na kroničnih boleznih. Moj urad je popolnoma opremljen z najbolj ananstve-
............. , mo"ernlml električnimi »troji, katere se lahko dobi. MoJ veliki stroj za
j X-žarke j« zelo mogočen ter ml pogosto pokaže bolezni, ki niso razvidne vsled navuduu i>t t j ska v«-.
MOJA PREISKAVA.
Moja skrbna in na tanka preiskava vsakega bolnika, ki pride k meni, je eden izmed vzrokov mojega uspeha v moji stroki. MoJe metode »o različne od onih, ki se jih navadno ujH»rabiJa. Zdravim \s»kega bolnika na podlagi natančnega stanja in bolezni, na kateri trpi Cv p,., skrbni preiskavi vaSe bolezni ti:.J<i«-»ti. .la viim tnorem pomagati, bom z veselji-tn storil to. 0e vas p.i na drugI strani r.»- nior«-m sprejeti v zdravljenje, vas boni obvestil ter vam svetoval na najbolj t«riJ;»z«Mi način. Moja preiskava. vUlJu«>-lo upvirubn stroja za X-žarke ter floure-akopa. mi	resnično stanj« in
bolezen .M«j:i konzultacija ir> preiskava zastonj, «V so pod v rži le moj'-inu zdrav-
(Nadaljevanje.)
—	Iludi«' — naj jo vzame! — se je razjezil. — Ali je spet začela uganjati komedije;? — Ves, kaj; t'mra Djehan, pri miru me pusti, pa bo. — Opusti že enkrat svoje .stare šale. Ali misliš, da se res tako zanimam za Kavkaz in za zverine, ki so v njem? — Moj oče
in moja mati? — Med štirimi očmi li povem, da sta bila roparja — moja teta, o ti prokbta eoprniea! — Pa menda vsaj ne boš tajila,
da je bila eoprniea? — Sicer bom pa zamojdel odšel prihodnjo zimo
v I'ariz. — V Parizu je življenje! — V najznamenitejših restavracijah bom jedel, in v mala gledališča bom zahajal. — Ti boš šel z menoj. kaj ne. Moreno, ti boš š<-! z menoj? — I)a, bratec, nikar me ne pusti samega' V oj**ro bova šla. — H»*j, l*mm Djehau, pojdi sem in daj mi rok<>. Tam boš videla dekleta, krasna dekleta, ki znajo morda malo holj plesati kot znaš ti! — Poslušaj, pojdi sem.... ne ne.... sem >»opi.... To mora biti že v vsakem pogledu....
Veliko ljudi j«' pisal" o moči človeškega pogleda. Nekateri potopili eelo pravijo. <la je mogoče s pogledom ukrotiti najbolj divjo žival.
Ne bomo trdili, da .ie to res ali nt. Nekaj je pa gotovo. — Aza nov ni mo^rel prenesti pogledov Umni Djehan. — Ti pogledi so bili ostri, poskušali >o prodreti skozi sree v dušo in uničiti svojega nasprotnika.
A/auuv je bi! namreč mahoma umolknil Lu pogledal v strai-.. Pri trm je pa izgubil ravnotežje, park rat se je zamajal š.mtertjb ter slednjič omahnil na posteljo.
Padel je na posteljo kakor štor in se ni več ganil. K temu je i zbilo v'sko pripomogla zavžita pijača, precej ua tudi razburjenje in navzočnost žt-nsk«'. o kateri je še prejšnji večer mislil, da bo njegova.	. ' 1 j
Tedaj s,, je pa obrnila I'lnm Djclmu k Morenu iu rekla hladno:
Lahko ste zadovoljni, gospod!
Zakaj bi bil zadovoljen?
No. ravno tako dobro ste videli, kot sein videla jaz. da je vaš prijatelj nezmožen izvršiti neumnost, katere sto se vi tako zelo bali. - Čestitam vam! — On je še vedno civiliziran človek in sicer veliko bolj civiliziran kot sem si domišljala.
—	Kako mislite to? — Ne razumem vas je rekel Moreno.
No, njegova civilizacija obstoji v trm. da je ravnokar zatajil svojega očeta in da je pljunil na spomin ženske, katera ga je pripravila na svet. — Saj ste vendar slišali na svoja lastna ušesa, kako j • zmerjal svojo družino in kako sf> ji» izrazil o svoji domovini.
