Izhaja razen nedelj in praznikov v«ab dan opoldne. ■ -
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ^— - Učiteljska tiskarna. -■■■ ■■■■■-
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == xa list so poštnine proste. ==
■	j|
M	
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z i zstavljanjem na dom za celo leto K > 0*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. PoBamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust
Štev. 40.
V Ljubljani, pondeljek dne 18 februarja 1918.
 ---------  im—m	n-mmBMnnmngirrrmrr'^-»■
Leto II.
Še ni dovelj vojne!
Nemčija hoče nadaljevati vojno z Rusijo. Ni zadovoujma, da je Rusija preklicala vojno stanje; zakaj vojno stanje je preklicala le ruska vlaoa, nemška pa ne. Nemčija smatra izjavo ruske vlade za odpoved premirja in ima sedaj prosta roke, da zavojuje Petrograd ali Moskva. Nemško časopisje je skrbno pripravilo javnost na ta ukrep. Poročalo je o nevarnosti za Nemce v LivLancliiji, Estlandiji in na Finskem; najnovejša poročila trdijo celo, da so Neme« tam kar pobijali. Res je, da nam ni mo-toče presojati verodostojnosti teh poročil, toda, če se oziramo na dejanske razmere v Rusiji, simo na jasnem. Gre namreč za nemške veleposestnike in za. tiste Nemce, M so se pridružili protirevoluciji 'in se bojuje proti sedaijj ruski vladi. Pravijo tudi, da so Rusi nalašč razglasili iLn odredili demobilizacijo, da pa snujejo »Rdečo gardo«, ki je grozovito nevaren pojav. Tako sliko prezentira nemško časopisje javnosti, ki pa ne more biti merodajna, ker je ruska vojska nezmožna za vojno, a >Rdečo gardo« snujejo v Rusiji edino v svoje notranje namene.
Obnovitev vojne z Rusijo ima očividno imperialistične namene. Rusija ne misli več na vojno, 'to»r>eu ni od te strani prav nobene nevarnosti za Nemčijo; obrambna vojna torej na tej fronti ni več potrebna. Nemška delegacija je v Brestu Litovsku odločno protestirala, da bi se Rusija umešavaJa v »notranje« razmere zasedenega ozemlja, tukaj bo pa Nemčija posegla v notranje razmere prave Rusije, ki hoče mir in se ne briga za svoje sosede. Toda nemški' imperializem misli, da je sedaj ugodna prilika za povečanje njegove moči in vpliva s tem. da odtrga Rusiji več ozemlja, ustanovi med Rusijo in Nemčijo nekaj državic in tudi sebi kaj prilasti ter obenem zapre Rusiji pot do Izhodnega morja. S tem bi se Nemčija znatno okrepila, Rusija pa oslabila. Kaj vabljiv je ta načrt, to je res, toda vprašanje nastaja, jeli bo tudi v prid Nemčiji?	_	_
Jasno je, da obnovitev vojne z Rusijo ne pospeši miru. Anglija in Zedinjene države se bojujeta v prvi vrsti za evropsko -ravnovesje; odločno sta proti temu, da bi postala katera evropska država p-reniogočna, ker bi to z-manj-fcalo vpliv njiju imperializma. Zato tudi ne bosta dopuščali, da bi se Nemčija okrepila na račun Rusije. Po izjavi \Viisonovi ne mislita skleniti miru prej, dokler ne dosežeta svojega namena; temu načelu se pa pridružuje sik or o ves svet. Izključeno, naravno nemogoče je 'tudi, da bi Nemčija popolnoma premagala dve veliki državi, ki nista v nje območju in razpolagata z ogronmim financielnim, človeškim in vojnim materialom. Ali naj Nemčija ostane večno oblegana trdnjava? Tudi to bi bila iluzija.
V državah sporazuma se je v zadnjih mesecih pojavil pokret za mir. Zavzema že velike dimenzije in le s silo so ga kratili. Ta korak Nemčije pa mora na mah zadušitti mirovno gibanja po deželah sporazuma,	-
Nemški imperializem se izgovarja, da gre le za začasne neprilike, ki prinesejo Nemčiji sijajno bodočnost. In če se jim posreči ustanoviti tam nekaj državic, bo to le novo torišče zapletk, zaradi njih se bodo neprestano prepirale Avstro-Ogrska, Nemčija in Rusija, kar bi bila le gola obnovitev prejšnjih balkanskih razmer na severu.
