56. številka. V Trstu, v sredo 13. julija 1887. Tečaj XII. v dvakrat na vanko gredo Torrente.12.Vgak mora ^^^B ^^B loboto ob 1 uri popotudne. J H H H ^MH H M B| H ^HB ^^H z a vne leto k for po. ' ^^B ^^B ^^^^ ^^B for SO nor., leta I po ^^H nov — Edinost ntane He ^^B ^^H ^^B ^H^^^^B ^^B AM ^^B celo leto A for., pol VKftko besedo ^^H ^^B ^^H ^^B ^H ^^^H ^^B ^^B leta I — ____ ^^^^^^^^ ^^H ^^^B ^^B^^H ^^^L^^^H ^^H ne oprav- .... v tobaka v Trstu SIJ pre* H ■ ^^^r p« v v Po jema opravnutvo, ulica Torrente 12. ^^^^^^ ^^^^^^ ^^ ^^^ ^^^^^ ^^^^^ A nor r Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V edinoiti je ii,o?«. Res Tirolenses. Pravica je podlaga držav! — tudi avstrijski ustavni zakoni zagotovljajo vsem narodnostim v Avstriji enake pravice. Čeprav v majhnem številu, živi v našej državi del Italijanov, okolo <»00,000 duš; tudi tem pripadajo toraj po ustavnih zakonih pravice, zagotovljene ostalim narodom. Ali glejmo, kako se izvršujejo y Avstriji ustavni zakoni: 600 tišoč Lahov ima več ljudskih in srednjih šol ter celo stolice na državnih vseučiliščih v Gradcu in Inomofltu; tej peščici Lahov dovoljuje se uradovanje v laščini in sploh dovoljujejo ae jim pravice, kakoršnili bi skoraj niti v Italiji no imeli — a nam Slovencem, ki brojimo okolo iy2 milijona, ki imamo za seboj v istej Avstriji ogromno število Slovanov, naših bratov. — nam kratijo se pravice ter so naš jezik celo v ljudskih šolah zatira. Ali ni le to. Mi užo dolgo dolgo prosimo, tirjamo in moledvamo, naj se nam podel« zagotovljeno nam pravice v šolah in uradih, da naš narod z drugimi v omiki napreduje ter ne zaostaja za drugimi; — a Lahi ne tirjajo le izpolnitve njim pripadajočih pravic, temveč tirjajo celo nemogoče. Hočejo namreč, da se mi razna-rodimo, da so 1 i/2 milijon Slovencev čez noč pretvori v Lalie ter da se večina od nas zasedenih dežel združi z Italijo! To tirjajo tu pri nas na Primorskem, kder nas je vendar B/4 skupnega prebivalstva. Ali ne le tukaj pri nas je Lahon nevaren Avstrijskej državi, ki mu je polagoma izpolnila vse tirjatve ter dovolila popolno enakopravnost; ho slabše so godi v tem obziru na Tirolskem. Na spodnjem Tirolskem Irredenta javno kaže, kake so jej misli in težnje in kam ona cika; na spodnjem Tirolskem steza še več, nego pri nas grda zver Irredenta svojo strupeno glavo čez mejo ter hoče objeti italijanskega kralja Umberta. Pravi izraz teh protiavatrijskih čutov od strani tirolskih Lahov je nedavno v Meranu izdana brošura z naslovom „Res Tridontinac" (tridentinske stvarf), v kojej nam slika pisatelj narodov in separatistični tok na Trentinskem, dražeč in hujskajoč s tem isti narod. Na ta pamflet je odgovoril zadnjič nek uneti tirolski Avstrijec rezko in korenito v svojej v Inomostu PODLISTEK. Strto srce!... Po H L. W. spisiil Janko L e b a n.J II. (Dalje.) Izpovedati sicer moramo, da je naš gozdnarski adjunkt imel uže prej marsi-koje „znanje", vender še-le zdaj je v prvo občutil, kaj je prava ljubezen. Žalibog, kakor večina „prvih ljubeznij", to i ta ni bila srečna. Oskrbnik Mretin je kmalu izvohal, da se Mrotka i gozdnarski adjunkt nekam prorada gledata. Zatorej jima kategorično pove, da „iz te moke no bode kruha". NosreČni mladenič si je stvar gnal tako k srcu, da jo še istega večera krenil v gostilno, kjer si je, kakor Preširen, „z vinom preganjal skrbij oblake". Pozno v noč se je iz vaške gostilne vračal domov. Skovir je grozno skovikal a starega pokopališča v temno noč. Nebo je bilo prepreženo s črnimi oblaki. Ne lune, ne nobene zvezdice nikjer! Le zdaj pa zdaj je grozno zablisnilo ter zamolklo zagrmelo po gorah. A kaj se je menil mladenič za vse to ? Domov gredočemu nesrečniku se je podilo sto in sto divjih mislij po vroče j glavi; spotikal seje malo ne ob vsakem drugem koraku, kajti napil objavljenej brošuri: „Res Tirolenses" (tirolske stvarf). V njej kaj določno in neizpodbitno odgovarja na omenjeni pamflet ter slika prave tirolske razmere, podajajoč jih vladi in državnikom, da jih premislijo ter se z njimi okoriste. Pred vsem so tirolski Lahi začeli udrihati po nakovalu, tirjajoČ od vlade, da jih loči od ostalo Tirolske ter ustanovi posebno deželo — hočejo namreč biti avtonomni, somi vladati in biti neodvisni. Ni kaj reči na to! Kdor nepristransko na to tirjatev pomisli, sprevidi koj, „da jih avstrijska vlada sama loči od svojega telesa ter jih podari Italiji, po katerej toliko trepen«5!" Tudi tržaški in sploh primorski irre-dontisti bi vladi za trenotek ploskali, ako bi jih ločila od nadležnih in v številu pre-vladajočih Slovanov, prepustivši jim tudi število, ter jim dala samostojnost. Saj bi tedaj ne manjkalo mnogo do časa rešitve iz avstrijskega jarma! Da je tendenca Lahov v spodnjem Tirolu enaka, ni nam treba praviti: čim prej smo ločeni od ostale Tirolske, tem bližje smo rešitvi! — Javno so v Tirolu pridiguje, da je treba iz dežele prognati ter odvzeti javna administrativna in politična mesta vsem onim, ki niso polni narodnega (italijanskega) duha. Tirolski Lahi tedaj tirjajo, da se izmej njih iztirajo pravi avstrijski patri-joti ter napolne njih mesta z Garibaldinci in sploh pritepenci iz Italijo! V tem si tržaški in tirolski Lahoni iahko iredentar-sko ročko podajo — sono pure fratelli di aangue e di idee! — Italijansko časnikarstvo razpravlja z vso ozbiljnostjo ločitev laškega Tirola od nemškega in „visoko-učeni" trideutinski župan potuje celo h cesarju v Brunek, „da na tem mestu razloži živo potrebo ločitve laškega Tirola od nemškega". Društvo „Pro patri au se organizuje tako, kakor nemški Schulverein in celo lahnoska tirolska duhovščina priporoča na Tirolskem svojim vernim, naj podpirajo to brezversko društvo ter tako donašajo kamen k proglašenju občne nevere in materijalizma! Bravi quei preti! Ne da bi ljudstvo pred takim nevarnim društvom svarili, ker poznat je njehov namen — Krista in njegovega namestnika iz šole! — podpirajo ga še in priporočajo ter si kopljejo jurno pod nogami. Ni čuda po tem takem, da tirja tržaški mestni zbor, poznavajoč to razmere, so je bil vina čez mero. Ko jo korakal prek trhle brvi, ki vodi čez šumečo gozdno reko, zdrsne se mu; on izgubi ravnotežje ter telebne v propad . . . Tri dni pozneje vrže deroča voda mrtveca na breg. — — Uboga Mrotka je bila vsa iz sebe, ko je slišala o toj nesreči. Jokala je, britko jokala za izgubljeno svojo prvo ljubeznijo. Oskrbniku njenemu pa je bila stvar prav . . . Toda čas, ki izleČi vse bolečine, po-mogel jo tudi Mretki. Umirila se je nekoliko, da-si ni bila več tako vesela kakor nekedaj. III. Tri leta so bila minila od teh dogodkov. Narava je obhajala svoje vstajenje; bilo je maja meseca. Povsod je bilo vse v najlepšem cvetji. Cvetice so pošiljale prijeten vonj v sinji zrak, a ptico so pele . . . Mretka je sedela v svoji sobi ter žalostno gledala v prebujeni božji svet. Bolj ko kedaj, davili so jo danes britki spomini. Najhujša vseh je bolečin V nesreči srečnih dni spomin. Toda čemu bi lepa Mretka zmirom žalovala, navlusti ko: Zdaj klije tebi dvojni cvet, Pomladi cvet, čas mladih let? ... Osrčuj si raji besede pesnikove: od našega škofa, da pošlje nekoliko kandidatov v duhovski stan študirat v Trident! Tržaški