Glasilo Občine Logatec
september 1995
št. 8    letnik XXVI
Osemletna Osnovna šola je oživela
Osnovna šola v Rovtah, ki je bila uradno odprta 26. novembra lani, je na letošnji prvi šolski dan sprejela v svoje hrame 162 učencev. Po letu 1960, ko je bila v tem kraju osemletna osnovna šola ukinjena, ostali so le nižji razredi (od 1. do 4. razreda), so se morali učenci 5. in višjih razredov voziti v Logatec. S pričetkom letošnjega šolskega leta pa bo 78 učencev, ki bi se sicer morali voziti v Logatec, obiskovalo višje razrede doma, v Rovtah. K tej šoli spada tudi podružnična šola na Vrhu sv. Treh Kraljev, ki jo obiskuje 20 učencev od 1. do 4. razreda. Iz podružnične šole Zavratec (občina Idrija) se sedaj 7 učencev vozi v Rovte, za kar je bil organiziran poseben prevoz. Ti učenci so se morali prej voziti v Logatec in pred tem še prepešačiti skoraj tri kilometre do avtobusa. Za tako majhen kraj, kot je Zavratec, je bil 4. septembra kar lep dogodek, ki jih je kombi odpeljal v šolo v Rovte skoraj z dvorišča domače šole.
Učencem Osnovne šole Rovte, učiteljskemu zboru in tehničnemu osebju te šole želimo veliko uspehov in zadovoljstva v novi osemletki.
Franc Bogataj
Prvi šolski dan v novi osemletki.
Oktober
mesec požarne varnosti
Letošnji oktober je v znamenju gesla: Varujmo naše okolje. O uspehih naših gasilcev na tekmovanjih, pa o urejenosti gasilskih domov lahko berete na 4. strani Novic.
Dvajset let Obrtne zbornice Logatec
23. septembra so člani logaške obrtne zbornice obeležili dvajsetletnico povojnega obrtniškega povezovanja. Na javni prireditvi pod šotorom pred domom KS Tabor so na slovesnosti spregovorili župan Občine Logatec g. Stanislav Brenčič, predsednik logaške zbornice g. Berto Menard in predsednik Obrtne zbornice Slovenije g. Miha Grah. Vsak s svojega zornega kota so osvetlili še vedno odprta vprašanja razvoja zasebnega podjetništva. Vsem skupna pa je bila misel o potrebi po povezovanju. To pa mora biti, seveda, kakovostno in mora temeljiti na izkazanem interesu posameznih ekonomskih subjektov.
V kulturnem programu sta sodelovala recitatorka Mirjam Suhadolnik in Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, prireditev je povezoval Vinko Šimek, ki je sicer vodil tudi večino zabavnega dogajanja tega večera.
Na slovesnosti, ki se je je udeležilo kakih tisoč obiskovalcev, so bila podeljena priznanja Obrtne zbornice Slovenije, in sicer: Bertu Menardu, Alojzu Molku, Francu Mi-hevcu in Janezu Gostiši listine s pla-
keto, Branetu Orešniku in Petru Petrovčiču st. pisna priznanja. Obrtna zbornica Slovenije je ob jubileju izročila logaški tudi priložnostno darilo, podobno pa so storile tudi sosednje obrtne zbornice, ki se skupaj z logaško povezujejo v usklajevalni odbor "notranjskih" obrtnih zbornic. Po končani slovesnosti je stekla
zabavna prireditev z ansamblom Prerod, regionalnim tekmovanjem za najlepšo Slovenko in z vrhuncem zabavnega dela večera, nastopom Tereze Kesovije.
O zgodovini logaškega obrtniškega povezovanja pišemo tudi v tej številki Novic.
J. Gostiša
Predsednik obilne zbornice Slovenije g. Miha Grah je nagovoril zbrane ob 20. letnici OZ Logatec
Spomenik v Gor. Logatcu
V nedeljo, 24. septembra 1995 je bila pri cerkvi sv. Janeza v Gor. vasi blagoslovitev spomenika žrtvam revolucije. Spomenik je postavljen ob poti k cerkvi in nosi napis: Pomo-rjenim domobrancem in drugim žrtvam komunistične revolucije. Na treh ploščah so vklesana imena 42 žrtev; med njimi so le štiri, ki so padle med vojno; iz različnih vzrokov ni napisanih sedem imen, za katere se je sicer med pripravami na postavitev spomenika menilo, da bi nanj sodila.
Žalna svečanost se je pričela z mašo, ki jo je vodil logaški rojak, prelat Ivan Merlak. Pred spomenikom sta govorila Pavel Kogej iz Nove slovenske zaveze in logaški župan
Stanislav Brenčič. Kulturni program so oblikovali: Pomladni odmev z domovinskimi pesmimi ter recitatorja Tjaša Obreza in Robi Šparemblek, ki je program tudi povezoval.
Imena in Inči v spomin
V imenu pripravljalnega odbora za postavitev spomenika se je vsem, ki so postavitev omogočili, zahvalil Ivan Sajovic.
A. Čuk
LOGAŠKE NOVICE
Glasilo Občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva zainformiranje R Slovenije, Št. 23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
PREJELI SMO
ODGOVOR NA ODGOVOR
V avgustovski številki Logaških novic je spoštovani g. župan Slavko Brenčič v prispevku, ki je bil naslovljen "Drage bralke, spoštovani bralci", napisal po njegovem mnenju ob bok predhodnim prispevkom par vrstic.
V svojem odgovoru je kot velik sofističen modrec, zopet z novim omaloževanjem prejšnjega občinskega vodstva skušal velikopotezno zaključiti zadevo.
Resnici na ljubo je časopisno polemiko v Logaških novicah, začel in sprožil župan s svojim prvim člankom: "Občina Logatec med nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti". Na ta članek so sledili posamezni odgovori, ker je bilo vtem, članku preveč neresnic in nizkih udarcev, ki so sami po sebi terjali odgovor.
Njegov zadnji prispevek pa tudi ne more ostati brez odgovora, ker župan ne odgovarja z dejstvi pač pa samo osebno žali in širi laži.
Nepomembna predaja ključev je bila opravljena pod vtisom velike želje čim preje zasesti županovo pisarno in to pred dogovorjenim zakonitim rokom. Predani ključi pa so bili itak neuporabni, saj je bila takoj po predaji zamenjana ključavnica na vhodnih vratih v županovo pisarno. Verjetno zato, da se ne bi kdo od starega vodstva občine nepovabljen ponoči vračal in zalival vrtnice v pisarni. Pisarna in pisalna miza je bila res prazna - in pometena, tako da županu ni bilo potrebno uporabiti velike metle, ki jo je bilo videti ob njegovi veliki zmagi pred občino.
Ne vem kako lahko župan napiše, da pojmujem občino kot svoj lastni fevd. Pri tem pa pozablja, da nisem bil nikoli poklicno zaposlen na občini. Svoje delo sem na občini kot predsednik skupščine opravljal v svojem prostem času. Upam, da sem svojo funkcijo, ki so mi jo takrat zaupali volivci opravil častno in pošteno.
Glede Orfeja so zadeve vsakemu pazljivemu bralcu in poznavalcu
Prešernovih pesmi jasne. V mojem prvem prispevku je bil citat Prešerna dobesedno napisan in zaznamovan z dvojnim narekovajem. Orfeja ni potrebno meni pripisati pač pa našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Županu dobro namerno priporočam, da vzame v roke Prešernove poezije in pazljivo prečita: "SONETNI VENEC, NOVA PISARIJA in ZDRAVLJICA". Prešeren je v svojih pesmih velikokrat pozival Slovence na enotnost in spravo.