Kljub vsem tem nevarnostim najbrže že danes proklamira Nemčija vojno stanje z Rusijo. Avstrijci seveda tega ne moremo preprečiti. Toda eno je jasno za nas: Če Nemčija obnovi vojno proti Rusiji, Avstrija tega ne sme storiti! Tako je umeti tudi izjave vlade, ki pravi, da se obnovitev vojne z Rusijo ne tiče Avstrije, in prav enako načelo naglaša tudi cesarjevo povelje na vojsko. Potreba je, da poda grof Czernin vsaj sedaj v tem oziru jasno izjavo, zakaj korak Nemčije bo vznemirjal tudi avstrijsko prebivalstvo. Gre za ujetnike, gre za nepotrebno prelivanje krvi, prehrano in imperialistične namene Nemčije! Avstrijski narodi morejo biti pomirjeni le, če pove grof Czernin, da je vojno stanje z Rusijo tudi od naše strani končano in da Avstro-Ogrska na v nobeni zvezi z obnovitvijo vojne z Rusijo.
Naše naloge na zadružnem polju.
Reorganizacija Osrednje zveze avstrijskih konsumnih društev je postavila tudi naše slovenske zadruge pred določeno organizacijsko formo. Dosedaj smo pripadali »Distrektnii zvezi za alpske dežele«, ki je imela svoj sedež v Gradcu in koje področje je obsegalo dežele: Štajersko, Kranjsko, Koroško-, Salzburško, Gorite Avstrijo. Sedaj se ie ta diistriktma zveza
razšla in ustanovi se oz. s« ie že ustanovilo več okrožnih zvez. Naša zveza bo obsegala:	1-
Kranjsko; 2. ves sla venski Staje«-', 3. slovenski <iei Koroške ter 4. alovensko-hrvatsk* Primorje — tako, da bo v področju, naše zveze zoružen ves teritorij, kjer prebivajo kompaktno Slovenci.
Naša konsumna društva so sedaj: na Štajerskem v hrastniku in Trbovljah — na Koroškem v Borovljah — na Kranjskem: v Ljubljani s podružnicami v Tržiču in na Jeseničan, v Idriji in v Zagorju — na Primorskem v Nabrežini
Tudi v tem pogledu je treba preurediti
naše delo. Ustanoviti je .treba za Spodnje Štajersko eno društvo v Celju, ki naj otvori filialke po Spodnje Štajerskem tam, kjer je-organizirano delavstvo v zadostni množini. Prav isto velja za Koroško. Na Primorskem se mora najti primeren »modus vivendi« s tržaškimi delavskimi zadrugami.
Naloga ustanavljajoče »okrožne zveze za slovensko ozemlje« bo, da tu napravi vse tako, da bo mogoče uspešno delo. Konsumna društva so v vojni dobi jasno pokazala, kaiko velike važnosti so. Umevno je, da nas je vojna doba tudi mnogo naučila, česar nismo preje vedela. Konsumna društva za vsako vas posebej — niso stvaritve, ki hi mogle izvrševati to, kar je treba in kar morajo. Le velike organizacije ostanejo zmožne in sposobne za velike naloge. Razvoj n. pr. konsumnega društva v Gradcu ali pa tržaških delavskih zadrug je jasen dokaz zatol
Na Kranjskem bo treba izvršiti reorganizacijo tako-le: za celo deželo eno samo kon-sumno društvo s sedežem v Ljubljani, ki bo imelo v-vsakem večjem kraju po eno ali več zadružnih prodajalen. Kraji, kot Vrhnika, Borovnica, Logatec, Rakek, Sv. Peter, ali Litija, Kranj, Mojstrana, Bela peč, ali Ribnica, Novo mesto, Št. Janž so predostinovana že zato, da se odpro tam potrebne filiale. Na štajerskem
— kot že rečeno — je treba centrale v Celju, ki pojde do ^Zagorja oz. do Brežic, oz. do Velenja in preko Št. Jurja ob južni železnici — zgoraj pa enako društvo za Maribor in nanj navezane kraje. Na Koroškem je Rožna Dolina
— Borovlje z okolico in vsi ostali okraji. Dosedaj dominuje »Borovsko konsumna društvo«.