škof jih pa menda ne bode pošiljal, kajti pravemu duhovnemu višjemu pastirju se te ideje duhovnov gotovo studijo. — Ali ne le to. Ustanovila se je v Tri-dentu tudi „Confederazione ginnastica Tren-tina" z namenom, narodno hujskanje pretvoriti o poulično draženje. Austriacus v onej brošuri trdi dalje, unet od domoljubnih čutov: „Ta položaj je stvar politike sedanje vlado in posledica tega je umolk pravih avstrijskih čutov navdanih domoljubov", — sploh nekaka zamoritev avstrijskih čutov. Enako je tudi tu pri nas. Prišli so časi, ko pravi navdušeni Avstrijec v avstrijskem mestu ni varen svojega živenja; ko se dobrim Avstrijcem bombe mečejo; ko se zasramuje ali nesramno prezira vse, kar je avstrijskega — vse to pa v očigled državnih oblasti in njenih organov! Irredenta si lahko poda roko z ruskimi nihi-listi: sredstva so jim enaka. In ta Irredenta procvita v vseh onih deželah, v katerih so Lahi naseljeni! (Dalje prih.) Emancipacija in ženstvo. Večina žensk so bojuje dandanes za nekako samostojnost, katera bi jim imela zagotoviti razprostrano poljo duševnega delovanja; z drugimi besedami: ženske tekmujejo v javnih službah z moškimi. Razni strokovnjaki so enake napore užo davno obsodili ter povdarjali, da ženske za razna poslovanja niti niso sposobne. Gotovo je velik razloček mej enim in drugim spolom, posebno v duševnem nadar-jenju. — Ženska more vse to sprovideti, kar mnžka pamet razume, vendar pa se ne zanima za vse ono, kar bo možkemu važno dozdeva. Vsaka emancipacija, koja bi mogla ta razloček predreti, provzročila bi samo možice ženske in poženčeno može. I)a je pa ženska emancipacija koristna, da, celo potrebna, dokler so giblje v določenih mejah, to nam jasno dokazuje prav sedaj tako nujno prašanje o ženskem zaslužku. Dokazal je namreč v posebnem spisu prof. Elster, da je prvi uzrok današnjega Ljubezen te je pogubila, Mladosti zamorila cvet, Ljubezen bode se vrnila Prinesla srcu zdravje spet . . . In res, ljubezen se je vrnila tudi za Mretko. To pa se je zgodilo tako-le: V vas je prišel mlad tujec. Ustanovi! se je v vaški gostilni. Rudečelici debeli krčmar Tono je pravil, da jo „mladi gospod" prinesel s sabo vse polno kovČegov, zubojČkov in stojal in da ga po ves dan ni domov. Enkrat ga jo videl, kako je zamišljeno zrl v podrti grad nekdanjih starih vitezov; zopet drugikrat ga jo našel začudeno virečega v velikansko skalovje. Nekega dne je mladi tujec šel v bližnjo vas, kjer jo občudoval najstarše, na pol podrte tamošnje hiše. Kaj no, čuden človek, mladi ta goepod! Co so pa ljudjo krčmarja povpraševali, kdo je prav za prav njegov gost, znal jim ni druzega odgovarjati kakor: „On sebe imenuje „fotografa"; vedi ga Bog, kaj je to; jaz ne vem!" . . . Nekega vročega dne o žetvi je mladi fotograf Ivan Sončar prišel blizu M rc t i nega domovanja, postavil tam svoj aparat, da bi naslikal hišo in njeno okolico. Zevko in ževci so pridno delali na polji. Od časa do časa je t«kala Mretka k bližnjemu studencu z golido po vode žejnim ljudem, Fotograf, to videč, uislil si je: Tako znanje pri studenci ima zmerom nekaj idilično- splošnega siromaštva ta, ker večina žensk v svojej lastnej obitelji ne more najti posla in zaslužka- Teinu pa je v prvej vrsti vzrok — posebno pri nas v Trstu — velik razloček mej številom odraslih žensk, kakor tudi v drugej vrsti še posebna okolnost, da se mnogo možkih — bodi si radi slabega zaslužka, bodi si iz osebno nenaklonjenosti proti zakonu — ne oženi. 8tatistične številke so nam dokazale, da žensko prebivalstvo prevaže možko za več postotkov. Pobližje preiskavanje o tej zadevi nam pa nasprotno dokazuje, da je narava sama prav za prav namenila, da ima biti število možkih vedno nad ženskim. Tako vsaj je iz raznih statističnih zapisnikov razvidno, da spada poprečno na vsakih 100 novorojenih deklic 106 novorojenih dečkov. Razne okolnosti pa, koje uplivajo na možko dete, nasprotujejo prvej razmeri tako, da se število proti 17. letu jednači. Potem pa se prijavijo še drugi važni uzroki, kateri število možkih po 17 let u še bolj zmanjšujejo. Da navedemo samo nekatere najškodljivejše: delo v zdravlju škodljivih tovarnah, pijančevanje, vojne in izseljevanje v prekomorske dežele. — Tako ostanejo slednjič ženske v večini. Še jasnejše nam tolmačijo te le številke. Poprečno pride od 10.—20. leta na 1000 možkih 1004 žensk; od 20.—30. na 1000 možkih 1024 žensk; pozneje pa naraste število uže na 1113. Te številke nam tedaj dosti razumljivo doka/ujo, da se vso ženske ne morejo omožiti, tudi ako bi se vsi možki mogli ali hoteli ženiti, kajti pri nas si sme vsakdo eno samo družico izbrati. V mohamedanskih deželah bi seveda ta razloček na ženitev ne uplival veliko, kajti ako tudi nekateri tamo no snubijo, vzamejo si zato drugi po 4—20 žen. — Zraven tega pa so so poprečno 10% možkih no oženi in naraven nastopek je, da je primorano znatno število žensk, da si služi samo vsakdanji kruh. Ta je uzrok praša-nja o ženskem zaslužku in to prašanje je mati ženske emancipacije. Užo Tacitus nam poroča, da je nok-danji položaj žene moj „barbari" — mej koje smo pred starimi Rimljani naravno spadali tudi mi — bil povse drug od dan danes. Žena jo imela skrbeti za vsakdanji živež, ona jo morala sama opravljuti vse težavne posle, kakor to razmerno še dražestnega! Torej se ne pomišja dolgo, pusti svoj aparat z mirom ter steče za deklico, proseč jo, naj inu dovoli požirek hladne vode. Mnogo sladkih besed je tu pri studenci povedal nekoliko plašne j deklici. Ljubeznivost mladeničeva naposled osrči Mretko ter ga vpraša, kaj li dela tam na grivi s svojo čudno „omaro". „Naslikal sem to-le hišo," odgovori fotograf. „Pojte z mano, da mi poveste, če se mi je slika dobro sponesla." Mretka nese žev ceni golido vode ter odide potem s fotografom na grivo. Kako se začudi pogledavši tu na fotografove pločo! „Oj ti moj ljubi Bog, saj to je res moja hiša!" Fotograf pa vidno zadovoljen opomni: „Zelo bi bil srečen, če mi dovolite, da nasličem tudi krasni vaš obrazek! Mretka zarudi čez in čez po lici, ter zadrežna nekoliko časa molči. Ni vedela, bi li rokla: da, ali ne. Ničeuiernost in radovednost pa zmaga nad njo ter fotografu dovoli, da jo naslika. Po nekoliko dneh je užo dobila iz fotografovih rok dobro zadeto svojo fotografijo. Odsehdob sta si bila z mladim fotografom prijatelja. Naš umetoljnik se je še dolgo mudil v vasi ter je Blikal vse „vaške lepotice". Ljudje ho se mu čudili, kakor da je čarodejec. Najbolj pa jo mej vsemi dekleti odlikoval lepo Mretko in dandanes nahajamo pri Črnogorcih. Te razmere so se v teku stoletij tako spreobrnile, da je prevzel možki spni težavno delo vsakdanjega zaslužka, toraj stvara-joči posel, mej tem ko je ženi ostalo samo ono opravilo, koje imenujemo dandanes „gospodinstvo", to je posel v domačiji, opravki v lastnej rodbini. Da se ta jako važni zgodovinski razvoj ohrani, to je naloga in dolžnost vsake zdrave socijalne politike. Nastala je pa velika nevarnost in cel prevrat po splošnem razširjenju tovarn. Tovarne in velike delalnice ženske moči v mnogih opravkih bolj cenijo nego možke, kajti vsakdo ve, da se delalka ceneji dobi, kot delalec. Ogromno število žensk posluje tedaj v raznih zavodih