Sprava je korak naprej, v preteklosti ni mogoče ničesar spremeniti, spremeniš lahko svoje delovanje danes in za jutri. Temelj za tako spravo je seveda prenehanje sekaštva in sovraštva med živimi. Pripoznanje vsake smrti, tudi sovražnika, sprosti tudi žive v dopuščanje drugega in zbudi sposobnost medsebojne tolerance. Vsaka vojna je tragična ne glede na zmagovalce in poražence. To meni ni potrebno dopovedovati in se čuditi moji prizadetosti, ker sem bil žal sam živa priča vseh tegob vojne in tudi povojnih časov. Ve se kdo je začel in z kakšnimi nameni II. svetovno vojno, kdo je bil okupator, kdo se je boril proti okupatorju, kdo in s kom se je boril proti ideji komunizma in tudi kdo in zakaj je brez ustreznih procesov ubijal po vojni.
Nehajmo mladi rod s tem obremenjevati. Zaščitimo jih pred novim nesmiselnim sovraštvom.
V bodoče se o tej temi z g. županom ne nameravam več dopisovati.
Spoštovanim bralkam in bralcem Logaških novic se opravičujem za mučni dialog, ki ni bil začet z moje strani in zagotavljam, da ga ne bom nadaljeval. G. župana prosim, da me neha v imenu občine Logatec osebno žaliti in nadalje trositi laži. Zaradi zaščite svoje integritete in svojih pravic pa bom prisiljen iskati zadoščenje na sodišču, kajti ni mi vseeno, da mi g. župan z neodgovornim in neresničnim pisanjem v javnosti povzroča moralno škodo.
Anton Antičevič
DRAGE BRALKE, SPOŠTOVANI BRALCI!
Tako ljubeznivo je nagovoril g. župan Stanislav Brenčič drago in spoštovano občestvo v Logaških novicah avgusta letos. Nato se pojavi v druščini "eminentnih" gospodov tudi moje ime. Pomislil sem, da se bilo utegnilo g. županu zapisati moje "eminentno" ime v zvezi z mojim zapisom v letošnji majski številki Logaških novic, ki sem ga napisal kot refleksijo na lamentacije g. župana pod naslovom "Občina Logatec med nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti" iz aprilskih Logaških novic. Pričakoval sem tedaj odgovor mojemu odmevu na g. župana "nakovalo in kladivo", ugovor, ki bi pokazal na moje zmote, na moje napačne ugotovitve, na moje zgrešene poglede. Ampak nič takega se ni zapisalo g. županu.
Pač pa sem v tretjem odstavku bral o potrebi po malo več modrosti, o užaljenosti in o - laži.
Najprej kratko pojasnilo - g. župa-nu bolj kot dragim bralkam in spoštovanim bralcem -: pred volitva-
mi mi ni vseeno, kdo bo župan. Ko pa so volitve mimo, sprejmem in spoštujem župana, ki mu je večina zaupala županovanje. Seveda pa, sprejemanje in spoštovanje ne pomeni, da se je moč vedno in za vsako ceno sprijazniti z vsako izrečeno ali zapisano besedo g. župana. Dovoljeno je polemizirati, dovoljeno je izrekati in zapisovati tudi mnenja, ki se nekoliko razlikujejo od županovih. Ka-li?
In, kajpak, tudi g. župan ima vso pravico, da izreka in zapisuje svoja mnenja, da polemizira in zavrača drugačna stališča od njegovih, vselej pa z argumenti. In zdaj smo tu: pri argumentih oz. pri nikakršnih argumentih.
Namreč temeljna misel mojega odmeva na županovo "nakovalo in kladivo" je bila zelo jasna: vsa vzdihovanja, jadikovanja, stokanja in tarnanja g. župana nad občinsko dediščino ne zaležejo kaj prida in tudi nimajo prave vrednosti, ker med nakovalo preteklosti in kladivo pri-
RESNICA - ZDRAVILO PROTI POZEBI SLOVENSKE POMLADI
Spoštovana predsednica OO SDSS gospa Ladka Furlan, spoštovani bivši predsednik te iste stranke in župan gospod Stanislav Brenčič!
Kultura dialoga mi narekuje, da Vaju vsakega posebej osebno nagovorim. Bralce Logaških novic pa bi želel opozoriti na konkretne neresnice v Vajinih zapisih, ki naj bi pomenila odgovor na moj prispevek v majski številki Logaških novic pod naslovom Bilo je sto dni po Miklavžu. Zavoljo resnice se spodobi zapisati prej tudi kakšno besedo več kot premalo, pa četudi to lahko utruja predvsem pisca (to rade volje priznam, posebej, če je to zaradi preobilice mnogo pomembnejšega dela potrebno početi sredi noči). Resniceželjnih morebiti ne toliko.
Zato je nespodobno v imenu "zelo kratkega odgovora" (ga. Furlan v zapisu Kdo pripravlja pozebo slovenski pomladi, LN 5-6) ali v imenu "neutrujanja bralk in bralcev z dolgoveznim pregovarjanjem ..." (g. S. Brenčič v zapisu Drage bralke in bralci, LN 7) označevati moj dokumentirani prispevek za "tako rušilno pisanje" in me spraševati po morali (ga. Furlan), ne da bi bilo navedeno eno samo sporno mesto v tem prispevku. Prav tako nespo-
dobno, kot je zapisal drugi pisec kar "ob bok štirim eminentnim gospodom zapisati par vrstic", ne da bi pisec na kakeršenkoli način dal vedeti, iz katerega prispevka veje užaljenost (morda celo utemeljena!), v katerem delu čigavega prispevka pa je zapisana laž, kot je želel opraviti g. S. Brenčič kar s štirimi pisci naenkrat.
In zato lahko ne ravno z veseljem odgovorim gospe L. Furlan na njeno vprašanje v naslovu, da oba tovrstna poskusa odgovorov na moj v celoti dokumentirani zapis v veliki meri pripravljata pozebo slovenski pomladi. Ni dvoma! Poznam pa pravo zdravilo proti tovrstni pozebi. - To je resnica. Svetujem jo večkrat na dan.
In mimogrede ob tej priliki! Slovenski krščanski demokrati smo še vedno prepričani, da bi bilo nadvse koristno za vse Logatčane in Logatčanke, če bi koalicija SLS-SDSS z županom na čelu, v skladu z dogovorom z našega zadnjega srečanja spomladi, vendarle izdelala konkreten program razvoja logaške občine vsaj za ta mandat in na takšni osnovi povabila k nadaljnim pogovorom in sodelovanju SKD, ki smo vizijo razvoja logaške občine zelo jasno začrtali v svojem predvolilnem glasilu. Na to sem pred slabima
dvema mesecema ponovno spomnil predsednika SLS, g. Franca Rudolfa.