V Cmi ima celovško kons. društvo »Einigkeit« svojo filialo.
Dela tedaj obilo! V interesu naše zadružne misli je, da se sistematično izvrši vse to. —
V kratkem se snidejo slovenski zadružniki na tozadevni posvet. Na* bi sledila čim preje de-
A. K.
Politični pregled.
= Czernin In Sekller pri cesarju. Minister vnanjih zadev grof Czernin in ministrski predsednik dir. Seidler sta bila v petek skupaj v avdienci pri cesarju. Dogodek zbuja pozornost.
= Centralne države In Ukrajina. V Budimpešti se je vršil v petek skupen ministrski svet, ki se je baviil z vprašanjem prehrane in s skupnimi vprašanji gospodarskega značaja. Razpravljalo se je tudi o bodočih razpravah v Berlinu in zlasti o ustanovitvi posebne prevzemal-ne komisije za blago iz Ukrajine in njega .razdelitvi. Namerava se ustanoviti skupno nakupovalno komisijo. Nakup naj se vrši po skupnih oblastvenih organih. Zlasti glede živil ter konoplje in lanu se računa na znaten imiport.
= Kriza na Poljskem. »Nowa Reforma« poroča- iiz Varšave: Ministrski svet je sklenil demisijo. Vladarski svet je d emisijo sprejel ter odstopivšim ministrom naročil, naj do nadaljnje odredbe ostanejo na svcuih mestih. Tudi ravnatelj političnih zadev grof Rostworo\vski je odstopil V Varšavi se pripravljajo velike demonstracije delavcev in dijakov. Vse ceste so z vojaškimi patruljami zastražene.
= Nemčija in Rusija. AVolffov urad poroča: Delovanje v Petrograd odposlane nemške komisije naleti v zadnjem času na vedno večje ovire. Razgovor z merodajnimi osebami je članom nemške komisije onemogočen na ta način, da se z Ljenjinom in Trockim ne more razpravljati, češ,, da sta nujno zaposlena. Dogodilo se je zadnje dni, da je ruska vlada svojo obljubo glede nemških vojnih ujetnikov drugi dan preklicala. Nastalo je vsled tega vprašanje, je-li ima nadaljnja navzočnost komisije v Petrogradu še kak pomen.
= Iz Italijanskega parlamenta. Iz Cttriha se z dne 15. t. m. poroča: Včerajšnja seja italijanske zbornice je bila zelo burna. Socialist Maz-zoni se je pritoževal proti prepovedi objavljanja sovražnih vojnih poročil, zlasti ker je iz enega takega poročila bilo razvidno, da odgovornost za kobariški poraz zadene poveljnike, posebno Še Cadorno. V zvezi na odgovor državnega tajnika Gallenga glede interpelacije o vcjni industriji se je primeril prvi hrup. Radikalni poslanec Angeli je kot poročevalec tozadevne komisije priporočal, naj zbornica pritrdi sodnemu preganjanju socialističnega poslanca De Giovanija, češ da je v nekem železniškem vlaku izjavil: Vetrna bi bila že davno končana, če bi Italijani storili isto, kar so storili Rusi. Poslanec Turati je rekel, da italijanska vlada vemo posnema nekdanji avstrijski režim. Temu izreku Je sledil* nova izmenjava psovk.