in to število raste se dandanes od dne do dne. Zakaj pa ženske sploh tako v tovarne drvč, to je tudi lahko razumljivo. Žene iščejo zaslužka većinom iz potrebe, ker morajo tudi one pomagati domače ognjišče vzdržavati in se braniti lakote; dekleta pa — smelo se more trditi — le iz gizda-vosti in iz pohlepnosti po raznih povžit-kih. Dekle ima v tovarni lahko opravilo in vender zasluži v takej, skoraj neodvisnoj službi toliko, da se more lišpati in o praznicih razvijati nekako navidezno blagostanje in — glavna stvar — v tovarni ni vedno svojemu gospodarju pred očmi, kakor v strogoj zasebnej službi. — (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesarjevič Rudolf popotuje te dni po Bukovini, kder ga ljudstvo navdušeno »prejema. Naučni minister je 1. t. m. izdal' ukaz glede poduka klasičnih jezikov, ker i deželna šolska oblastva tožijo, da vspehi v latinščini in grščini niso povoljni. Minister daje v tem ukazu poduk, kako bi se tem nedostatkom opomoglo in učenci boljše naučili latinščino in grščine. — Mi smo te menitve, da vsa ministrova priporočila dosti ali nič no koristijo. Vzrok nepovoljnoga vspeha leži v učnem črtežu in tudi profesorjih; preveč je teorije in premalo prakse. Nekedanji učni načrt, ko so se učenci začeli učiti latinščino z lepim stavkom: „Initium sapientiae ost timor Domini", bil je mnogo boljši od sedanjega i nekedanji petošolec. je znal latinščino boljše od sedanjega osmošolca. Mnogo profesorjev pa tudi svojo nalogo pretira, nekateri profesorji hočejo kar vso visoko učenost v mlade glave vcepiti, ozirajo se le na svoj predmet, za druge se pa nič no brigajo, vsled tega si učenci ne pridobivajo temeljitega znanja, ampak le učenostne fraze, pa tudi večkrat propadejo nadarjene glave; ker skoraj noben človek nema posebnega daru za vse predmete, zato morajo učenci zanemarjati one predmete, za, katere imajo poseben talent, da ne propadejo v onih, za katere imajo manj darii. To pa je velika napaka, ki pravej učenosti veliko škoduje. Ni človeka učenjaka v vseh predmetih, kako li bi učenci hili! Zelo potrebno bi bilo, da se učenec, ki ima za kak predmet poseben talent, tudi vsak božji dan je imel kak opravek blizu njenega doma. A deklica je tudi rada gledala čednega mladeniča. Hada se je ž njim shajala in s časom je dobila vanj tako zuupanje, da mu je odkrila vse svoje gorje. On ji je razodeval gorko sočutje in krnaiii potem odkrijeta drug drugemu svojo ljubezen. Onu sicer svojega Ivana ni ljubila z onim žarom prve ljubezni; a ljubila ga je vender. Godilo se ji je menda tako, kakor nam opisuje Pavlina Pajkova: Sreč človeku v drugič ko se vname, Prečudno njemu se odpro oči; Več domišljija v mreže ga ne vjame, In nad oblake duh mu ne zleti, Prevdarjati življenja pota jame, In združen biti je, kar si želi. Ivan pa ji je ljubezen le — hlinil, hlinil iz — sebičnih namenov! Nekega dne reče svoji ljubici.1: „Mretka, ti moraš od tod ! Daj se razglasiti za polnoletno, prodaj svoje posestvo ter potuj z mano v mojo domovino, v prelepo primorsko mesto II. Tam se poročiva in živela bodova na veke združena kot dva golobčka ! kaj ne, da mi to rada storiš P Vroč poljub je bil numesto pritrdilnega odgovora . . . (Konec prih.) posebno podpira pri učenju tega predmeta, pri drugih pa se ž njim nekoliko milost-Ijivo postopa. Kekli smo, da se pri učenju predaleč sega, da je to resnica, prepriča se lahko vsak, ako vzame v roko razna letna šolska poročila; naleti v njih na članke i celo na naloge, ki niso za učence, ampak le za učenjake dotične 9troke. Predaleč se sega, zato se premalo dosega, Prepoved izvožnje konj se prekliče. Dotična komisija v ministerstvu zunanjih zadev je zadnji teden to sklenola ; vendar se določijo pota in postaje, kder bo ta izvožnja dovoljena. Vnanje debele. Srbska kraljica se je iz Rusije zopet vrnola v Belgrad. Trdi se, da sta pri spravi mej kraljem in kraljico posredovala naš cesar in Ristič. Bolgarsko prašanje je stopilo v novo važno dobo vsled volitve koburškega princa bolgarskim knezom. Poročamo toraj važnejše vesti o tej stvari po kronolo-gičnem redu: Trnovo 8. julija: Načelnik sobranja je brzojavil koburškemu princu: Poslanci velicega sobranja, navdušeni od velikih kreposti, ki dičijo vzvišeno osobo kraljevo Vaše visokosti, kakor tudi od živega sočutja, katero gojite Vi za bolgarsko stvar, izvolili so danes v javnej seji kraljevo Vašo visokost slovesno in soglasno bolgarskim knezom. Ko prepoštljivo čestitam, izrekam srčne želje poslancev in vsega naroda, da blagovoli Vaša visokost, kakor hitro mogoče priti v Bolgarijo kakor vladar ljudstva, ki ima neomahljivo vero, da Vaša visokost posveti plemenito, drago živenje razvoju dežele in svobode, kakor tudi slavi bolgarskega naroda. — Vladarji in ministri pa so princu tako le brzojavili: Veliko sobranje je Vašo kraljevo visokost slovesno izvolilo bolgarskim knezom. Ko kraljevoj Vašoj visokosti čestitamo, nadejamo se, da bo Vaša vlada in Vaša dinastija ena najsijajnejših v na-šej zgodovini. Živela kraljeva Vaša visokost na slavo i neodvisnost naše domovine. — Jz Londona, 8. julija: Londonski časniki odobravajo volitev koburškega princa. „Times" pravijo, da Angleška in Italija, iti skoraj gotovo tudi Turčija ne bodo naBpotne tej volitvi. — Iz Trnove, 8. julija: Koburški princ je načelniku sobranja tako le odgovoril: Ponosen in hvaležen sem za glasovanje velicega narodnega sobranja, katero je mene bolgarskim knezom izvolilo. Nadejam se, da bodem vreden zaupanja plemenitega bolgarskega naroda in pripravljen sem na poklic velicega narodnega sobranja priti na Bolgarsko, da posvetim svoje živenje sreči in blagostanju bolgarskega naroda, da le sprejme volitev turška vlada ter jo potrdo velevlasti. Prosim vas, naznanite srčno mojo zahvalo vsem narodnim zastopnikom, ki so me izvolili z ganljivo enodušnostjo za svojega kneza in po poslancih izrecite to zahvalo tudi vsemu bolgarskemu ljudstvu. — Skoraj enako jo odgovoril princ tudi bolgarskej vladi in ministrom. — Iz Carigrada, 9. julija: Bolgarski opravnik Vul-kovič je velikemu vezirju izročil noto, v katerej se mu naznanja izvolitev koburškega princa za bolgarskega kneza in da je ta predstol sprejel ter se zahteva, naj ga turška vlada potrdi. Iz Trnova 0. julija. Mej vladarji in ministri je zarad neke vojaške parado vstal razpor. Vsled tega so vladarji odstopili in sobranju na voljo dali, naj razsodi, ali imajo odstopiti vladarji, ali pa ministerstvo. Sobranje pa si prizadeva spravo napraviti mej prepira-jočima strankama in skoraj gotovo ne sprejme odstopa ni ene ni druge. Iz Trnove 10. julija: Sobranje je danes izvolilo deset poslancev, ki poneso volilne Bpise koburškemu princu ter mu izročć prošnjo, naj se brez odloga napoti v Bolgarijo. Ako princ ne pride takoj, razidejo se udje sobranja, ako pa se takoj napoti v Bolgarijo, ostanejo poslanci zarad prisege zbrani. — Sobranje je izreklo, da ni opravičeno, pečati so s pravdo mej vladarji in ministerstvom, zavrglo pa je odstop vladarjev ter jim naročilo, naj os tanejo do knježevega prihoda, da njemu vlado izroče. Vladarji pa so sprejeli odstop ministerstva ter naročili Stojlovu, naj sestavi novo ministerstvo. Iz Petersburga. 