Moreno ni odgovoril nobene besede, ona je pa nadaljevala:
-	.laz nikakor ne morem razumeti, kako naju je za moglo obvarovati nebo. da nisva poginila zaeno s svojim rodom. — Samo jaz, Ženska, in on, tnožki, sva ostala. — Samo ne vem, kako je mogoče, da sva v vseh ozirih tako različna, ko sva vendar edina potomca istega rodu. Toda stvar je taka in sedaj je ni mogoče več izprumeniti. — Bog mi je priča! — Odkar se zavedam svojega življenja, sem imela eno samo željo.
Umm Djehan je utihnila.
—	Katero željo? — je vprašal Moreno.
Po dolgem molku je nadaljevala:
—	Videti njega, ki leži sedaj pijan na postelji, ki se ne zaveda ničesar, ki je 'kot divja žival. — Da, liog ve. da je res!
—	Ker sem vedela, da še živi. sem neprestano ponavljala: — Še ni vse izgubljeno, še ni vse izgubljeno. — On živi. Murad živi, prišel bo in mi bo pomagal.
—	Predvsem se pa spominjam najbolj žalostnih noči mojega življenja. Nekoč sem bila v tihem gozdu ter klečala med laogočnt-mi koreninami. — Dva dni že nisem jedla ničesar d.ugega kot kos prepeeenca, katerega je bil vrgel vojak v cestni jarek. Sneg je na letaval in jaz sem si poiskala med koreninami zavetja. — V rokah sem držala svojo svetinjo istrharo iu jo neprestano v.prašavela. In zdelo se mi je, da mi odgovorja nek čudežen glas: — VKlela ga boš. videla ga boš! — Prišel boj — In v strašnem brezdnu mojega brezizraznega trplejnja me je vzdržalo to upanje pri življenju.
In od tistega časa sem se tolažila vsak dan: — Videla ga bom! Toda kje? — Kako? — Istihar mi je povedala, da ga bom videla fcnialo, da bo prišel semkaj. — Prišla sem torej sem.
_In včeraj »e jc vresničilo moje hrepenenje. — Videla sem ga
in sedaj leži tukaj, kakor živaf. — Tudi vi «ra lahko vidite.
Vi ste Evropejec iu vi ste brez dvoma ponosni na to, kar so napravili njegovi tovariši iz njega. — Meni, ki nisem ničesar dragega kot navadna barbarka, boste že oprostili, če sem "drugačnega mne-
r n - i^ajE/,	^	^ " jjjjj§	' Kj	*•* -
—	Le obdržite ga, imejte ga, takega kakoršen je! — On se ne bo nahajal ob moji strani med vojščaki njegovega rodu, on ne bo šel v boj, da bo maščeval domovino. — Jaz mu tudi ne bom več prigovarjala, da bi se osvobodil, kajti zdaj vem, da to zdaj ni več mogo-t-.e — On noče braniti svoje sestrične, edine hčerke njegovega rodi^ on se ue more otresti slabosti in obupa.
__Xe. ne. ne! — Njegova želja bi bila, da bi tudi mene spravil
na tako stališče kot je spravil samega sebe.
—	Pozdravljeni, gospod! — Le ima kletev slabotne ženske ka ko moč, če vas bo kdaj dosegla----
_ Xe, Umm Djehan, ne! — Ne kolnite me! — -Jaz ne zaslužim
j kletve. — Oprostite mi besede, ki sem vam jih bil prej rekel. — Iz pregovoril sem jih zato, ker vas ni>-em poznal. — Sedaj pa vem. kdo I ste in bi rad storil vse na. svetu, samo da bi vam pomagal. — Stopite j sem, ljubi otrok in sedite poleg mene. — Pogovoriva se ■> vsem kot brat in sestra. Tudi jaz sem istega mnenja kot ste vi. — Mi živimo v slabem svetu. Če je ta svet barbarski ali kultiviraii, je navsezadnje stranska stvar. — Dosti ni vreden niti v tem niti v onem oziru.
Umm Djehan je molčala.
—	Ali morda kaj potrebujete? — Ali vam lahko pomagam z de narjeni — Sicer nimam veliko, toda nekoliki) vam lahko odstopim. Toda to vseeno lahko vzamete. — Na vsak način bi vam rad kaj pomagal.
Ona ga je čudno gledala. *
—	Zakaj me tako gledate? — Nikar ne mislite, da vam hočem nastaviti kako zanko. — Kar se pa Azanova tiče, nikar ne smeti misliti, da sem ga jaz odvrnil od vas. — Vašemu nasvetu se je bi včeraj zvečer vklonil v hipnem razburjenju, danes bi pa gotovo san> od sebe, brez moje pomoči, pozabil na vse. in preklical svoje včerajšnje besede. — Sedaj ga poznate kakšen jc. — Kaj bi torej pričako vali od njega?
