ZUNANJA TRGOVINA
Leiošnjj re^uitetE zunanje tr-govine so nroogo bolj ugodai, kafcor So bUj dosiei. Pri tem naj pripomnim«, da se uvoz pastop-do ustaljuje. medtem ko iavcra fcrepk« narašča. Po letih je bilo to takol« (v mUijarcteli din.»r-jev, samo za prvifa 9 mesecev vsakega Ma):
Po zadnjih nepopolnih podat-
Izvoz ae j« povetal za 31«/». nvoe pa ža 5 Vo v primerjavi z desetiini   mesecj   lanfkega   leta.
To je vplivalo, da se je znmanjšala pasiva trgovinske bi-lance od 21 milijard (od oktobra 1955) na 11 milijard (do oktobra 1956). Pripominjamo, da J€ govo-ra o pasivj iz čistega trgovin-sitega poslovanja.
SPREMEMBE V STHUKTURI IZVOZA IN UVOZA
Iz grafikona vdd:mo, da je v s-kupnem uvozu de^ež irwesti-cij-skt»ga nxateriala in opreme iz Jeta v leto • čedaljše manjši. ZLlo 6e je povečal uvcra: biasa štroke potrašnje. Soreme-mUa se je struktura uvoza, ker uvažamo manj konpčnih izdeikov, kakršni so stroj.i, ta vsebujejo veliko kvalifier;ranfga in vi>okokvalifi-ciranega d-eia, neko^iko pa 3e jc povečal uvoz nepredelanih iz-delkoT, v katere j« vloieaaega manj dela.
Od skupnega uvoza v prvih 9 mesecih leta 1956 odpade na:
. reproduikcijsiki mderial        51 «/o investicijsk5. material            12 */o
blago široke pt>frošnje 36*/o (V uvozu potrošnega blaga ima največji deiež hrana.)
Take sprem«mbe v strukturi blagovne zamen]ave z inozem-ctvom so vpKvale tudi na oene.
Tud^ tukaj »o se spremenile cene, ker izvažamo več blaga, v katerega je vloženo kvaJifici-rano in viso-kokvalificirano delo. Za tono izvo-ženega blaga smo l«ta 1953 dobili povprečno 19.374 dinarjev, v prvih 9 mesecih le-tos pa  22.806 din.
Zeilo se je povečalo tudl šte-vilo di-žav, s katerimj trguje-mo. Ce primerjamo današnje stanje s stanjem v letu 1953, vi-dimo tudl tukaj. da se je pove-Ealo Stevilo držav, v katere iz-važamo, pravtako pa tudi tistih. iz kalerih uvažamo.
1953                1956
tovoz          51 držav       75 držav
uvoz          41 držav       60 držav
Evropslke draave so največji uvozniki našega blaga, medtem ko izvoz v azijske države nara-šča  iz leta v leto.
Kvropsko 4ti sevemoameriškn tržišče dajeta okrog 80 "/o na^ega
črni del  krcga:  investicijski  material   in  opreraa "    Beli del kroga: blago Sirnkc potrošnje Pikča-sti del krosa: drugo
Tako Lm0 leta 1953 za 1 tono uvoženega materiaila plača'.i 40.838 din, medtem ko smo v prvih 9 mesecth letos plačali Ba 1 tono uvoženega blaga 30.391 dtraarj<?-v.
V izvozu blaga je priSlo do naspratnih sprememb. Z.xt»anjšal ee ye izvoz surovin in polir-del-kov. pove6ail pa izvoz končniih jzdelkov, kakršnd so obutev, tek-
stil Pa tudi srtmoji in diru&a oprema (ladje, strojno orodje). uv<wa.
V prvih 10 mesecih je bila največji uvozmiik našega blaga Zahodiva NemiLija, njej pasUed.ijo Italija, ZSSR, ZDA, Velika Bri-tanija  itd.
Jiigaslaivija uvaža najvef fe ZDA (naU> vpliiva potnoč, ki io prejenva  nax>a država),  nato pa
iz ZSSR, Zahodne NerrvJ-ioe, Ita-lije, Velike Britanije ihd.
V tem raizdobju se je posebno povečala blagovna zaim«Qjava s Svico, ZSSR, CeSkcnslovaško. Poljsko iJi Grčijo. Burma in LH Kitajska se prvSč pojavljaba s pomemfonimi 1coK6inam.i blaga v aaSem uvozu.