10. julija : „Journal de St. Peteraburg" kaže na to, da Rusija nikoli ni pripoznala sobranja, katero je koburškega princa izvolilo bolgarskim knezom; s tem je vse rečeno. — Iz Carigrada 11. julija: Tukaj se trdi, da Nemčija ne potrdi koburškega princa za bolgarskega vladarja. Italijanki senat je 8. t. m. dovolil kredit za Afriko, Poprejšnji francoski vojni mi nister Boulanger je 8, t. m. zapustil Pari* ter se odpeljal v Clermont, kder prevzame vojaško poveljstvo. Najmanj 80.000 ljudi se je zbralo na kolodvoru, ki so mu živo klicali: Vi ve Boulanger, pa ne le to, mnogo ljudi je leglo na šine pred hlapo-nom, da vlak ni mogel oditi; še le, ko je Boulanger po strankej poti prišel do druge postaje, mogel se je vlak odpeljati. Tudi na drugih postajah je Boulangerja ljudstvo enako navdušeno pozdravljalo in enako sprejelo tudi v Clermontu. Toliko slavljenje je francoskej vladi jako neprijetno, pa tudi nevarno njej in sploh miru mej Francozi i Nemci, toliko bolj, ker ta mir visi uže, kakor Damoklejev meč, na tankoj niti. Angleške-turško pogodbe za-stran Egipta sultan še ni podpisal, pričakuje pa se, da se zgodi to te dni, ker so neki Nemčija, Avstrija in Italija stopile na angleško stran in se pogodbi le Rusija in Francija upirati. Te dni se ta stvar mora rešiti. DOPISI. Iz tržaške okolice, 6. julija. — V nedeljo 3. t. m. je bil pri sv. Ivanu navadni okoličanski ples, ali takozvana šagra. Lani ga ni bilo, ker prav v tein času je v Trstu kraljevala huda kolera. In zato so je mislilo, da bode letos bogve koliko ljudstva. A bilo ga jo toliko, da bi skoraj rekel: več plesalcev kakor gledalcev. Enako je bilo tudi v Rocolu. — Parterij! (najemniki plesa) kaj mislite, da niste razobesili nobene slovenske zastave in pustili, da so se po plesišču razlegale ostudno italijansko pesmi; ste li s tem na dobičku? Nikakor tega ne mislite, ampak narodu nečast delate in s tem kažete svojo nezavednost in neolikanost. Saj veste, da Lahi no marajo za okoličansko plese, ker so slovanski, in tržaški Slovenci tudi ne, ker imajo druga razveseljevanja in druge veselice, ne pa tacih, kakor so ti plesi. Kateri zavedni Slovenec se pojde kratkočasit tja, kjer se narod zatajuje. Čudno, da je bilo med plesalci nekaj unetih narodnjakov in zoraških pevcev, pa da se niso ti niti z eno besedo oglasili, da bi kričače pokarali, ali pa poskušali z slovanskimi kori kvakanje zadušiti. B. S Krasa, 5. julija. — (Otvorjenje t r ž a š k o-h rpeljske železnico —, v o 1 a p ii k.) — Kolika radost in veselje sta napajala srce zvestega Avstrijca, ko so je prod tridesetimi leti slovesno otvarjala in občemu promotu v porabo izročala južna železnica. V navzočnosti presvitlega vladarja, vseh ministrov in mnogobrojnih domačih in inostranih odličnjakov jo vladika katoliški blagoslovil tržaško železnično postajo. Topov grmenje na kopnem in na morji, vihrajoče zastave, hrumeče bande so vzvišovale ono za Trst silno važno slovesnost. Danes se otvori mala tržaško-hr-peljska proga, ne da bi se priprosto ljudstvo slovansko, po čigar tleh je skozi ven izpeljana, mnogo za njo zanimalo. Res, da jo v dan velečestitih blagovestnikov slovanskih sv. Cirila in Metoda vršila se zanimiva slovesnost, da bi morala baš zato Slovence razveseljevati, ter svitlejšo nado v njih srcu vzbujati. A da pomislim na ono nedolžno trohico — ki ni hotela pasti z mizo razkošnikov, — skoro bi jel žalovati bl* zaljubljenim Krčanom: „Razboli so Jele, zlato moje, Va utorak va najgori danak" — „Bolom bolim i umreti hoću, Zač sam obolela va utorak, Va utorak va najgori danak", itd. (Glasnik III. 172.) Kaj hočemo? Polagoma se daleč pride — in naglost nikoli ni pridna, rekel je polž, ko je sedem let lezel čez prelaz, pa se je zdrznol ter si hišo potrl. Slovenski napis že prido s časoma tudi na našo postaje, a zdaj ni še ugodna doba, kajti utegnol bi ovirati ves trgovski promet, kar bi državi silno škodilo?! Slovenski napis na tržaškej postaji ne bi dajal mirno spavati kakej gospodi, ki se je že bala in tresla za svoje bele zobiČe, da si jih morda izbije izgovarjajoča bar-barično besedo „Trrrst". Dovolj da pokažeš slovansko besedo, a razljuti so „irre-dentar" ko bik v španjskih narodnih bojih, ko mu kažeš rudečo krpo. Nu, pa tako hudo vendar ni. Kdo bode v jezikovej enakopravnosti jezik in peresa brusil dan- denes, ko kmalu dobomo svetovni jezik_ volapiik. Ko se uvede „volapiik" v šole in v urade — potem odpade y narodnostni prepir. Že so tam daleč na Švodskein v nekem šolskem svetu sklenoli, naj se učenci poleg materinega jezika učč tudi „vola-piika". Tudi bi se ga trgovci poprijeli, ako ne bi ta „katoliški" (za vse kraje, čase, narode) splošni jezik iznašel bil katoliški duhovnik. „Ali more iz Nazareta kaj dobrega priti?" poprašuje kak prepe-ličar. Za to iznajdbo se trgovci (ker je mnogo izraelskega rodii) kaj malo zanimajo, češ, kaj bi znašel župnik Schleyer, ali kak drugi duhovnik, da bi nam moglo koristiti? Veletržci poslužujejo se uže dalj časa malih kratkih besedi pri tolegrafo-vanji v daljne krajo; imajo svoj jezik, ki ga le oni sami razume n. p. telografujo tržaškej tvrdki (trgovski hiši) prijatelj iz Londona, Kardifa, Bombaja, itd. besedico: „beaf" ! a ta pomenja cel stavek: „Blago, katero sto naroČili smo vkupili, v ladjo naložili in vam že odposlali po vašej želji". Koliko je manj troškov ako jedno besedico telegrafujem, ne petnajst kakor v drugem Blučaju. Se ve, da morajo dotični svoj ključ imeti, da si razlagajo take telegrame. Nu, nekaj sličnega je iznašel Tvan Martin 8chleyer, katoliški župnik v Konstancu poleg bodamskega jezera. Njegov „volapiik" (svetovni jezik) se kaj lahko naučiš. Za množino ni treba ko s pritakniti k besedi n. p. piik-jezik, piiks jeziki; Hen-prijatelj; fiens-prijatelji itd. sklanja so dodavši glasnike a, e, i, o, u, npr. vol-svet, vola-sveta, vole-svetu, voli-svet. Spola no poznava volapiik v imenih ko le v glagolih, n. pr. log-oko, loyiin gledati, a-log-ob, gledam; g log ol-ti si gledal; elogom on jo ugledal; llogof- ona je bila gledala (conspexerat); ologobs- bomo gledali; ulo-goms (oni) bodo zagledali. Da bi Kinezom ne delal preglavice, ki ne morejo izgovarjati r, izpustil je modri župnik to Kinezom strasno črko iz svojega volapiiškega jezika. Isto tako je ognol so Črke h, da se ne zameri Francozom in Talijanom. Toraj, addio Trst! Nadomestiti ga bo morala druga beseda. Kdo ve, morda po skali, kjer se dviguje morski svetilnik tržaški, nekdaj imenovani čuk („zucco"), bo naše mesto po „volapiik"-nazivalo se čuk? Tako bodo vsi italijanski, nemški in slovanski in kar jih jo „nere-šencev" nakrat rešeni ko stari voz z strmino nizdol drdrajočega prejšnjega imena Trst-Trieste. Jednaka osoda čaka postaje Boršt-Ricmanje, in Hrpelje. Tabo morala po „volapiiku" biti popolnem prekrščena ali po židovskem obrezana, kajti ima v početku dva „volapiičneinu" jeziku nepoznana glasova hr. Stari pokojni znanec mi je pravil, da v Hrpeljah so ljudje veseli, in zato, ker so nekdaj kaj radi in pogostom« plesali, — zdaj pa niso več časi zato —, nazival je ono vasico „mali Pariz". (Ita-lijansk „učenjak" pa je trdil: Hrpelje, po starem pravopisu „Charpelia" jo italijansko „scarpe