Zbornica je pritrdila sodnemu postopanja proti purane« De Uuovanija. Poslanec Lotu®ao ja izjavil, aa si je itai^a odtujila oaikans&e narode, ter sejala nazaupaje m aatirpau&o aoma hj v tujini. Veiik oen^r je zaviaoai, ko je ga vodi poslanec geaerai Marazzi, uian parlamentarna zveze. P® njegovem, umemju boao- centralne države spoiulaui na^auie zlasti na italijanski konti, kjer jim je <.\;.o*iocen velik uspeti iz stra-tegicniii, taikciuniii, političnih in morainin razlogov. Govornik je dokazoval, da je poraz pri Kooaridu biil posledica italijanskih operacij na banjšioi in pri Uruiaoi, in aa bi se bil poraz mogel omejiti tako, aa bi se ne bula morala umakniti cela italijanska tronta. Pnpadnki vojne stranke so kiiicau govoriu-cu »maksimalisti-čni general«, »drugi Kriluenko«, vojni minister pa je zaklical: »V imenu armade in domovine Vas prosim in zaklinjam, ne govorite več dalje!« Ministrski preaseanik Orlando je razkačen zaklical: »Preiskava se bo raztegnila na vse faktorje kobariškega poraza, a dovoliti ne moremo — in Vi kot general bi morali razumeti razloge — da bi se v trenotku kot je sedanji cela armada pritegnila preiskovalnemu postopanju!« — Marazzi (nadaljujoč): Jaz sem se bcteval na severni fronti. Moj sin je padel. Ne morem se odreči pravici, javno povedati svoje mnenje. Govornik je kritiziral potem malo avtoritativno držanje vlade nasproti vojnemu vodstvu ter je ob velikem nemiru zaključil svoj govor s pozdravom na spomin padlih vojakov ter z željo za uspeh bojujoče se armade.
= Oberdankov spomenik razbit. Včeraj bi se bil moral Oberdankov spomenik v Rimu na slavnosten način odkriti. Kakor poročajo rimski časopisi, je bil spomenik po noči tako razbit, da se slavnostno odkritje ne more vršiti.
= Švedska za posredovanje na Finskem.
Iz Stockholma poročajo z dne 15. februarja: »Sociaideimokraten« objavlja vest, da odpotuje sotrudnik tega lista, urednik Boemer na Finsko, da pridobi finske socialne demokrate za idejo švedskega posredovanja med obema vojskujočima se strankama na Finskem. »Da-gens Nyheter« poroča iz Wase o izjavi senatorja Renvvalta, da je bila izvedela finska vlada, da je švedska vlada pripravljena posredovati med strankami na Finskem ali da posreduje vsaj za premirje. Nato je odgovorila finska vlada, da je posredovanje nesprejemljivo', premirje pa mogoče.
= Anglija in Rusija. »Nienwe Rotterdam-sche Courant« poroča iz Londona: Izdana je bila odredba, da se ruski podaniki, ki so glasom rusko-angleške pogodbe podvrženi vojaški službi na Angleškem, do nadaljnjega povelja ne izvežbajo. Na nekatera vprašanja v poslanski zbornici je odgovoril minister Robert Cecil, da je razmerje med Anglijo in Rusijo temno in nemogoče je podati sedaj izjavo, ali naj se smatra Rusijo za zaveznika, nevtralca ali sovražnika. Državni tajnik za notranje zadeve je izjavil, da posveča vlada svojo pozornost vprašanjem, če je bil Kamenev, ki pride sedaj na Angleško, prej v Nemčiji in če razširja Litvinov revolucionarne spise med municijski-mi delavci.
— Poveljnik ententinlh armad, švicarski listi poročajo, da je francoski general Foch imenovan za vrhovnega poveljnika pri vojaških operacijah ententnih držav. General Foch pa ni dobil naslova generalissimus.
= Nova rumunska vlada. Glasom zanesljivih poročil iz Jaša Averescovo ministrstvo Se ni definitivno sestavljeno. Geslo novega kabineta pa je: mir s centralnimi državami.
= Senat proti Wilsonovi diktaturi Senat je z vsemi glasovi proti 13 glasovom odklonil predlog, naj se Wilsonu podeli oblast diktatorja.
Dnevne beležke.
— Ljubljanski občinski svet ima, v torek, 19. februarja, redno sejo.