—	Vi torej ne pijete? — ga je vprašala Umm Djehan začudeno.
—	V naši deželi nimamo navade piti. — Toda pustiva to. — Go voriva rajše o vas. — Kaj nameravate storiti?
Svoj pogled je tako zapičila v njegove oči, da se je Moreno ne hote stresel. Gledala ga je nepremično par minut, dokler je ni on nenadoma vprašal:
—	O čem premišljujete?
—	Povejte mi, če ljubite v svoji domovini kako žensko?
Moreno je prebledel. — Preblede! je kakor ranjenec, če se ne
hote dotaknemo njegove nezaceljene rane.
—	Da, jaz ljubim žensko.
—	Ali jo zelo ljubite?
—	Iz -dna svojega srca.
Umm Djehau si je zavila s pajčolanom obraz ter vstala.
Odpravila se .fr proti vratom toda na pragu je obstala ter izpre govorila s silno svečanim glasom:
—	Bog naj te blagoslovi!
Častnik je bil vsled tega njenenega nastopa silno ginjeu
Umm Djehan je bila odšla.
Azauov je smrčal na postelji. Prišel je služabnik ter rekel da je voz pripravljen. — Azanova so morali prenesti v kočijo, kajti bil je pijan do nezavesti.
Voznik je udari! po konjih, in živali so v divjem diru zapustile Scmaho.
Ijenju-
(Dalje prihodnjič.)
Smrtna kosa.
Smrt je začela neusmiljeno gospodariti v Houghton okraju Mieii. Med .boleznimi prevladuje najbolj pljučnica, ki se loti starih in mladih, malokateri ji uide, kogar se ona loti. Tak^ jc pobral* iz naše srede l^letnega nedobudnega fantička Josipa Vraneaie, sina Nikolaja in pokojne Katarine Vra-nešič, na 451 Caledonia St., Albion. Deček je zbolel, a kruta pljučnica ga je takoj v začetku zagrabila tako silno, da je umrl.
Pokojni Jožek je bil eden naj-marljivejših učencev v pripravljalnem razredu za sv. birmo in vsi součenci in katehet ga bodo gotovo pogrešali.
— Žrtev plučniec bil je nadalje William Williams, stanujoč na sedmi cesti na Lauriin. zadnje leto upravitelj mesnice v Tamarack Cooperative prodajalni. Bil je bolan samo en teden in ako-ravno v najboljši moški dobi od 45 let je podlegel tej neusmiljeni morilki.
Dauašujc zanemarjen je pome-nja jutranje prekuijio delo.
POSEBNO OBVESTILO.
Potrebujem va&«Ka zaupanja, hočem da se ohladite t.-r govoril« x m«»oJ svojih trublov v va&em lastnem jeziku. Zapomnite si. «l:i nisem n:i\;i<irii zdravnik, temveč Specialist, z leU izkušnje v zdravljenju bolezni kot je vaia. Oirn bolj komplicirana je va&a bolezen, tem bolj se zanimam ssanjo. Vsa moja zdravljenja si-prijetna in nobena stvar ne boli ali povzroča veliko bolečin. Ko se oglasite, boste deležni moje pozornosti z eno samo mislijo. — <Ja se vas spravi zopet k zdravju v najhitrejšem raoffočem času. Ne odlašajte te stvari, temveč se oglasite takoj. — Pozneje se boste kljub temu oglasili. Z- -tj ne sedaj? Ni kake pristojbine za konzultacijo in preiskavo, če se zdravite pi- teni.
ra* jezik tolmače n. DOKTOR COWDRICK CLEVELAND, O
ŠPECIJ ALIST
2047 E. 9. cesta. — 4. nadstropje — Vzemite vspenjačo.
Uradne ure: — Vsaki dan: 9. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljah in praznikih le >d 10.zjutraj do 1. popoldne.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniin srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem iu znancem žalostno vest, da je moja žena o/.t mati
TEREZIJA PETEK,
rojena Slaka r pre videna s svetimi zakramenti po kratki bolezni v Gospodu zaspala, dne 215. aprila lDltf v starosti 3 let. Tu zapušča mene iu dva otroka o^l katerih jt najstarejši dva in pol leta in mlajši G tednov star. Pok« jua je bila dobra in skrbna mati. ki jo ne l>o mogoče nadomestiti. Pokopali muo jo dne iif>. aprila na katoliškem pokopališču. Uojcna j»- b la v Št. \'Hu pri Ljubljani. V Ameriki je š«1 njen bratranec nekje v Clcve '.an 1. (> Hvala vsem ra krasu«; venre. ki >tv jih položili na krs|.»* tebi nepozabljena soproga bof.Vv/ lahka zemlja ameriška.