d'Elia" — Elijevi opankiP) Pa pustimo to, kar je bilo, vse mora biti zdaj po novem, in naše Ilrpcljo (hrib sv. Jele, k°Jej posvečena ondašnja cerkvica) naj se v volapiiku naziva „gol" vesolje. Saj za žalost, čmernost, srditost nijeden ne mara, torej za zdaj jezik za zobmi „i srce i čelo, vam brado veselo! tt *) Krftlmir. Iz ajdovskega okraja 0. julija. [Ivr. dop.] (Nekaj o nedeljskih božjih službah in javnih plesih.) Po na-ključbi sem prišel v neko vas v uašera okraju dne 19. junija, ki jo bila baš nedelja: Popoludno pričela so jo v farnej cerkvi navadna slovesnost s pridigo na leci, s katere je tamošnji župnik pobožno ljudstvo poučeval, s prva „piano" in proti koncu jako „crescendo", fortissimo, glasno. Po dovršonej pridigi ide gosp. župnik raz lečo v zakristijo, lod koder pokuka *) Še več bi pisal o imenih starosloven-sk h nu eeiej progi žuleznic« hrpeljske, pa bojim se, da bi mnoge fiitutelje to mulo ali nič n« zanimalo Kjer začne poštuj t pri sv. Andrijo, potem Čarbolu (pisano Gbiar-Car-Cal-bnla-nnlu-bola) kjer bo slovensu kniHije vinograde obdelovali — dalje Pondana (sv. Jak<>->; lu dolina kjer jo »usina a zvula se je • Bmletto« (Brolj»:c) (Brojnioa je tudi voda na-brežinska [d'Aurisinu!) Tam na Poučani in ve« oni okraj so nekdaj imeli plemenitaši tržaški Giuliani. Sedaj pa MilaulSl. Kmetje so imenovali grud Giuliauov: »Starigrad! torej je ž i davno moral preti I. 1528 (po G-nerini-juJ Um stati kuk grud. (Grud j- tudi nu štajaMkum Colj, Cul, in od todi ČJuljanl p isu nI večkrat Žuljani, n« pa od Rimskih cesarjev Jullanl!!? Culjarti so tudi v Klcmanjih. Golji, in Coljuvi »o po Krasu. Suj je celo prvotni grad nemške carske rodbine iloKn-Z'llern) Dalje «via del-1'Istria« proti sv Ani, v starih list nuli »Guar-ills«, kar je gotovo popačeno z kakega slovanskega imena m >rda Kurtič? ml ondašnjega potočića ? (Tudi v Gorici potok Kvurt-Corno) od k rena kar-sciadere, tor j -kri« unimal ter-rano scindensiti potok »kv&rt-Krt«, zopet pri Boršln je potok KvArt, kur so Italijuui razlagali od latinskega tud tjuurtiim lupidem«! — Dalje Bombelj - pod Katinaro čez potok lial-hoven (»laloR — blato od živine, ki je bivala ondi v Kutniiu-Vithliilrdti-K itundr) zlasti oo zimi itd. itd. Piser. skozi dveri na cerkveni dvor — na kar zapazi zvunaj nekoliko mladičev, zaprši se vanje kakor sokol mej drobne ptice — a zabadava, mlečneži so imeli urne pete in raztekli so se po tržišču. Kar se je potem zgodilo, to je neki uže pred sodiščem. Sv. Petra in Pavla dan je bil v Č. vsled starejšinstvenega sklepa, javni ples z godbo, za razveseljevanje plesaželjne mladine. Župan odlikovan za zasluge s zlatim križcem, dovolil je ples pred svojo „palačo" na „brejarjih". Sešlo se je obilno mladine skupaj iz raznih vasi one okolice. Župan je nalašč oni dan odprl krčmo in Tse je bilo veselo. A kakor navadno, skoraj povsod pri javnih plesih, kjer pridejo fantje iz raznih vasi skupaj, stepejo ■e, jednako je bilo i v Č. Napili so se okusnega županovega vina in rabiti so se začela polena, kamenje, koli in karkoli je bilo pri rokah — tako da je marsikedo imel krvava pleča in nos — tudi, celo oče župan in njegov sin jela sta poskusiti to tepežno obrt, udrihala sta po nasprotnikih in enako nasprotniki po njima, tako da je bilo groza. Gospod župan pa bi se bil menda lahko ognol tepeža in presianih ndarcev, ako bi bil imel pripeto znamenje svoje odlike na prsih — pa žali-bog, dobra misel vselej prepozno pride. Popotnik. Domače vesti. Imenovanja. Gosp. kontrolor pri dav-karskem uradu Edvard Sossich je imenovan davkarjem. — Finančni tajnik dr. Aleksander knez Lodzia-Pominski imenovan jo sovetnikom pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. Mestni zbor tržaški ima danes svojo XVI. letošnjo sejo, — Najzanimivejša točka dnevnega reda je prošnja šolskega odbora za opuščenje nedeljske šole na mestnej realki. Velika skupčina družbe Sv. Cirila in Metoda bode dne 19. t. m. v Trstu v dvorani čitalnice, kakor smo to javili v zadnjej našej številki. — Po skupščini bode skupni obed v dvorani čitalnice. — Vsak kuvert bode stal f. 1.30 z vinom vred. — Tisti tržaški rodoljubje, ki se hočejo vde-ležiti skupnega obeda, so prošeni, da to naznanijo v pisarni našega Jista, Tiskarna Dolenc, Via Torrente 12. Želeti je, da se mnogi rodoljubi udeleže tudi skupnega obeda, da tako kažemo veče zanimanje za naše drago gosto iz vseh krajev Slovenije. Velevažna naredba. Čujemo, da je visoko predsedništvo c. kr. prizivnega sodišča v Trstu izdalo ukaz na vse pod-redjena mu c. kr. sodišča, da se imajo vse sodne ulogo reševati v onem deželnem jeziku, v katerem so podneseno in da se dosledno tudi zemljeknjižni upisi imajo ovršiti, ali izvesti v jeziku, v katerem je spisana dotična prošnja. — Odvisno je tedaj od slovanskih naših strank dovr-šno uvedenjo našega jezika v naša sodišča. — Kdor ima oči, naj vidi, kdor ima ušesa, naj čuje! Prihodnje porotne sodbe se začno v Trstu 26. septembra pod vodstvom načelnika deželnega sodišča, gosp. ilosetiča; v Gorici 19. septembra pod vodstvom načelnika okrožnega sodišča, gosp. Sbisa. Za namestnika prvo imenovanega načelnika sta bila določena deželnega sodišča svetovalca gg. Sciolis in Colcuc, za namestnika poslednje omenjenega načelnika deželnega sodišča svetovalca gg. Gorjup in Budau. Tržaške novosti: Za spomenik p etsto le tnega združenje mesta Trsta z Avstrijo soje nabralo v prošlem tednu 17 gl. 70 kr. — Glavnica iznaša tedaj danes 31.933 gld. 90 kr. — Omenili smo uže, da dotični odbor preveč tajno deluje — pa kaj hočemo? Vsaj ne gre za Italijo, radi tega se morajo Avstrijci skrivati! Policijsko. „Nepoznati" tatovi so ukradli gospodu H. srebrnine v vrednosti 52 gl. — Težak Josip Z. jo protepaval na javnoj ulici dečka Antona V. — Redarji so ga spravili na hlad. — Čevljarja Ivana Gerbeca iz Bistrice so zasačili ravno ko je izvadil nekej gospej novčarko iz žepa. — Kočijaža Lorenca Cociancich so spravili na hlad, ker so jo hotel v pijanosti z redarji pretepati. — Težak Štefan T. so je navlekel žganja v nekoj žganjariji ulice delle Acque. — Da si napravi zabavo po svojem okusu, začel jo mlatiti z palico po kozarcih, kojih je dokaj razbil. — Stražarji so ga spravili v zavetjo Tigor. Sodnijsko. Rudolf Blasich iz Trsta je dobil 18 mesecev ječe radi tatvino ter je ob enem stavljen pod nadzorstvo redarstva. — Helena Marvinič je bilaobso-< jena na 2 tedna zapora, ker je dne 28. aprila t. I. pustila svojo 10 mesečno nečakinjo brez nadzorstva v stanovanju in tako zakrivila, da se je dete približalo ognju ter se tako močno opeklo, da je kmalo potem umrlo. — 20-letni Franjo Ukmar iz Sežane je dobil radi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja 18 mesecev ječe. Službo babice v Rojanu dobila je Ka-terina Krizmančič. Iz Sv. Ivana nam pišejo: V nedeljo dne 3. julija imeli so Svetoivanski narodnjaki posvetovanje, da bi se ustanovila posebna podružnica za ves Svetoivanski okraj. Pričujočih je bilo blizu 30 narodnjakov. Govoril je g. Josip Negodo in razjasnil nekoliko pomen družbe Sv. Cirila in Metoda, in priporočil nam je čast. gosp. Ivana M. Vatovc-a, da ga izvolimo kot pooblaščenca in on bil je jednoglasno izvoljen. Potem je Še v