In nenazadnje, če je gospod župan očitno prepričan, "da bodo za uspeh na volitvah zgoraj omenjeni gospodje (Kociper, Štefančič, Puc in Antičevič) morali zbrati malo več modrosti, kot je premorejo članki, namenjeni županu" (tako v pisanju Drage bralke, spoštovani bralci), sem sam dolžan svojim volilkam in volil-cem pojasniti, da sem te nekaj modrosti, kolikor mi je je Bog naklonil, rezerviral za morebitni sestanek z županom, v kolikor bi me po devetih mesecih svojega modrega župano-vanja vendarle kdaj povabil na pogovor in mi predstavil kakšen projekt za logaško občino, za katerega bi bilo potrebno zastaviti vse sile v Državnem zboru ali pri Vladi. Sam sem prepričan, da bi lahko bil tak sestanek z vsemi poslanci, ki smo bili izvoljeni v Logatcu in svetnikom, ki je bil medtem izvoljen za podpredsednika Državnega sveta, vsekakor nadvse koristen za celotno našo občino. Zato sem gospodu županu že maja predlagal konkreten datum. Prav gotovo bi bilo tovrstno srečanje lahko bolj koristno kot dopisovanje.
Štefan Kociper
SAJ RES: KDO (NEKI) PRIPRAVLJA POZEBO SLOVENSKI POMLADI?
K zapisu Ladke Furlan, predsednice OO SDSS Logatec v Logaških novicah - junij/julij 1995.
UVOD. - Za primerno dobro razumevanje mojega prispevka si je treba v zaporedju priklicati v spomin (oz. prebrati) še: županov zapis v aprilskih Novicah "Občina Logatec med nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti", nato moj odmev v majskih Novicah z enakim naslovom, pa še prispevek Ladke Furlan iz junij-sko-juliskih Novic pod naslovom "Kdo pripravlja pozebo slovenski pomladi".
In potlej k stvari.
PRVIČ. - Spoštovana ga. Ladka Furlan "odgovarja" na moj majski zapis v Novicah. Ha, ampak, spoštovana ga. Ladka Furlan, saj v svojem zapisu nisem postavljal nikomur nikakršnih vprašanj, na katera naj bi mi kdo odgovarjal. Saj odgovarja se na vprašanja, ali ne? Zato je razumljivo, da "odgovori" spoštovane ge. Ladke Furlan na nič ne odgovarjajo, pač pa samopostrežno razpredajo teme, ki z mojim pisanjem nimajo nič in ničesar skupnega. Če pa naj bi šlo za ugovore, potem bi morala spoštovana ga. Ladka Furlan navesti, katere od mojih ugotovitev v majskih Novicah so na-
padalne, narobne, neresnične itp. Lahko mi pa spoštovana ga. Ladka Furlan odgovori na moja vprašanja, ki so zdaj stara že leto dni!
DRUGIČ. - Res je, spoštovana ga. Ladka Furlan, vse tako kaže, da s svojo moralo nimam sreče; z mojo moralo je nekaj hudo narobe, kakor da bi se za celega mojega življenja ne mogla najti. Glejte, spoštovana ga. Ladka Furlan: ves čas prejšnjega režima sem veljal za moralno politično oporečnega; bil je tedaj nedemokratičen čas. In kolikor je bilo v mojih močeh, priznam, da mojih moči ni bilo ravno v izobilici, ampak kolikor jih je bilo, sem jih združil še z drugimi na Logaškem in Slovenskem v spopadu za demokratizacijo. To bo menda res. - Ampak to sploh ni pomembno. Pomembno je to, da se je - ko smo komaj začeli uveljavljati človekove pravice - spet zgodilo, da veljam za moralno politično oporečnega. To je moja usoda, spoštovana ga. Ladka Furlan, nikakor mi ne uspe med ne-oporečnike. No, nekaj upanja je še, vsaj dokler smo še živi!
TRETJIČ. - O "objemanju" in drugih čednostih v logaški politiki pa kdaj drugič, spoštovana ga. Ladka Furlan, če Vam moja govorna razk-
ladanja niso bila dovolj prepričljiva onega dne, ko sem Vam čestital k izvolitvi za predsednico OO SDSS Logatec.
P.s.
Saj res, skoraj bi se dogodilo, da bi pozabil na pozebo. Sem hotel reči, kar zadeva pozebo slovenske pomladi, tole. Jeseni 1992 (res je tega že več kot 1 leto, in tedaj ni bilo pomladi!) se je logaška stranka z istim imenom, kakor se imenuje stranka, ki ji pripada spoštovana ga. Ladka Furlan, torej SDSS-socialdemokratska stranka Slovenije (domnevam tako, da gre za isto SDSS) postavila zoper kandidaturo strank slovenske pomladi in za volitve v Državni svet podprla kandidata LDS-liberalni demokrati Slovenije! A ne, kaj vse se dogaja na tem božjem svetu? Med pokončnimi, poštenimi in pravičnimi! Kaj šele med onimi drugimi.
In tako dalje.
Ja, ja spoštovana ga. Ladka Furlan, na koncu ali pa vmes bodo presojali volivci. Kakor vselej!
Marcel Štefančič
hodnosti štejejo predvolilne obljube g. župana. (Lahko pa še kaj, kar bo preseglo obljube!). In pri tem stojim in tej moji trditvi g. župan ni oporekal, torej moje trditve še vedno veljajo. Zato tu ne vidim očitane pomanjkljive modrosti, ne užaljenosti in ne -laži.
Zdaj pa h koncu. - Spoštovani g. župan, glejte drage bralke in spoštovani bralci in jaz z njimi pričaku-
jemo, da v naslednjih Logaških novicah navedete tista mesta iz mojega odmeva na vaš majski zapis, ki nedvoumno dokazujejo mojo - laž! Če bi se pa kakorkoli primerilo, da se naši javnosti ne bi dalo postreči z dokazili o laži, smem pričakovati javno opravičilo. - Saj veste: čast in dobro ime, g. župan!
Pa lepo pozdravljeni.
Marcel Štefančič
Gradivo za naslednjo številko Logaških novic oddajte do 30. oktobra. Novice bodo izšle v prvi dekadi novembra.
BESEDA MLADIH
OSNOVNA SOLA ROVTE
Že nekaj let se je govorilo, da bo v Rovtah osem razredov. Z veliko truda in pridnim delom se je to tudi uresničilo. Z letošnjim novim šolskim letom je vsa prenovljena, v čisto drugačni luči zasijala naša, sedaj tudi moja osnovna šola. Skupaj s starši smo se odločili, da bom obiskovala šolo v Rovtah.
Po štirih razredih na Vrhu, sem stopila v popolnoma novo šolo, med tuje sošolce in sošolke, seveda tudi med nove učitelje. To je bila zame velika prelomnica. Iz tako majhnega razreda, kot je bil na Vrhu, sem prišla v večji razred, kjer so bile drugačne navade. Sošolce sem poznala malo že od prej, saj smo bili skupaj na morju. Prvi dan je bil zame najtežji. Sedaj pa je iz dneva v dan lažje. Na novo okolje sem se privadila. S sošolci se dobro razumemo. Pri premagovanju strahu sta mi stala ob strani mamica in ati.
Šola ima veliko novih učilnic pa tudi telovadnico, ki sem jo zelo pogrešala. Upam, da se bomo tako jaz kot ostali učenci veliko naučili in da bomo to znanje s pridom uporabili tudi kasneje v srednjih šolah in seveda - življenju.
Andreja Šraj, 5.r.
PRVI VTISI O NOVI SOLI
Poletje je minilo in spet smo se zbrali v šoli. Toda tokrat to ni bil zgolj prvi šolski dan, ampak tudi prvi šolski dan v novi šoli. Sicer smo res vstali eno uro kasneje kot leto prej, toda kljub temu nismo bili nič manj zaspani. Bili smo precej zmedeni, saj se je vse začelo precej drugače kot ponavadi.