V miru počivaj!
Žalujoči ostali: Frank Petek, soprog.
Ana in Frank, otroka.
Luzerne. Pa.. 7*») Charles St.
' 3x
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. Š., Mohawk, N. Y. — To je že tam pesem, da se Slovenci, do-der so sosedi, ne zastopijo. Kadi e imajo le tedaj, ako so najmanj -to milj narazen. Vendar pa o Vašem slučaju ne bo sodila slovenska javnost, kajti stvar je prtuna-enkostina. Najbolje je, da se s svojo sosedo pobotate, ali pa se prepirate dalje, toda br«te nas.
P. B., Peoria* HI. — Nikogar ne bi zanimalo, kajti napisali niste nič novega, zato ne moremo objaviti. PKsite kaj drugega, pa bomo radi objavili. Pozdrav.
Rojaki naročajte ae na "Glas Nar» največji slovenski dnevnik w Zdrv •nlb državah.
ščem svojega prijatelja KARO-LA HRASTNIK. Pred petimi meseci sva bila skupaj v New Castle, Pa., potem je na neznano kam odšel. Prosim cenjene rojake če kdo ve kaj o njem, da mi naznani ali naj se pa sam oglasi. — Anton Skufca, R. F. I). 1, Ellwood City, Pa. Jx
Naši zastopniki,
aterl bo poohlafičeni pobirati naroČilo o za dnevnik "Glas Naroda". Naročena za "Glas Naroda" je: za celo leto 3.50, za pol leta $2.00 in za Četrt lets •a $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo a Bvoto, katero je prejel in jib roja-om priporočamo.
San Francisco* CaL: Jakob Lorflin. Denver, Colo.: Louis Andolfiek in <Yank š k rs bee. Leadville, Colo.: John Bo&var. Pneblo. Colo.: Peter Cultg. John reran. Prank Janesb in A. Kocbevar. Salida, Colo. Id okolica: Louts ostcllo.
Somerset. Colo.: Math. Kernel*. Clinton, Ind.: Lambert Bolsksr. Indianapolis, Ind.: Alois Rndman, Aurora, IU.: Jernej B. Verbič. Chicago, III.: Jos. Bostič, Jos. BUsb q Frank Jar jo vec.
Joliet, 111.: Frsnk Bsmblcb, Frank Caurieb In John ZaleteL La Salle. IU.: Matija Komp. Livingston, TIL: Mib. Clrar. Maseontah, III.: Fr. Angnstin. Noeomis, I1L In okolica: Mstn iaishek.
North Chicago, I1L In okolica: Anton Sobal in Math. Ogrin. So. Chicago, BL: Frank Cerne. Springfield, DL: Matija Barborič. Waukegan, I1L in okolica: Math Ogrin In Frank Fetkoviek. Cherokee. Kana.: Frank Reftisstk. Franklin. Kans. in okolica: Frank Moon Ron, Pa.: Frank Maček in Fr. PodmflSek.
Pittsburgh, Pa. la okolica: U. R. .Jakob leb, Z. Jakshe, Klarlch Mat. L Magister.
Pa. la okol{ca: Fr. Bpehar.
t Jernej Coprlvšek.
Steelton> Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Scblfrer.
West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah in okolica: J. Ksstell«, Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta.
Davis, W. Va. In okilica: Jobs Brosich in John TavželJ. Thomas, W. Va. in okolica: A
Korenchan.
Leskovic.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajnk is Peter Schneller. RIngo, Kana.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic, Midi.: M. D. Llkovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F Kobe, Martin Rade In Pavel Sbalta.
Chisholm, Minn.: Frank Govže, Jak Petri cb.
Ely. Minn. In okolica: Ivan Goufle
Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Lonl* M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Lonla Govže in Jurij Kitze.
Gilbert, Minn. In okolica: L VeseL EUbbing, Minn.: Ivan PonSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec, Great Falls, Mont.: Math. Urlh. Roundup, Mont.: Tomafi Paulin. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka Barberton, O. In okoUca: Math Govanda, N. Y.: Karl SternlSa. Kramar.
Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collinwood. O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakot Debevc, Chas. Karlinger, Frank Mel) In Jakob Resnik.
Lorain, O. In okoUca: Louis BalanJ In J. KtiniSe.
Niles, O : Frank KogovSek. Voungstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin In 3 Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakie. Resemer. Pa.: Louis Hrlbsr. Brooghton, Pa. In okolica: Autos
Ijiavec.
Burdlne, Pa. in okolica: Johs
Demfiar.
Csnonsburg, Pa.: John K oklic h. Conemaush, Pa.: Iran Pajk, VIA Rovangek.
Ciaridge. Pa.: Anton Jcrlna in Ant Kosoglov.
Export, Pa.: Louis SupandC. Forest City, Pa. Mat. Kamin In Fr Leben.
Farell, Pa.: Anton Valentinčič. Greensburg. Pa. in okoliea: Frank
Novak.
Hostctter, Pa. In okoliea: Frank Jordan.
Imperial. Pa.: Val. Peternel, box 172 Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja Is John Polsnc.
Luzerne, Pa. in okoliea: Antos Osolnik.
Manor. Pa. in okoliea: Fr. Demšar Milwaukee. Wis.: Andrew Fon la Joslp Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton He, Johs Stampfel in H. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton DemRar ia Frank Skok.
Bock Springs. Wyo.: Frank Fortuna. A. Justin in Valentin Marclna
LEPA PRILIK*4
se nudi rojaku, ki hoče odpreti groeerijo. Jjui imam na prodaj
dve grocerijski tehtnici 4'Toledo" in Hni "Register" ter lini voz zu. nizko ceno. Vprašajte pri: Ignacij Krauoar,
102'J E. St.. Cleveland, Ohio. (29-4—1-5)
RAVNOKAR JE IZŠEL
NOV VOJNI ATLAS t barvah,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto;
CEHA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Slovenk Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK.
Iščean svojega prijatelja .MARTINA PO VSE. Pred dvema mesecema sva bila skupaj na Kve-letiliu, Minn. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za. njega, naj nri naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati nekaj važnega. — Joo Smith, Box 61, Strong, Colo.
4, 27 — 5 3)
EAT COTUST
SAVE ^HEAT
DOGARJE SE POTREBUJE.
Dovolj dobrega lesa. Trajno delo, plača zelo dobra.
Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. (8-4—7-5)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh A Pa. in okolici naznanajmo, da jiW; l>o v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naroč. oino za "Glas NarodaM in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljem in je povsod dobro poznan. Upati je, ia mu bodo rojaki v vseh ozirih Domagali, posebno ie, ker ima pokvarjeno laro feofco.
Dr.LORENZ,
Jaz M»m o<1lnl sloventikl govoreči Pi>e<-ialist moskib bolezni ▼ Pittsburgh, P«
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9 .dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, ftpedalirt moških bolezni. <44 Peno Ave. O. nadat. na ulieo, Pittsburgh. Pa.
5	v	I'
s	Plesalka iz Semahe
S	-
K	FRANCOSKI SPISAL G. GOBINEAU. -	^
:	--!
|	Za "Glas Naroda" J. T.	|
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
138 Pena Ave.. Pittsiwrfh. Ps
Dr. Kotar «• anf-i^M	itinJU alornafei
\ Bdrmmlk. »ptS|> Sf ,. Ust ▼ Pittasuaha. ^■>1	fct Uu ll-Mw
^^^^^ ^ prakso v ■4ravl|«
mlin IN, ki p ^Lnml'ir! žrmt lUak. luu bomU« ali ■«har-<k* pm liliro, v sria. llpaduH Ima, SetoCla« t ktMIk pridite In UtUN. rum Som kri. No takajts, k« to to •hb mm
▼m aolki hoi—m Krafln p4 *kn|-<aal aatott. B^kor hitro opaalta, Sa •m praaahu)a adravja, aa Sakalta, ♦—tU print* la Jaa na *a bwm mM Krna
IjOimli aH niii so« «aflra<vta v M nrah la smt feraa opmdK
Botaaad aahurja. U xmroOjt i«. «NMMMbrtki te hrtota u fflutt Ml
mSTS.^UarTVaau"a^7 £
JjMJ ». yHSna^ato siiiHil a« §.
OTMTMBFR TFTF T)AYS SONDfflr—THURSDIirM^m»
romfir-ss mm—
TDEsnsf-
-----------