daljnem govoru nas kratkočasil g. Stanko Godina. — V kratkem času bode sklical g. Ivan Marija Vatovec zopet zbor, ki bode izvolil odbor. Ponudbena razprava pri vojaškem 08krbništvu. Dne 20. julija t. I. ob 11 uri p. p. obdržavala se bode pismeno-po-nudbena razprava za iznajmljenjo dobave sena, rezanic in slame za stolo, dalje drv za kurjavo in premoga za potrebo v Trstu, kakor tudi istih predmetov za potrebo posadke v Kopru za čas od 1. septembra 1887. do konca avgusta 1888. Tudi se sprejemajo istega dne ponudbe za prodajo 2500 k. m. trdih drv za kurjavo. — Natančni pogoji morejo se razvideti iz oglasa v službenem listu „Osservatore Triestino* od 8. t. m. in iz ponudbenih tiskanic pri tukajšnem c. kr. vojaškem oskrbništvu, koje se prodajajo tudi po pošti po 4 nč. vsaka pola. Razpisane službe. Pri ravnateljstvu finance za Primorje razpisano je mesto računskega vežbenika z letno plačo 300 gl. — Potrebno je znanje nemškega, slovenskega in italijanskega jezika. Prošnje v 4 tednih c. kr. finančnemu ravnateljstvu. — Pri c. kr. deželnej sodniji v Trstu mesto kancelista. — Podčastniki, koji so dovršili 3 mesečno prakso pri sodniji, imajo prednost. — Prošnjo do 12. avgusta deželnej sodniji. Kovanje novcev v Avstriji. Zlatih pe-nezov so jo skovalo: v letu 1883. v vrednosti 5,413.043 gld., v lotu 1884. v vrednosti 5,101.643 gld., v letu 1885. v vrednosti 5,792.444 gld., v letu 1886. v vrednosti 5,568.754 gl. — V srebru se je v Avstriji skovalo za 6,895.510 on — in dvagoldi-narskih kosov in 301.619 kosov tolarjev Marije Terezije v vrednosti 634.856 gold. Na Ogerskem so je lansko leto skovalo 1,565.967 goldinarskih kosov. Kuprencga denarja so je lansko leto v Avstriji skovalo 39 milijonov krajcarjev in 2 milijona polukrajcarjev, tedaj skupaj za 400.000 gl. Na Ogerskem pa se jo skovalo 17,670.993 krajcarjev; polukrajcarji so uže več let niso kovali. Skupaj seje lansko leto skovalo novcev v Avstriji za 10,808.754, na Ogerskem pa za 4,433.043 gld. Pevsko družtvo „Slavec" v Ljubljani blagoslovilo je v nedeljo 9. t. m. svojo društveno zastavo. — Vdeležila so se slavnosti vsa ljubljanska družtva; po-poludne pa jo bil koncert na Kozler-jevein vrtu. — Občinstva je bilo ogromno veliko. — Slavnost se jo vršila v jako lepem redu. — Naše delalsko podporno družtvo je poslalo „Slavcu" brzojavno svoje čestitke. Pravo narodno vedenje slovenske občine. V Podgori, poleg Gorico, slovenskoj občini, ki pa je prav blizo drugih čisto furlanskih občin, je sklenolo, kakor znano, lahonsko šolsko društvo „Pro Patria", da napravi italijansko ljudsko šolo. Županstvo jo proti temu protestovalo in okrajni šolski svet je na to prepovedal osnovo one italijansko šole. Poleg tega pa je županstvo v Podgori še sklenolo, da napravi na občinske troske slovenski otroški vrt in je tudi precej razpisalo službo vrtna-rice. To jo pravo postopanje slovensko občine, in mi iz srca čestitamo vrlim moženi, ki so na čelu občine Podgorske ter jih stavimo v izgled mnogim in mnogim slovenskim občinam v notranjih krajih, kder jo boj veliko laži. Banka „Slavija" poslala nam je svojo poslovno poročilo za loto 1886. Iz istega posnemamo, da je imela v preteklem letu 100.240 Članov, katerim jo zavarovala kapital 178,414.208 gld. 31 kr. Samo za ži-vljenjo bilo je zavarovanih 40497 osob za 22,835.193 gl. 31 kr. Njeni rezervni in poroštveni fondi iznašali so koncem inino-lega lota 6,725.239 gld. 54 kr. Od leta 1885. pomnožili so se ti fondi za 140,593 gl. 46 kr., dasi ravno se je vlani izplačalo članom podedovanjskih društev 466.492 gl. 28 kr. Vse premoženje bankino naloženo v vrednostnih papirjih, v posojilih na lastne police, v hipotekah, v posojilnicah in v poštnej hranilnici, iznašalo je 6.547.858 gl. 21 kr. Za škode se je izplačalo v letu 1886. 1,264.503 gl. 24 kr., v vseh osemnajstih letih bankinega obstoja pa 11,860.321 gld. 31 kr. — Iz tega kratkega posnetka iz obširnega in jako pregledno sestavljenega poslovnega poročila vidno je, da banka kljubu napadom nemških listov stalno napreduje in da more njena uprava z mirno vestjo gledati v bodočnost. Požar V Ribnici. Grozna nesreča je zadela 8. t. m. Ribnico. — Nastal je ogenj v skednju g. Pavserja, koji so je z strašansko hitrostjo širil. — Pogorelo je vsega skupaj nad 00 poslopij in je danes nad 200 oseb brez strehe. — Da niso prihitele požarne hrambe iz Dolenjevasi in pomagači iz Sodražice — nesreča bi bila še mnogo groznejša. — Revščina je neopisljiva — kdor more pogorelcem pomagati naj pomaga! Bog mu plati! Sleparski člfuti. Nekateri španjolski čifuti, koji so imeli v Serajevu podjetje za dobavijenje živeža za vojake, osleparili so c. kr. erar za več milijonov goldinarjev. V prvej vrsti je goljufal nek Danici Baruch, ko ji je bil pred zaseden jem Bosne siromak — danes pa je eden najpromož-nejših posestnikov. — Sodnijska razprava proti goljufom končala se je v pondeljek. Daniel Baruch je dobil 5 let, brat njegov Josip 2 leti in drugi po več mesecev težke ječe. — Jako neprevidno je, da je bo-senska vlada na svojo škodo poverila tako važno stvar takim ljudem ! Nove naše gg. naročnike prosimo uljudno, da nam pošljejo naročnino, kajti brez denarno podpore ne moremo težkej svojej nalogi zadovoljiti. — Ono gospode pa, koji so nam še na dolgu, opominjamo, da svoj dolg poravnajo, da se jim list no ustavi. Nesreča. V mestu Zug na Švicarskem so se ta teden začele hiše pogrezati; uže nad 30 hiš jo požrlo jezero in bati se je, da pogrezanja so ni konec; poleg tega je zgubilo živenje tudi več ljudf. Vlada je odredila da se mora šo družili 39 hiš izprazniti, kajti skoraj gotovo so bodo tudi te v jezero pogreznile. Revščina je grozna ker je več sto ljudi brez streho in živežu. Največjo tiskarnico na svetu ima v vlasti severno-amerikanskih držav vlada. Zadnje leto jo imela 2,793.376 dolarjev troškov. Plače uradnikov so znašale 17.485 dolarjev, plačilo stavcev, tiskarjev itd. pa 1,959.620 dolarjev, za papir so je potrosilo 347.585 dolarjev. Princ Ferdinand Koburški, katerega je bolgarsko sobranje izvolilo za kneza, porojen je bil 26. februvarja 1861. na Dunaji. On jo v sorodu ali svaštvu z mnogimi vladarskimi hišami, z našim prestol-nikom je v svaštvu, on je stričnik angleške kraljico, vnuk francoskega kralja Filipa, v rodu s portugalskim kraljem, braziljskim cesarjem in italijansko kraljevo rodbino. Odgojen jo bil na Dunaji, kder je obiskoval Terezijanum in v počitnicah prepotoval vso Kvropo. Potem jo stopil v avstrijsko vojaško službo in služil pri pehoti in konjici in tudi pri honvodih ; mej svojimi tovariši častniki je bil kakor dober drug priljubljen, pajtudi v drugih krogih so ga zarad njegove ljubeznjivosti in izobraženosti radi videli. On govori nemški, francoski, angleški, italijanski in madjarski, posebno izobražen je v naravoznanstvu. Popravek. V izkaz natisnen v posled-njej št. „Edinosti" o darovih namenjenih deci otroškega zabavišča pri sv. Jakobu ste se vrinoli dve neljubi pomoti: dodati je še, da je čest. gospa Bon ne Ana poklonila tudi steklenico malinovca in da podarjeni ovratnik je iz k a m b r i k a. V Trstu 13. julija 1887. Načelništvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Poslanica *) g. dopisniku