Po predstavitvi novih in starih učiteljev ter uri z razrednikom smo si z veliko radostjo ogledali nove šolske prostore in razmišljali o prihajajočem šolskem letu. Mogoče si vsega nismo ravno tako predstavljali, toda kljub temu nam je bila šola všeč.
Naslednji dan pa smo kljub temu že obžalovali, da je september, saj smo še komaj zbujeni odtavali v šolo in blagrovali tiste, ki se vozijo z avtobusom ali kombijem. Med poukom smo se pobliže spoznali z učitelji ter nato kot vsako leto, polni najboljših misli in energije, odšli domov.
Čez čas so prišle seveda resnejše ure in kmalu se nam je stožilo po dobrih starih klopeh. Te so bile seveda vsevprek počečkane in če si se med uro slučajno dolgočasil, si brez skrbi ustvarjal kaj novega ali pa bral plonk listke svojih predhodnikov. Pri kontrolnih nalogah je na podoben način prepisoval malodane cel razred, pa ni nihče nič posumil. Pri teh lepih mizah tukaj pa je to skoraj nemogoče, saj se pozna skoraj vsaka pika. Zelo žalostno je tudi, da se ne da siliti svinčnikov pod mizo in moramo sedaj narediti nekaj daljšo pot do koša in nazaj.
Tako se je trditev, vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran, izkazala za pravilno. Toda kljub temu naše nove šole ne bi nikoli zamenjal s kako drugo.
Marija Kune, 7.r.
PREJELI SMO
NOVI ZUPAN
SE JE ZAVZEL TUDI
ZA REŠITEV PROBLEMOV
V BLEKOVI VASI
IZJEMNI USPEH MLADE KLEKLJARICE
Na obeh osnovnih šolah ga. Olga Ferjančič že okrog 20 let uspešno vodi interesno dejavnost klekljanje. Povpraševanje po izvirnih čipkah je na tržišču vsak dan večje, prav tako pa narašča število mladih deklet, ki se želijo te spretnosti naučiti.
Naše mlade klekljarice se pri krožku najprej seznanijo s tehniko klekljanja (od kitice-do širokega risa), kasneje delajo vzorce in seveda so ob koncu usposabljanja sposobne samostojno narediti čipko.
Več let se že udeležujejo čipkarskih razstav in tekmovanj po Sloveniji, zelo uspešne pa so na vsakoletnem "Čipkarskem festivalu" v Idriji. Lani so v močni konkurenci dosegle 3. in 5. mesto, letos pa je učenka OŠ Tabor Mojca Lunder med 45 čipkaricami dosegla 1 .mesto.
Kleklji so peli v rokah mladih, spremili deklet in fantov
Njej in ge. Olgi Ferjančič za izvrsten uspeh iz vsega srca čestitamo. Upamo in želimo, da bo ga. Ferjančič še dolgo vztrajala pri vodenju te uspešne interesne dejavnosti in da bo skupaj s svojimi učenkami osvojila še veliko prvih mest.
Bojana Levinger
PREJELI SMO
Ne bi bilo prav, če bi rekli, da prejšnji občinski možje v Logatcu niso nič naredili, vendar lahko trdimo, da smo bili občani Blekove vasi v preteklosti pri investicijah vedno pozabljeni, zato smo zdaj kar presenečeni, da je novi župan že po nekaj mesecih svojega delovanja pristopil k reševanju tudi "naših problemov".
Do sedaj smo se premalo zavedali, kaj lahko pomeni nepresahljivi vodni vir, zato je bil naš blekovski studenček zanemarjen in pozabljen, namesto, da bi ga čuvali in zaščitili. Veliko let je že, kar smo okoliški občani prosili, da se to naredi, zdaj pa smo po zaslugi novega župana le dočakali sanacijo Blekovskega studenca, obenem pa rešitev našega velikega problema, saj se ob vsakem deževju pohlevni studenček spremeni v potok, ki poplavlja celo dolino (nekaterim pa tudi hiše).
Za opravljeno delo se prav lepo zahvaljujemo županu g. Brenčiču, njegovemu sekretarju g. Klemenu, g. Komacu in seveda delavcem, ki so to delo opravili.
Če bomo dobili v Blekovi vasi še avtobusno postajo in javno razsvetljavo, kot nam je obljubljeno, bomo pa sploh zadovoljni.
Če bo g. župan v nujnih primerih ukrepal tako tudi drugod, seveda v
okviru možnosti, bo imel pred naslednjimi volitvami dovolj velik šopek vrtnic, da bo ostal to kar je sedaj - "naš župan".
Štefka Fortuna
Spoštovani gospod župan in svetniki občine Logatec!
Ko beremo v Logaških novicah, kaj vse ste že postorili, kaj boste še v prihodnosti, nikjer ne zasledimo, da bi se spomnili tudi Blekovskih starejših ljudi, ker težko hodijo in so odvisni od svojcev ali dobrih ljudi, da jim prinesejo kaj iz trgovin ali podobno.
Že prejšnji župan Antičevič je obljubil, da bodo naredili avtobusno postajo, potem pa je vse utihnilo. Kaj je vzrok? Upamo da ne denar, saj to ni tako velik strošek. Še na desni strani bi razširili par metrov pa bi bilo, tako kot na Kalcih. Pa tudi mladi bi bili zadovoljni. Zelo bi nam ustregli. Hvala
Občani Blekove vasi
TA LOGAŠKA SVINJARIJA
Tak je naslov enega izmed učno-vzgojnih projektov (gre za ekološko osveščanje in skrb za estetski videz kraja) na osnovni šoli Tabor.
Ko sem v ponedeljek, 25. septembra, prišla zjutraj v službo in zagledala vse, kar je ostalo pred našo šolo po nekakšnem regionalnem lepotnem tekmovanju, me je zgrabila jeza in prevzela žalost. Ne z besedo, z zgledom vzgajamo mlade. Kaj pomaga, če se kolegica z otroki poglablja v projekt, če se trudi, razmišlja o nadgrajevanju, ko pa se ji delo sesipa v prah samo nekaj metrov stran od šolskih vrat, na šolskem igrišču, ki pa ni last šole, ampak je last krajevne skupnosti Naklo!?.
Govorim o konkretni svinjariji: z
odpadki nastlana tla, z nedoločljivo umazanijo zapackano betonsko igrišče, ki ga bo, upajmo, opralo jesensko deževje, cele in razbite steklenice...
Ko stojim na hodniku, stopajo mimo otroci, pozdravijo, se ustavljajo, pripovedujejo, kako so preživeli prosta dneva. Zvem, kdo se ga je napil, kdo je obležal, kdo je bruhal, kdo uriniral po šolskih zidovih, kdo je otipaval nastopajoče lepotice... To je druge vrste onesnaževanje.
Ne vem kdo so subtilni vodje krajevne skupnosti Naklo, ki jim še ni prišlo na misel, da obstajajo primernejši prostori za veselice, kot je šolsko igrišče.
Čez nekaj let, ko se bodo naši otroci želeli potrjevati kot odrasli ljudje, si bodo za vzorec obnašanja vzeli obnašanje današnjih odraslih. In zgodba se bo ponovila.
Anica Perpar
NA RANCU KAJA IN GROM
Na začetku počitnic je knjižnica Logatec pripravila kviz. Z bratom sva ga rešila in čakala na rezultate žrebanja. Bila sva zelo presenečena, ko sva izvedela, da sva oba izžrebana za glavno nagrado: enodnevno bivanje na ranču Kaja in Grom.