— .Stuga, iiisSa ar iljerlja.* Kakor v Avstro-Ogrski in Ntmčiji, tako se je pojavila splošna sta\ka tudi ta v Pulju. Izbruhnila je 22 januarja v znak solidarnosti in empatije z diugim d< lav-stvom in pa za dosego izboljšanja delovnih in merdn h rszmer. Take stvari pri nas mso p; gostoma na dnevnem redu in rekel bi skoro, da rnsmo niti upravičeni trditi, d<< srno nastopih p. d pritiskom razmer v siavko kakor delavc diugod. A i danes lahko opazujemo, kako drug drugega zvedavo p^ gledujc, vsak bi rad že po prirojeni radovednosti izvedel, kako se razvija delavsko gibanje, vprašanje miru, dasi tned nstni še ni pravega zaupanja in !e prevečkrat dvomimo, jeti se naš tovariš zaveda sli ne da je orodje kapitalizma? In ni čudno; večina naših delavcev se je gibala v kr< gih, ki niso nikdar nič ali pa le piav malo sl šaii o nalogah združitve delavstva, o organiz,.c.ji. Toda kljub temu velikemu nedostatku, kljub delm mu nej oznanju naših organizacij. imamo v rokah eno orožje: spora*um-Ijenje. solidarnost, ki je „t>ajt(žja artiijenje* de-Icvstva v boju proti izk »riščevaicern. To orožje nam ostane m kjer je to ni več daieč dobra organizacija !
— Porotne razprave prične v Ljubljani danes. Prva razprava bo proti Francu Kikelju, staremu 17 let, ključavničarskemu vajencu v Ljubljani zaradi umora. 19. februarja bo po>-rotna razprava proti 17 letni Angeli Marsovi,
dekli 4» Trbovelj, zaradi tatvine to Emiliji Šen-tincovi, 20 letni dekli tudi zaradi tatvine.
— bcm i.bor Ui ušiva lasebnin uradnikov In uradnic z * slovensno ozemlje v Ljubljani se je vrsu v soboto dfte 16. t. m. ob lepi udeležbi članov in članic v restavraciji .Narodnega doma11 v Ljubljani. Predsednik tovariš Hiter je navzoče iskreno pozdiavil, pozdravil pa tudi tiste člane in čiamce, ki se niso mogli udeležiti občnega zbora, a so s svojim srcem v naši sredi. Iz poročil posnemamo, da so bila pravila prvotno za-vrnjtna, a Končno vendar odobrena meseca januarja po posredovanju poslanca, ko smo napravili nebistvene spremembe. Zavlačevauje odobritve pravil je bilo tudi vzrok, da društvo ni moglo napraviti že jeseni večje akcije za draginjske doklade in za dovolitev nabavnih prispevkov. Društveni odbor je povabil delodajalce s štirimi okrožnicami, da spričo draginje dovolijo draginjske doklade. Te anc je so imele precej uspeha; le nekaj podjetij je, ki so ostala trdosrčna in tem je veljala zlasti četrta okrožnica. Društvo je oskrbelo večjo množino čevljev za svoje članstvo; ni pa moglo vsem postreči, ker je dobava tudi le omejena. Pri tem pa moramo omeniti, da je bilo med člani nekaj takih, da so č:m so prejeli čevlje takoj izstopili iz društva. O teh Člsnšh ne moremo nr»tti prav dobre sodbe, kvečjemu, da so nepristopni misli organizacije in da imajo v mislih ie dubiček na stioške svojih tovarišev in tovarišic. Tudi v aprovizačnih stvareh je odbor skušal marsikaj doseči, a ni šlo; prvič je bilo letos že prepozno in še tam, kjer bi biio mogoče kaj doseči, vsaj malenkosti, niso upoštevali naših želja. Mestna aprovizhCija pravi, da nima, deželno mesto ne more razširiti svojih akcij na splošnost, država skrbi za svoje ljudi in tako smo mi in vsi drugi ljudje izročeni slepi usodi, dasi imamo najmanj prilike in časa, da bi si nabavljali življenske potrebščine potom .raznih zvez* kakor to delajo dmgi. V tem pogledu mora biti drugo leto drugače. Odbor^je imel doslej enajst sej. Število članov in članic je danes 384. To itevilo je za našo mlado organizacijo naravnost častno in naloga novega odbora bo, da se do prihodnjega občnega zbora vsaj podvoji. Organizacija ima že danes člane po vseh slovenskih deželah; jih je pa že mnogo, ki še čakajo na naše povabilo k pristopu. Tudi blagajniško potočilo je ugodno. Nadzorstveno poročilo izreka priznanje odboru in blagajniku ter predlaga ab-solutorij, ki ga je sprejel občni zbor z odobravanjem. Na občnem zboru so bile izredno stvarne razprave. Vsi govorniki so bili er.