v 23. broji „Soče", s Krasa. Z dolenjega Krasa 1. julija 1887. V imenovanem dopisu stresate svojo sveto jezo na dolenji Kras, očitajo, da se preveč pleše, sosebno krčmarjem, češ, da so oni, ki rajajo povod. Sreča za njo, da je vse iz trto zvito, da je ples le pretveza vašim posebnim namenom, da so vaši udarci le mahljaji v zrak iu suvanja v žakelj, ker v konja no morete. Večina vaših besedi je toliko res, kakor ono, da ste „Kraševec". No, na sodnji dan, ako so morda Brda, kjer sto nehvaležni svet zagledali, vsled občnega potresa prekucnejo *) Za stvari poti tem naslovom ji uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postara veleva. na Kras, utegnete to postati, ako vam ostane kaj časa v splošnih zmešnjavah. Kako ste pa vi nesebični, katero čednost kraškim krčmarjem tako srdito odrekate, češ, da jo med njimi zmirom ravs in kavs za dovoljenja, kakor med otroki na goriškem Travniku, ko se o pustni korsi pulijo in laaajo za padle „konfete", dokaže naj to le. Poprej pa blagovolite izpiti kozarec frisne vode, da si ohladite vročino, ako bi vas utegnola nadlegovati, (,'ujmo! 1. Krčmarji prosijo dovoljenja po-gostoma. Vi pa pogostoma „brez dovoljenja" vas, na katero Vas služba veže, ne-postavno zapuščate, da Vas „z sprehodov" in „kupčij" večkrat po 2 dni ni nazaj. 2. Krčmarjem zaraerjate, da za dobiček dovolitev prosijo. Ali je to kaj čudnega? Oni prosijo za en dan; vi bi celo za dva dni zaporedoma dovoljenja k plesu prosili, da bi le Vaše vino, da bi tudi birsa bilo, prav gladko teklo v grla plesalcem in godcem. Take trobente slišati, bf se Vi v tem slučaji tako grozno ovese-lili, da bi koj vse grehe odpustili kraškim krčmarjem kajti, da tudi Vi dosti cvenka ljubite, kaže to, da se za miloščino pri vis. vladi kaj pridno poganjate in se podpore, »ostajajoče v 50 for., nikakor no branite, čeprav znašajo le Vaši službeni 1. dohodki okoli 2000 for. 3. Neki krčmar — tako pišete Vi, — želi imeti ples vsako nedeljo, da bi si njegov sin s harmoniko kaj zaslužil. Ta krčmar zna dobro računati, Vi pa ste mimo njega v računanji pravi mojster, če se pomisli, da ste za 3 kile divjega murbi-nega perja, ki se je ponevedoma na Vašem osinukalo, in ki je bilo na 50 8. cenjeno, cele tri forinte zahtevali in po dolgem pretenji tudi dobili, na kar ste se kaj zvito pobalmli, da sto denar po „svojej furbariji" potegnoli. Presneto, ali ste fur-basti! Le da se kakšenkrat tudi Vara kakor gosi zgodi, kedar so jej spodrkne, in da račun brez krčmarja delute, kakor takrat, ko ste od dolžnika tirjnli 33 for. 60 S., čeprav vam jo sodniju prisodila samo 30 f. 42 Vj S., kterc poslednjo svoto ste po Petrovo trikrat zatajili, to je zavrnoli, dokler ni bilo še okroglega „pol solda", kteroga je manjkalo, prinesenega. No, morda še kak turški davkar ni tako natančen ! Zdaj pa en par dobrih svetov ne bo škodilo: Kedar boste se kedaj po dolenjem Krasu pometali, vkupite si bolj tino metlo, potem poglojto še prej pred svoj prag, in naposled potrkajte šo močno trikrat, prav močno na svoja prsa. Bismark rabi neko skrivno mast, da si tolstoto pobere s telesa. Vi pa, ker niste Bismark, pridno molite, da Vam Bog debelost odvzame, da bosto mogli kedaj se spraviti skozi nebeška vrata, ki so neki silno ozka. Na vsak način vam vaši občinarji žo sedaj napravijo godbo in bakljado, ko bi odšli na boljši kraj, kakor ste javno rekli, da bi se spravili raje en dan preje nego pozneje. A tisti dan so strašno odmiče! Kraševec. Poslano, Podpisani sem bil letos jako nevarno bolan ter sem moral čez štiri mesece v postelji ostati. Vse prizadevanje zdravnikov mi je le toliko pomagalo, da sem mogel hoditi, ako so nisem na koga opiral. — Nasvetovalo mi se je, da obiščem kojo gozdno kopelj in odločil sem se, podati so v kopelj v Annenheim pri Blaku. — Malo časa še-le sem tukaj, in hvala Bogu sem so v tem divnom kraju — da ne rečem paradižu — toliko okrepil, da morem liže sedaj sam sprehajati se in to celo na gore. Radi tega priporočam to kopelj vsem bolnikom, ker sem prepričan, da se v kratkem času ozdrave. Tu je elegantna zgradba z V3ein, kar jo potrebno k prijetnemu živetiju, divno jezero, katerega obali so obrastene z krasnimi gozdi, čist zrak in diven razgled na bližnje gore — sploh vse, kar more občutljivo srce razveseliti. — Zraven tega pa so cene v zavodu jako nizke in jedila izvrstna. — Vsaki dan 7krat plovi parnik od železnične postajo Sattendorf (dve postaji nad Blakotn) v Annenheim iu zopet nazaj. Cene so sledeče: Annenheim-Satten-dorf —• in nazaj z parni kom 15 kr.; Sat-tendorf-Blak — in nazaj s železnico v III. razr. 25 kr.; v II. razr. 40 kr. Prepričan sem, da mi bode vsakdo hvaležen, kateri hoče moj svet poslušati. Andrej Covacich iz Barkovelj pri Trstu. Borsno poročilo. Borsa j« bila več dni iako nemirna, vendar pu se je sopet pomirila in so sn /Jtij kurzi skoro vsih paj.»irjev, posebno pa državnih, zboljSali. — T< iidencu pa pri vsem loiu ti»-določena. Neizgorljive lepenke za streho dobivajo se 4 izvrstne baže in po jako nizkej ceni. Tudi sprejema poprave streh in novo pokrivanje 10-12 Paul Hiller &Co.,Wien, IV.,Favoritenstr.20- SREBRN1CO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Kreikenbaum 1 Braunsehweig. 21—52 LINIKA za spolne in želod-čeve bolesti, nastope -okuŽenja i oslabenja možke slabosti, polucije, žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabitje y< de, in za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postopanju z neškodljivimi sredstvi 18_gg_104 C. Stroetzel, .specijalni zdravnik Llndan a m Bodenaee i3ir FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. prlv Stabilinjento austr, di Credito per Commercio od Industrla. Vertamentl in contanll. Banconote: 2'/,,% annuo Interesse verso preavvisodi 4giornl 2V« • • » • • 8 . 3 » • » » » 30 • Napoleoni: o annuointeresa« verso pr^avviso di 4giorni » • » » » 3 mesi -2 • • • ■ > 6 » Banco Giro: Banoonote 2®/0 sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia. Le »poli. Fiume nonchd su Agram, Arau, Bol-zano, Graz, Hermannstadt, Innsbruck. Kla-getifuri. Lubiana, Salisburgo — franco spese. Acquisti e Vendite d' valori, divise e ineasso coupons1 ,4/l provvig Antecipazioni hopra W«rrant» iti contantl, interesse da con-venirsi. Mediant« an-rtura di »rredito a Londru o Parigi }^9/o provvig. per 3 mesi, • Valori 5'j,0/,, interese annuo Bino 1'im-porto di 1000 per importi supe-riori da convenirsi. UopoMlti In CuHtodla. Si accettano in custod'a cartedi valore, monete d' oro e d'argento baukonote es ere ene. a condlzloni da convenirsi TrlMt*. Mar?n 18»« Naj bolj šina najcenejša barva za les je barbolni lak za vrtne ograje, zagraje, poljska orodja 10—12 itd. itd. Paul Hiller & Co. in Wien IV., Favoritenstrasse 20. Ni nič boljšega! za olirano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. 'ap. Vel. cesarja Fran-Josipn I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-7 ko ja, rabeč jo redno, na golili krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osi vi jo do visoko starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrasse 5», kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno : Familien-Kraft-Poniade. JULIJU G RIM M, dežnikar, Barriera Veccliia St. 18 je zelo bogata zaloga solnčllikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospode od 90 IlOVČ. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volno in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 94—104 Na hlad! Kdor želi sedanji čas počitka v lepem kraju na deželi vživati, naj se obrne na podpisanega, koji ima na razpolaganje 3 jako prijazne sobe z kuhinjo. Voda je izvrstna. Pobliže priobči na vsako pismeno prašanje JURIJ LAMPE, posestnik ^ 3 C mi vrh via Logatec. ......... '■«■ »i" '»i- mi' 'ni' mil ur murnu mm Za desinfekcijo karbolno kislino in karbolni prašek se do- 12—10 biva po ceni pri Paul Hiller&Co.,Wien, IV., Favoritenstr. 20. v t/'*- voda, kopeliš£e,x BAOENCE V V ''"iV. V 'f * vrni. J, ko_obil~»n« X < c. ^ lltilioli-k Kitno«. G Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 50 A. Bonne krojač, trg Sv. Katarine št. 1. Iše-i-i izdeluje vsakovrstno fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolott.) Rabljiv za zdravljenje v vmtkej letllrj d6bi. PRISTNI WILCHELM-OV pro iartritijski protireumžti "en KaMjiv za zdravljenje v vnu kej lottuj d<5bi. KRICISTILNI CAJ Spoznan za jećlii.10, gotovo uspešno kričistilno sredstvo. £ Z doivolenjf-ra I 4 PotrJano /a ndtoCueg.i k 4 Pred ponarejanjem za<< tovlJ«n |) _ ces kralj lUnrli-plHft'll« p"k'(r r J isvr.-tuo d.tluiofi J J •/ pati-ntinn pnnv.c»»*h|u F fl ndUka Beft 7. decembru ;8V5. ■ ■ prav vapole n p " Ilee, |y. maju leta is;«. ■ Ta Si.j : s t i ves o ganizem; p^odi a v.č kot vsuko drug'i sredstvo v vse dele naš. pa >-|i^a in odpr.vi ti ko se ga uživa vs.'ku nečistoto, ki se je v telesu napravila; učinek je tr ežen in trotov. Popolno ozdravljanje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih »■tarih bolesti, vedno gujijoSih ran, kakor ludi od vseh sp 'lovnih in kožnih srabnih bulezili, hrbuncev po životu in obrazu, hŠajev, silillstifcnih ules Postno ugodni uspeh poka/al je tu Saj pri vredu jetr ni vranici, pri hem-rojdih, zlatenici, Sutniških. mišičnih in bolih (Sl.-nov, tiščanju v želodcu, zaprtju vetrov. ZHgnjHtenju v spodtijem telesu težkem spuščanju vode, poluejouih, ženskih tokih, mož kej slabosti itd. Boli, kakor škro ula, 4lezni otok se ozdravi koj in dobro, ako se uživa ta Saj, kl je dobru raztapljajoče in čistilno sredstvo. Pristno gii nupravlja le Fran Wllcholnt, lekarnifiar v Neunkirchen. Jeden 2avoj, razieljen v 8 uzem!-rm:iiin lek. 12 V*I.'.| u il ua ji'il 'ktit i ti i..ur'li in tlil i « in il- Himk.i kulu V' da k i itppci kum prt; l>r li u. k i tu nji v Irti m liurii n 1i>dvi »mu, rinil «111, Iiihiii liiirl';! lnuli ru, mi:it niui, l -lodc-^n.ii liol"*nili n pri kittAruh » obCe. Najsigurnej Se jiroti koleri in mrzlici Kopelji itUkuovBDja, mtavraoijk ceno. »nairo-Garo-p' klini so doka-1 , da je "Srljcno-kisli Lithlon« pri {■r^tiu - ki ti bole-ih nnjboljle nmjffoveje ■ dravilo. Zaloiri.- F. Pl.iutz r Ijul»'j«nl, P. .s,»ti nirer »ia ncppa " 1 ru n. A. MhmoII v (J.irl'1 t Celju in Maritorii. ■ i Ljubljanski Zvon. | Gld. 4.60. i> | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. % TRŽAŠKA HRANILNICA prejemlje denarne vIorh v bankovcih od od 50 sold do VNacega zinska vsak d«n v tfldnu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 11. ure zjutraj. Obreitl na knjižice..........3°/0 Plačuje vsak dnn od 9—12. ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100-1000 3 dni In Sez 1000 pa 5 dni poprej. Elkomptuje menji»*e domicllirane na tržaškem trgu po..... ... 3V/o Poiojuje na državne papirje avstro-ogrske d. i 1000 gl l. po........5°/0 višje zneske v tekočem računu po . 4VB0/o Saje denar prnti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1886. 14-24 Lekarna Trnk6czy. zraven rotovža ^ ™ v I—J ub^j ani velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljia in •veXa zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli p! menih zahval o naših izborno skusenih domaČih zdravilih. Lekarne Trnk6czy-jev.h firm so: Na Dnnaji dve in ena k»miSna tovarna v Gradci (na štajerskem) ena pa v I^fubliatti. P. n obCiiifitvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dob!, da nasbv tako le napravi : Lekarna Trn-k6ezy poleg rotovža v Lijubliani. Marij aeeljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvr-, sten vspeh nrl vseh bo- P | lažnih v želodcu in so ne- prekosljlvo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, •lab Želodec, urak. vetrove, koliko, Zlatenico, bljuvanje glavobdl. krč v želodcu, bitje srca, zaba-aanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper Zlatožiio.Steklenica ve Ija 20 kr., 1 tucat 2 «ld., 5 tucatov satno 8 gld. ri0F~ Hvarilo! Opoznrjnmo, da se tiste Istinite MARIJACELiSKE kapljioe dobivajo samo v h kami TRNK0CZY- ja. zriiven rotovJ-.a na velikem trgu v Ljubljani. 1-KJil.ii Cvet proti trganju [Gieht i.je odločno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tizem, trg.inje po udih bolečine v križi ter živcih, nt. klino, otrp-nele ude in kite Itd , malo Saša Se se rabi, pa mine popolnem trpanje, t'ar dokazuje obilno zali val. Zahteva nuj s* samo »cvet zoper tf^atiiio po . . . . Am u.iiX.. 8,'hutzm rke dr. Malicu■< z zraven 1 stoječim zuamenjem 1 steklenice 50 kr , tucat 4 eld. 50 kr. tMf C ni na steklenici z-aveti stoječega znamenja, ni pravi . vet iu ga precej vrnite B^f Planinski zeliščni »irup kranjski. za odrasle in otroke, je najboljši zoper ktišelj, hripavost, vratobol, jotiko, prane iu pljučne bolečine: 1 steklenica &8 kr , 1 tucat S gl. Samo ta sirop za 50 kr je pravi. Kricistilne n« smele bi se v tiijednem gospodinjstvu pogrešati in so se n/e tisočkrat sijajno osv--d'>čile pri zaliasanji Clovtškega telesu, gluvo 61u, otrpnelih udih, skaŽeneni želod -n, jetrnih iu obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 Škatljutni 1 gl i. 5 kr. Razpošiljava se s [lošto najmanj jed^n zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Štupa /a živino. « . ^^^ i m S -r *—»« Tiv pruv dnbra Stlipa pn-niaga nuj bulji) i>ri va h iiolr/nih krnv, konj in pruS16ov. Konj« vnriijo ta Btujia trpni\ja po Prevlh , b.-*1 iivk, vhcIi lialeztjl' lli knJtiili bolesnih kaplja, p U^nili in vratnih boleznij. trr ndpruTljil vhu K istn. i udi vzdr-mie k.MiJ'1 debe o okroglo i iskreu« Cvet za konje. Najboljše niazlln zn ko-ju poimiKa pri pr.'ldgu ?ll, (He-kmi I kolun.k»plt -liili liojn/. i', nlrp- __niii.Ji v boku, križ itil n ek niji n >« 'T livliurjlh mi no r ifili. izrij'iiiii t il -i banji s- la.op'iivti .j su*lo; lut..N kratka pri »S' h vnnnilh ' bole*.iln ln iillu.li. 8l»k le inu /. r »Id -llim li iv dum vivil •-ilani! li) 1 urlil., j »toki /. rabil .itn t naV'id iu vred Kravo dajo mnnffo dnbr«pr« m'«ka. D^* Zaimku z rahlinim navodom vred ---------------" " « a nIH velja U 50 Ur., 5 lamntknv Mamo « gl. a,,inJ H y,u" Vsa ia našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni TRN KOCZY-ja v Ljubljani zraven rotovža iu vsak dan s pošto razpoŠlljaio 11—12 —7 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON «2 Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Lastnik društvo ,,Edinost". l/.dtitolj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiv k tirna V. Dolenca v Trstu.