Prišla je težko pričakovana sobota, ko se nas je peščica srečnežev zbrala na ranču. Prijazni gostitelji so nam najprej povedali mnogo zanimivosti o konjih. Končno je prišel trenutek, ko smo se lahko na konjskih hrbtih sprehodili po bližnji okolici. Bilo je poskrbljeno tudi za želodce, saj so nam postregli s srnjakovim golažem in polento. Preizkusili smo se tudi v lokostrelstvu in dan je kar prehitro minil.
Zahvaljujeva se gostiteljem, turističnemu društvu Logatec in knjižnici Logatec, ker ste nam omogočili, da smo preživeli tako lep dan.
Ajda in Aljaž
ALI SKRBIMO ZA SVOJE OKOLJE
Moj dom je ob Črnem potoku v Gornjem Logatcu. V njem plavajo ribe. Toda moj oči pravi, da je rib vse manj. Povedal mi je tudi, da so bili včasih v tem potoku tudi raki. Spraševal sem se, zakaj jih ni več.
Nekoč sem hodil ob potoku in ga opazoval. Voda je tekla čisto rdeča. Seveda, nekje so zaklali žival in kri spustili kar v potok. Tako se dogaja iz tedna v teden in raki so že izumrli. Ljudje imajo v potok speljano kanalizacijo. Kadar je vode malo, je čisto umazana in zelo smrdi. Tako kmalu ne bo v naši vodi niti ene ribe več.
Vedno se čudim, zakaj smo ljudje brezbrižni. Ali moramo res plačevati kazni, da se odvadimo razvad?
Gregor Tomazin, 4.a OŠ Tabor
VRTAČE -SMETIŠČE?
Najbrž veste, da mečemo smeti v smetnjak, posebno vrečo, nato pa te smeti potujejo s posebnimi tovornjaki na posebno odlagališče - deponijo.
Ljudje, ki naravo spoštujejo, smeti že doma razvrščajo in jih vozijo v posebne zbiralnice.
Nekateri ljudje pa mečejo odpadke v vrtače, bližnji grm ali brezno. In kakšna je danes vrtača? Velika luknja v kateri je polno odpadkov. Med njimi je veliko nevarnih snovi: olja, zdravila, ... Vse to lahko prodre skozi zemljo v podtalnico. Kolikor vem pa je podtalnica še edina naša čista voda, ki jo mi pijemo. In še to bi radi zastrupili.
Vsaka dobra gospodinja meče ostanke hrane, plevel in druge organske odpadkena poseben kup - kompost. Tega pa porabi namesto umetnega gnojila na svojem vrtu. Pa še denar prihrani.
Priporočamo vsem, da dobro premislite, kam odložite smeti.
Martina Fortuna, 4.a OŠ Tabor
Divje odlagališče
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Vabimo Vas na ustanovitev
REGIJSKEGA GOSPODARSKEGA FORUMA za NOTRANJSKO
in
SREČANJE NOTRANJSKIH SOCIALDEMOKRATOV,
ki bo v soboto, 14.10.1995, ob 15.30 uri, v GASILSKEM DOMU v LOGAŠKIH ŽIBRŠAH.
program prireditve:
- Ustanovitev regijskega Gospodarskega foruma SDSS ob 15.30 uri, ustanovitvi prisostvuje dr. Jože ZAGOŽEN, predsednik GF,
- Po ustanovitvi regijskega GF bo potekal sproščen pogovor s prvaki SDSS.
Prireditev bo tudi v primeru slabega vremena, saj je dvorana v Gasilskem domu v Žibršah zelo prostorna. Vse poti do Gasilskega doma bodo vidno označene z napisi GF in smerokazi.
Vsem, ki boste prišli z avtomobili, priporočamo, da se ob 15. uri zberemo v Dolenjem Logatcu na parkirišču pri KRPANU, kjer bo čakal avto z veliko oznako "SDSS" na zadnjem steklu, vozili se bomo za njim in prispeli brez težav do Gasilskega doma v Žibršah.
Vse ceste bodo označene. Izvoz na cesto v Žibrše je pri šoli v Gorenjem Logatcu.
Vljudno vabljeni!
Regijska koordinacija za Notranjsko Občinski odbor SDSS Logatec
NOTRANJSKO GASILSKO TEKMOVANJE
Na Ulovki je bilo zadnjo septembersko nedeljo regijsko gasilsko tekmovanje, ki so se ga udeležila društva gasilskih zvez Vrhnike, Logatca in Cerknice. Logatčani so se udeležili tekmovanja skorajda v vseh kategorijah in so se zelo dobro uvrstili.
Mladinci GD Dol.Logatec
Posebej velja omeniti dvojno zmago med člani A kategorije najmlajšimi člani, ki so jo dosegli tekmovalci obeh ekip GD Tabor iz Logatca (odlična sta tako doseženo mesto kot rezultat) pa zmago veteranov GD Dol. Logatec in 3.
Ludvik Jančar prejema pokal kot najstarejši aktivni udeleženec tekmovanja
mesto mladink in mladincev iz dolnjelogaškega gasilskega društva. Ludvik Jančar pa je prejel poseben pokal kot najstarejši aktivni udeleženec tekmovanja.
Janez Gostiša
UREJENOST
GASILSKIH
DOMOV
Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije je v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije razpisalo akcijo, namenjeno urejanju in varstvu narave pod geslom: "MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA in ČISTA."
Izgled in urejenost gasilskih domov je turistična zveza Slovenije vključila v ocenjevalno listo -IŠČEMO NAJBOLJ UREJEN KRAJ V SLOVENIJI. Prostovoljna gasilska društva so tekmovala v zunanji ureditvi gasilskega doma in njegove okolice.
Ocenjevalna komisija Gasilske zveze Logatec si je 25.9.1995 ogledala gasilske domove v občini Logatec ter jih razvrstila v dve kategoriji glede na starost gasilskih domov.
Za zunanjo urejenost gasilskega doma (zunanji izgled stavbe - omet, okna, vrata, napis, cvetje na oknih, itd.) je društvo lahko dobilo od 1 do 30 točk.
Za urejenost okolice gasilskega doma (urejenost zelenice, okrasno cvetje in grmičevje, urejenost dostopa do gasilskega doma) od 1 do 30 točk.
Rezultati so naslednji: I. kategorija
Gasilsko društvo	št. točk
Dol. Logatec	35
Tabor Logatec	35
I lotedršica	35
I      - lakovica	15
II. kategorija	
Gasilsko društvo	št. točk
Rovte	60
Medvedje Brdo	40
Vrh Sv.Trije Kralji	40
MCT
II. TABOR SOCIALDEMOKRATOV NA VRHNIKI
Gostitelj II. tabora SDSS je bil občinski odbor Socialdemokratske stranke Vrhnika, z izdatno pomočjo občinskega odbora SDSS Logatec in Notranjske regije SDSS. Letošnji 9. september je bil obsijan s soncem.
Po bogatem kulturnem programu (Mila Kačič, Boris Juh, Koledniki in drugi), ki je bil svečan uvod v tabor, so se zvrstili predsedniki Forumov SDSS, interesnih združenj in gostje iz tujine ter domovine. Od slovenskih strank so bili opazni člani-pred-stavniki Slovenske ljudske stranke.
Posebej odmeven je bil govor predsednika Gospodarskega furuma SDSS, g. dr. Jožeta Zagožna, ki je razčlenjeval "gospodarske uspehe vladajoče koalicije"; od napovedanih uspehov ni ostalo nič drugega kot le bogati posamezniki.
