Gimmizija v Celju. (Govor poslanca Mih. Vošnjaka v drž. zboru dne 6. aprila 1894.) (Dalje.) In res, resolucije so bile tedaj brez uspeha. Pa mi smo od leta do leta pri proračunski razpravi označili svoje stališče in tako smo prišli do 1889 leta, katerega leta so se vendar le osnovale dvojezične paralelke v Mariboru na nižji gimnaziji. In zakaj v Mariboru, gospoda moja? Veliko bolj naravno in važno bi bilo, da so se osnovale v Celju. Jaz ne vem, ali hudobni jeziki so govorili, da so se paralelke osnovale v Mariboru, da se pokaže, da ne vspevajo. Dogodki pa kažejo, da so se te paralelke v Mariboru dobro obnesle. Jeseni so prestopili učenci iz četrtega razreda slovenskih paralelk v petega popolnoma nemškega, in kakor se sliši, je uspeh izvrsten, kajti bilo je pet odličnjakov mej tistimi, ki so prišli iz slovenskih paralelk v čisto nemški peti razred velike gimnaje. To je nas nagibalo, da smo vlado opoinnili, kaj je prejšnji učni minister obljubil, da se začno ustanovljati paralelke v Gelju, ako se v Mariboru dobro obneso. Uspeh je izvrsten in minolo jesen bi se bile morate dotične paralelke v Celju osnovati. To se pa ni zgodilo, zato smo pa vlado na to opomnili, ker smo bili prepričani, da zahtevanje takih paralelk v Celju bi ne nasprotovalo načelom koalicije. Profesor Šuklje je že opozoril, kako drugače razumevajo odložitev političnih narodnih vpraSanj na levi strani, h kateri pa ne spada gospod Foregger, ker sploh ni znano, kam spada. Osnova slovenskih paralelk že zaradi tega ne nasprotuje načelom koalicije, ker sploh to ni nobeno »veliko« politično ali narodno vprašanje. Vse kaj druzega je bilo, ko je včeraj predgovornik s Tridenskega omenil odločitev južne Tirolske, ker je veliko politično vprašanje. Veliko politično vprašanje pomenja češko državno pravo. ..__JfO-Dolitir'nn rnnSinin W. l.:i« '• '¦¦ južnoslovansko vprašanje, ali vsaj zjedinjenje vseh slovenskih pokrajin v jeden upraven okoliš. To bi bila velika politična vprašanja, katerih se koalicija ne sme dotikati. Samo zaradi teh borih dvojezičnih paralelk na nižji gimnaziji v Celju se napravlja toliko krika. Seveda je list g. dr. Foreggerja, »Deutsche Wacht«, v Celju — mimogrede bodi omenjeno, da se govori, da je list lastnina dr. Foreggerja — že pred leti imenoval mesto Celje »goreč grm«, v katerega jedru je skrito nemštvo, kateremu gorečemu grmu se ne sme od nobene strani preveč približati! Ge se, gospoda moja, iz Gradca peljete v Ljubljano, vidite včeraj in danes tolikrat imenovano mesto Celje, katerega prebivalstvo se je zadnjih deset let pomnožilo za 600 do 700 duš, kakor je sam včeraj povedal g. Foregger. Pa če tudi je res, da se je število prebivalstva pomnožilo s kakih 5400 na 6200, imamo vendar le še mestece kakimi 6000 prebivalci in mari naj to mestece vlada vso notranjo politiko avstrijsko? Kaka predrznost! Mestece Celje, katerega zastopnik je dr. Foregger — jaz ga izrečno označujem za zastopnika celjskega mesta, ker to odločuje v okraju, v katerem je voljen — pri volitvah ovladujejo uradniki. Torej s pomočjo uradnikov je on tudi pri poslednjih volitvah prišel v to visoko zbornico. Zato mi je nerazumljivo, kako je on mogel navajati, ko je govoril o zatiranju nemštva na Spodnjem Štajarskera, zlasti v Celju, da so se pod prejšnjo vlado poslovenili uradi. Jaz bi s svoje strani izrekel prepričanje, da niti sedanja vlada prav ne izbira pri nameščanju uradnikov. Tu so ravno posebne razmere, o katerih se je večkrat tukaj govorilo in o katerih danes nečem dalje govoriti. Ostanimo pri gimnaziji v Celju. Jas sem tamošnje razmere že nekoliko naslikal. Dovolite mi, da še pristavim nekaj statističnega gradiva, da bodete videli, koliko je opravičena nemška gimnazija v Celju iu če je naša zahteva opravičena. Jaz sem pobral podatke o številu učencev iz letnih poročil od leta 1890 do sedaj. Omenil sem že, da so v Celju že v resnici paralelke. Prvi in drugi razred sta tako prenapolnjena, da se vselej morata razdeliti v dva oddelka. Samo da se v Celju ne ozirajo na načelo, da bi se pri razdeljevanju učencev ozirali na narodnost. temveč učence razdele kar po abecedi. Leta 1890/91 je na spodnji gimnanaziji v Celju bilo 81 nemških in 108 slovenskih učencev. Leta 1891/92 je bilo 81 nemških in 110 slovenskih, in letos je pa 74 nemških in 131 slovenskih učencev. Taki so učenci v Celju po uradnih izkazih, oziroma letnih poročilih. In kakšen je tako imenovani pripravIjalni razred? To je naprava, kinasvedno sili, da zahtevamo, da se preosnuje gimnazija v Celju. Umenil sem že, da je preosnova gimnazije v Celju že od leta 1880 na dnevnem redu vis. zbornice. S tem letom se je začelo neko gibanje v kmetskih občinah na Spodnjem Štajarskem, da se namreč mora poduk v ljudskih šolah  vravnati po pedagogičnih načelih. Slovensko prebivalstvo se je poprijelo načela, katero so nemški pedagogi postavili in se ga tudi drže, da mora biti materni jezik podučni jezik na ljudskih šolah. Slovenci zahtevajo, da se to načelo porablja tudi v slovenskih ljudskih šolah. Za to opravičeno zalitevanje se s prva učna uprava ni brigala. Hvala Bogu imamo za take stvari višja sodišča na Dunaju in upravno sodišče je odločilo v korist pritožujočih se obein, da mora biti v teli slovenščina učni jezik. Učni vspelii bili so čudovito boljši, ko se je vpeljal tak poduk. Posledica temu je bila, da nemški šolski poduk v ljudskih šolah mimo poprej ni trpel, da je pa Ijud.stvo naučilo se, še bolj ceniti materinščino, kakor jo je cenilo poprej. (Dalje prili.)