V dopoldanskem času je bila seja Sveta SDSS, potekal pa je tudi Kongres Socialdemokratske mladine, čigar predsednica, gdč. Petra Marolt,
je v popoldanskem nagovoru poudarila: "Mladi imajo težave pri vpisu na fakultete, pesti jih ponesrečeno čakanje na izide mature in zaključnih izpitov zaradi neuglašenosti šolskega ministrstva. Za srednješolce in študente ni moč dobiti sob v študentskih domovih, kar še dodatno otežuje študij. Izbrancem je na voljo študij v tujini in nimajo nikakršnih težav s štipendijami, velikanska populacija studentarije pa čaka na cesti ali pa v predsobah študentskih servisov za priložnostno delo, kar je za mnoge tudi edini dohodek za preživetje. Nič drugače se ne piše delavski in kmečki mladini pri šolanju, zaposlovanju, iskanju prve službe in pri stanovanjih.
Naslednji je spregovoril g. Slavko Kmetic, predsednik Sindikalnega foruma SDSS, poudaril je, da so režimski sindikati podaljšek vladajoče koalicije, saj slovenski delavec ne more živeti od obljubljenih 100.000 delovnih mest, stečajev,
neizpolnjenih kolektivnih pogodb, nezaposlenosti. Predlagal je, da bi se združili vsi sindikati in skupaj uveljavljali delavčeve pravice.
Gospa Marija Vodišek, predsednica Kluba seniorjev in seniork -upokojencev - pri SDSS, je poudarjala prevelike razpone pokojnin, obravnavala je "mladoupokojence" in vladajočo koalicijo, ki je kar pozabila na dolg, ki ga je dolžna pokojninskim skladom. Vprašala se je, do kdaj bodo prejemali pokojnine j ugoofic i rji in še marsikdo, ki ni upravičen do slovenske pokojnine.
Zadnji govornik je bil g. Janez Janša, ki je govoril o zunanji politiki, rekoč: "Meseca maja so v LDS napovedali referendum za spremembo ustave, a od tega ni nič, ker se je sedanja vladna koalicija izpela in že ogroža obstoj slovenskega naroda". O pokojninah: "Tisti z najnižjimi pokojninami bi dobili več, povprečne pokojnine bi ohranile svojo vrednost, vrhove pa bi
porezali". Janez Janša se je še zavzel za sodelovanje strank slovenske pomladi, pozabiti moramo na stare in manj stare zamere in pripraviti jasen program za prihodnje volitve. "Otresti se moramo raznih zdraharjev, ki po naročilu svojih gospodarjev ustvarjajo umetne spore"! - je Janša pribil.
Ob taboru je bilo v likovni delavnici 250 otrok, ki so pod vodstvom strokovne delavke in ob pomoči logaških mladink in mladincev ustvarjali ter ob zaključku tabora pripravili razstavo, vse izdelke pa so odnesli domov. Starši so bili z organizacijo "živžava" izredno zadovoljni.
Izkazale so se hostese iz podmladka socialdemokratske mladine iz Rovt in Logatca, pohvala gre nogometnemu sodniku, ki je sodil vse tekme, tudi tekmo med vrhniškimi občinskimi svetniki in vodstvom SDSS, ki se je končala v korist slednjih, kjer je igral Janez Janša.
Oblika sodelovanja mladine pri organiziranju tabora je naletela pri starših na dober odmev, saj so zatrjevali v en glas, da je taka oblika dela z mladimi, posebno z otroci -vredna vse pohvale. OO SDSS Logatec se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v pripravah na tabor: rediteljem, usmerjevalcem prometa, pri plakatiranju v Notranjski regiji in vsem članom ter prijateljem, ki so se udeležili tabora v tako velikem številu, zato smo prepričani, da se na naslednji kulturno-politični prireditvi znova srečamo na vsedržavnem taboru drugo leto - v eni od slovenskih regij.
Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Logatec
Na podlagi 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list št. 72/93, 2/94 in 33/94) in 127. člena Statuta Občine Logatec (LN 4/95) razpisujem
REDNE VOLITVE
v organe krajevnih skupnosti občine Logatec.
1. Redne volitve članov sveta Krajevnih skupnosti Naklo, Tabor, Hotedršica, Laze, Log-Zaplana, Rovte, Trate in Vrh sv. Treh Kraljev bodo v nedeljo, 10.12.1995.
2. Z dnem 10.10.1995 začnejo teči roki za volilna opravila.
3. Za izvedbo volitev skrbi Volilna komisija Občine Logatec in volilne komisije krajevnih skupnosti.
Logatec, 12.9.1995
Župan Občine Logatec Stanislav Brenčič
OBVESTILO
Slovenski krščanski demokrati v Logatcu obveščamo vse člane in simpatizerje, da nas lahko obiščete na sedežu naše stranke na Notranjski 14, vsak ponedeljek med 18. in 19. uro. V tem času nas lahko pokličete tudi po tel. 741-281.
Dobrodošli torej s svojimi pobudami, predlogi ali pa tudi vprašanji v pisarni Slovenskih krščanskih demokratov v Logatcu, vsak ponedeljek med 18. in 19. uro.
Predsednik Štefan Kociper
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
Terezije Istenič
roj. Rupnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in sveče, jo spremili na zadnji poti ali kako drugače počastili njen spomin. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Tonetu Kompare-tu za duhovno tolažbo in pogrebni obred ter pevskemu zboru Adora-mus za ganljivo petje ob slovesu.
Otroci: Draga, Dora, Iva in Viko.
Obvestilo
Obrtna zbornica Logatec obvešča svoje člane, da bo pisarna zaradi letnega dopusta tajnika zaprta do 27. oktobra. Za nujne informacije in obrtna dovoljenja se v tem času lahko obrnete na predsednika zbornice Berta Menarda; tel. 741 -014.
GRACIA d.o.o.
ODPRLI SMO SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME
Na Tovarniški 26 (pri železniški postaji) v Logatcu
Nudimo vam:
KERAMIČNE PLOŠČICE,
- GRANITOCRES, SANITARNO OPREMO,
- KOPALNIŠKO POHIŠTVO,
- ŽALUZIJE, ROLETE,
- STROKOVNE NASVETE,...
Salon bo odprt vsak dan dopoldan od 9 do 12, popoldan od 15 do 18.
V soboto od 8 do 12. Tel. 741-282
Slovenski krščanski demokrati Logatca
VABIMO
vse člane in simpatizerje, da se v nedeljo, 15. oktobra udeležijo 6. tabora SKD v Celju.
Odpeljali se bomo s posebej organiziranim vlakom, ki bo odpeljal iz Kopra in se na železniški postaji v Logatcu ustavil ob 8.20. Iz Celja proti Logatcu bo odpeljal ob 1 7. uri.
Prisrčno vabljenil
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža
Franca Junca
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem in vserh, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter izrekli ustno in pisno sožalje.
Posebna in iskrena zahvala dr. Katarini Turk ter družini Novšak. Zahvala tudi tovarišu Jožetu Simšiču - jelenu za lep poslovilni govor, pevcem Logaškega okteta za poslovilno petje in gospodu Robertu Albrehtu za odigrano Tišino.
Žalujoča žena Helena.
JEZIKOVNA ŠOLA
ROSANA
Tržaška 30 61370 Logatec
tel/fax: 061/742-910
Vpisuje v jezikovne tečaje otroke
(od starosti 5 let dalje) in odrasle
ANGLEŠČINA, NEMŠČINA,
ITALIJANŠČINA
Prijave sprejemamo do 6.10.1995.
Informacije: vsak delovni dan od 18.00 do 19.00 ure na gornjem naslovu.
VSI, KI SE ZANIMATE ZA TEČAJE V TUJINI, ZAHTEVAJTE NAŠ KATALOG!
INTEREUROPA, izpostava Logatec
OBVEŠČA
da od 1 .oktobra lahko uporabljajo logaško carinsko izpostavo tudi fizične osebe in zasebniki z območja Cerknice, Logatca in Vrhnike, za carinjenje, ki ga je moč opraviti na takšnih carinskih izpostavah, kot je logaška.
Za nadrobnejše informacije lahko pokličete izpostavo Intereurope na telefonsko številko 743-443 in 743-453.
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Blažiča
z Medvedjega brda
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljeni cerkveni obred; posebna zahvala g. Karlu Žejnu za poslovilni govor in pevkam za lepo petje. Še enkrat: vsem Bog povrni.
Vsi njegovi.
Zahvala
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
Evstahija Ambrožiča
se toplo zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč. Hvala sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče, za številne izraze sočutja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. Žejnu za ganljive besede slovesa.
Posebna zahvala velja osebju Zdravstvenega doma Logatec in dr. Jožetu Skvarči za vso skrb v času bolezni in g. župniku za obiske na domu ter pogrebno svečanost.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi.
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
Zahvala
Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža in očeta
Milana Rupnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Katarini Turk za nesebično pomoč do njegove zadnje ure, članom balinarskega društva, gasilskemu društvu KLI Logatec, g. župniku Tonetu Komparetu za opravljeni pogrebni obred, pevskemu zboru "Adoramus", obema govornikoma za besede slovesa in g. Robertu Albrehtu za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Danica ter hčerki Anita in Karmen.
Zahvala
Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame
Vladislave Nagode
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter zadnje spremstvo.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarči in dr. Zoranu Vodopivcu za zdravljenje ter dr. Blagici Džaji-čevi za lajšanje zadnjih ur, pa tudi g. župniku za pogrebno svečanost ter Pomladnemu odmevu za zapete pesmi.
Žalujoči mož Stanko, hči Stanka in sin Florjan z družinama.
Utihnil je tvoj glas,
obstalo je tvoje srce,
ostali so sledovi tvojih rok
ter kruto spoznanje, da te ni več.
Zahvala
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta
Janeza Gantarja
p.d. Kocinovega ata z Martinj hriba
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev. Prisrčna hvala dr. Blagici Džajiče-vi in medicinski ekipi za nesebično pomoč ob zadnji uri ter dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje.
Posebna zahvala g. župniku Tonetu Komparetu za tolažilne in iskrene besede ob zadnjem slovesu ter pevcem za petje. Zahvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Francka, sin Janez, hčerki Valerija in Andreja z družinama.
Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice
OBRTNA ZBORNICA LOGATEC
letos praznuje dvajsetletnico. Ob ustanovitvi je tedanje Društvo samostojnih obrtnikov štelo 23 prostovoljnih članov. Vodil jih je mizar )anez Nagode. Društvo je bilo ustanovljeno zato, da bi povezalo med seboj posamezne obrtnike, ki so kot zasebniki vztrajali vtedaj zasebništvu nenaklonjenem družbenem sistemu.
Leta 1979 se je Društvo preimenovalo v Obrtno združenje in imelo 217 obveznih članov. Predsedoval mu je kovinoplastikar Jože Župančič. Na zasebno gospodarsko iniciativo se je tedaj že gledalo kot na dopustno, a še vedno zelo vsiljivo in družbenemu redu tujo. Bili so to časi raznih omejitev in pomanjkanja nekaterih surovin, denimo bencina. So pa te tegobe silile obrtnike k tesnejšemu povezovanju. Združenje je tedaj opravilo prenekatero povezovalno pot in utrdilo sodelovanje med člani. Dejavni so bili na rekreacijskem področju, tudi družabnost je bilo kar močno čutiti. Tako kot na začetku so bili aktualni krediti, ki so bili ena osrednjih naravnanosti pri delu združenja. Logaški obrtniki so se tedaj že začeli uveljavljati na sejemskih predstavitvah slovenskega pomena, deni-
stitev obrti, vendar bi se brez teh prizadevanje stvari verjetno iztekle drugače, kot so se.
Zbornica je imela nekaj let tudi svoja premostitvena kreditna sredstva, ki pa so v času silovite inflacije izničila svoj namen, zato je ta dejavnost presahnila.
Združenje se je leta 1989 prelevilo v zbornico. Ta je prevzemala drugačne naloge, z večjim poudarkom na širše zastavljenih in dolgoročnejših ciljih: sprostiti zasebno iniciativo, postaviti tak gospodarski sistem, ki bo zares tržno naravnan. Ob tem so se začela prizadevanja za prilagoditev šolskega sistema potrebam obrti. Odpravljene so bile nekatere neenakosti na ekonomskem področju. V vsem tem procesu je logaška obrt imela dokajšnjo vlogo. Združenju in zbornici je tri mandate predsedoval g. Vlado Puc; ker je bil v zadnjem mandatu tudi predsednik tedanjega občinskega Izvršnega sveta, je funkcijo izvršnega predsednika opravljal g. Berto Menard, ki je tudi aktualni predsednik zbornice, pred nedavnim preimenovane v Območno obrtno zbornico Logatec.
Z lani sprejetim obrtnim zak-
Predsednik OZS Miha Grah predaja spominsko darilo predsedniku logaške OZ Bertu Menardu
mo na kranjskem obrtnem sejmu.
Sledilo je obdobje dokazovanja obrti: da sploh obstaja in da zmore marsikaj narediti, izdelati, ustvariti. V Logatcu smo tako imeli dve razstavi, sicer širšega pomena, a znotraj zaključeno obrtniški. Pisali sta se leti 1983 in 1987. Združenje je kupilo svoje poslovne prostore in se utrjevalo v občinskem prostoru. Zasnovan je bil usklajevalni odbor notranjskih obrtnih združenj, ki je v svojem začetnem zagonu znova in znova dokazoval občinskim strukturam "notranjskih" občin, da je na obrt moč računati in da je nanjo treba računati. Vsa ta prizadevanja so sicer sodila v vseslovenska prizadevanja za učvr-
onom pa je tudi logaška zbornica prevzela tudi javna pooblastila na področju obrti. Dobiva podobo sodobne obrtniške organizacije, kakršno imajo razvite evropske države. Z notranjskim obrtno podjetniškim sejmom se uveljavlja na promocijskem področju, z izpeljanimi akcijami, kakršna je bila tista za nakup posebnega reševalnega vozila v Logatcu pa tudi postaja pomembnejše gibalo v občinskem okolju. Dela je veliko, saj čas prinaša vedno nove in nove izzive, ti pa terjajo od zbornice takšno delo, ki zadovolji vsaj pretežni del članov. Vseh ne more, če bi tudi bila umerjena na najvišjo zmogljivost.
Janez Gostiša
50 LET
lovske družine Hotedršica
Lovska družina Hotedršica je v letošnjem letu praznovala 50 letnico svojega obstoja. Praznovanja so se vrstila od otvoritve lovske razstave v Kulturnem domu Hotedršica, občnega zbora vseh lovcev lovske družine in velike svečane proslave, ki je bila v nedeljo, 10. septembra 1995 pri lovskem domu v Hotedršici.
Na razstavi so člani lovske druži-
pevci Logaškega okteta in pove-zovalko programa ga. Damjano Bra-tina pripravili lep kulturni del proslave.
Predsednik Vojko Šemrov je v svojem pozdravnem govoru opisal 50-letno plodno pot lovske družine Hotedršica. Posebej je govoril o pomenu vseh lovcev za varstvo narave in sožitjem človeka z naravo.
Prapori sosednjih lovskih družin pred slavnostno tribuno
ne Hotedršica prikazali ves živalski svet z območja 4860 ha velikega lovišča, ki ga upravlja družina. Na ogled so bili postavljeni zgodovinski dokumenti, ki pričajo, da je bila lovska družina Hotedršica ustanovljena 22. decembra 1945, z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Rakek. Na prvem ustanovnem občnem zboru so se zbrali, Karel Čepon, ki je bil izvoljen za predsednika in člani: Janez Brus, Ivan Brenčič, Jože Šemrov, Andrej Nagode, Franc Vavken, Jože Petkovšek, Jakob Petrič, Franc Dolenc in Jože Popit.
V soboto, na predvečer proslave, se je 37 sedanjih članov LD Hotedršica zbralo na svečanem občnem zboru, ki je bil posvečen veliki in pomembni obletnici lovske družine. Predsednik Izvršnega odbora lovske družine Vojko Šemrov je orisal zgodovino družine od ustanovitve do danes. Na občnem zboru so bila podeljena družinska priznanja za 10, 20, 30, 40 in 50 letno članstvo v lovski družini. Ustanovna člana lovske družine Jože Šemrov in Ivan Brenčič sta prejela posebno priznanje za 50 letno članstvo od ustanovitve do danes. Ivan Leskovec pa za 40 let članstva v družini. V skladu z lovskimi šegami in navadami so imeli lovci po občnem zboru lep družabni lovski večer.
V nedeljo ob 10 uri se je pričela slavnostna proslava ob prisotnosti visokih gostov, lovcev lovske družine, vabljenih lovcev iz sosednjih lovskih družin in krajanov.
Otvoritev proslave so oznanili rogovi Idrijskih rogistov, ki so skupaj s
Kritično je ocenil osnutke novega Zakona o lovu. Po mnenju lovcev ne more biti divjad last tistega, ki poseduje zemljišče pač pa last države in vseh državljanov. V ustavi Republike Slovenije je zapisano, da so prosto
za turizem in gospodarski razvoj naše občine.
Slavnostni govornik predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Franc Avberšek je čestital lovski družini za dosežke v svojem 50 letnem delovanju in pohvalil lovsko razstavo na kateri so se lahko vsi seznanili kaj pomeni lovcem narava. Posebej seje zahvalil za sodelovanje LD Hotedršica pri slovenskem znanstvenem projektu razvoju in življenja medveda, ki se ohranil in živi na tem prostoru. Tudi slavnostni govornik ni mogel mimo priprav na novo lovsko zakonodajo. Slovenska država ima že sprejet slovenski Zakon o varstvu, gojitvi in lovu ter o upravljanju lovišč. Ta zakon je dober. Imamo tudi že sprejet nov Zakon o varstvu okolja v katerem je poleg Ustave tudi zapisano, da so prosto živeče divjadi živali itd. lastnina Republike Slovenije. Zato mora novi zakon sloneti na teh izhodiščih. Prepričan je, da bo državni zbor sprejel tak zakon, ki bo ohranil dosedanje dosežke vseh slovenskih lovcev. Pri tem je tudi pomembno, da naj bi lovske družine upravljale z lovišči po naravnih ne pa po političnih mejah.
Predsednik Lovske zveze Slovenije je 8 lovcem podelil odlikovanja znak za lovske zasluge, 3 lovcem odlikovanja Red tretje stopnje za lovske zasluge, 1 lovcu pa odlikovanje Red prve stopnje za lovske zasluge.
Predsednik Zveze lovskih družin
Nedeljska svečanost pred domom LD Hotedršica
COM-TAR d.o.o.
AVTO ŠOLA VRHNIKA ŠOLA S TRADICIIO IN DOBRIM USPEHOM 1. Zbiramo prijave za tečaj iz varstva pri delu s traktorjem. 2. Organiziramo tečaj CPP in izpit za voznike koles z motorjem (mopediste) - pogoj starost najmanj 14 let. 3. Vsak mesec tečaji cestno-prometnih predpisov A, B, C, E, in F kategorije. Plačilo ur vožnje do 6 obrokov dijaki in študenti 10% popust Vabljeni tudi vsi tisti, ki sle tečaj CPP opravili pri drugi avto šoli
TURISTIČNA AGENCIIA VRHNIKA Nudimo vam počitnice in izlete priznanih agencij: Kompas,
Globtour, Slovenijaturist, M&M, A&B, Relax, Royal, Palma, Ara, Dober dan, Intelekta, Atlas, Odisej, Altatours, Tentours, Slavnik, SAP, Alpe Adria, Benotours ...
Plačilo do 6 obrokov - pridite ne bo vam žal!
POMOČ IN SVETOVANJE Opravljamo pisarniške in računovodske storitve za posameznike, obrtnike in podjetja
Informacije in prijave: COM-TAR d.o.o., PTC Loka, Robova 6, Vrhnika Telefon/Fax: 755-828
Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure
torek, četrtek in petek od 9. do 15.30 ure sobota od c) do 12 ure.
živeče živali lastnina države Slovenije. Sedanja zakonodaja in upravljanje lovskih družin s posameznimi lovišči je dobro in nam to zavida vsa Evropa. Vsaka temeljna sprememba na drugih izhodiščih je lahko usodna za divjad, ki živi v naravi. Strankarski, politični in lastninski interesi nam lahko na tem področju povzročijo veliko nepopravljivo škodo in izničijo dosedanje delo vseh, ki sedaj skrbijo za ohranitev vseh naravnih danosti.
Župan občine Logatec g. Stanislav Brenčič je čestital vsem lovcem LD Hotedršica za tako visoki jubilej. Govoril je o pomenu lova v zgodovini človeštva, ko je bil lov pomemben za preživetje človeka. Kasneje pa je lov postal hobi za izkoriščanje prostega časa in zbiranje posameznih lovcev za pomembne včasih tudi zgodovinske odločitve. Ti dogovori so mnogokrat spremenili podobo tega sveta. Zato je apeliral na vse lovce, da spremenijo svoj odnos do narave in najdejo sožitje z vsemi, ki živijo na tem prostoru. Lov naj postane pomemben
Ljubljana Štefan Virjent je prav tako čestital lovski družini Hotedršica. Čestitkam se je pridružil predsednik LD Rovte Slavko Rupnik in ob tej priliki podaril lovski družini Hotedršica spominsko darilo.
Predsednik lovske družine Hotedršica Vojko Šemrov je podelil priznanja posameznim organizacijam za pomoč in dolgoletno sodelovanje.
V skladu z lovskimi šegami in navadami je 5 domačih lovcev in Zveza lovskih družin Ljubljana pripelo na družinski prapor spominske trakove, 31 lovcev pa zlate spominske žebljičke.
Po svečani proslavi je ob pomoči Kulturno športnega društva Hotedršica sledilo družabno srečanje s sre-čolovom. Zabavni ansambel OAZA pa je še pozno v noč skrbel za prijetno družabno zabavo.
Anton Antičevič