^a mnenja, da treba združiti vse stanovske tovt e in tovarišice, vzgojiti samozavest zasebnegi uradništva, da je delo vse, da je samozavest, s' ^a medsebojno zaupanje in medsebojna por. . potrebna tudi za nas. Vsi stanovi se organizir. o, podjetniški zato, da določajo cene blagu, v. užbenci se morajo organizirati zato, da si omogočijo vsaj človeško življenje. To je pravica vsakogar. Društvo bo uvedlo morda Se letos strokovne tečaje za praktični pouk zlasti svojih mlajših članic in članov. Tudi to je potrebno, zakaj v pisarnah dostikrat ni za to čaša, in če starejši tovariši niso kolegijalni, se marsikomu ogreni eksistenca. Naloga našega društva je torej, povečati kolegijal-nost v uradih, v društvu pa dati kolegijalno pomoč v nadaljnem stanovskem izobraževanju. Naša organizacija mora postati tidna, vplivna, da jo bodo tudi naši delodajalci upoštevali, kar pa moremo doseči le s tesne kolegijalno združitvijo in ob geslu: Eden za vse in vsi za enega I Občni zbor je izrekel iskreno zahvalo vsem dosedanjim odbornikom in še posebej riaglašala neumorno in skrajno nesebično in požrtvovalno delovanje predsednika. V odbor so bili izvoljeni tovariši in tovarišce: Hiter, predsednik; Palme in Gjlob, podpredsedmšlvo; Pečar in Vider, tajništvo; Jeločnisc in Kenda, blsgajništvo; v odbor: iz akupine denarnih zavodov: Hiter, Lenček, Pečar, Jeiočnik, Kenda, Jelenc, Šušteršič; iz skupine tigovina in industrija: Palme, Petejan, Franke, Pečan, Maver, Kunstek, Michler; iz skupine zavarovalnic: Golob, Režek, Titnik, Vider; iz skupine notarskega in odvetniškega uradništva: Pavlin, Ničeman; v nadzorstvo pa dosedanji tovariši. Društvo, ki dela s tako poštenostjo in odkritosrčnostjo kakor to mlado društvo, ?me računati z najiepšo budočnostjo.
— Kano nSlov. Narod" poroča. V glasilu Scheidemannove skupine nemške soc. dem. stranke v Vorwaerts-u — priobčuje znani ruski zadrug ar A Grigorjanc članek pod naslovom: ,Unterweifung auf Gnade und Ungnade“. — Slov. Narod navaja vsebino tegi članka pod naslovom: „Vorwaerts“ o boljševikih . , - ja, metoda pa taka!
— Razpisana ustanova. Oddala se bo Friderik Weitenhillerjeva ustanova za dekliško balo za leto 1917 v letnem znesku 106 K 40 vin. Pravico do ustanove imajo žene, ki so dobra vzgojene in revnih staršev ter so se poročid.« v letu 1917. S poročnim listom, izk azilom o ubožnosti in z nravstvenim spričevalom opremljene prošnje je treba vložiti do 20. marca t. 1. pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko,
— Kam gre špeh lz Ljubljane? Vedno či-tamo po časopisi», da ni masti, da ni Špeha. 7. t m. sem bil priča pri brzovlaku št. 1, ko so prinesli ljubljanski nosači dvema branjevkoma iz Trsta kar 100 kg Špeha v vlak. Kje so dobili to množino? Zvedeli smo za to množino špfha, ko je nastal prepir med drugimi tržaškimi branjevkami. Kakor smo posneli iz njihovih psovk, zaslužijo prav mastne dobičke, sai ga prod*jajo v
Trstu po 36 do 40 kron kilogram. Radovedni smo bili, kako morejo tako množino vtihotapiti, a odgovor je bii: .Mazati je treba, pa gre*. Koliko je ljudi, ki ga ne morejo dobiti ?a največjo potrebo niti četrt kg, te pa kar 100 kg I Ako pa ubogi siromaki no velikem trudu, seveda v zamenjavo, nekoliko živeža, mu ga hitro orož-ništvo zapleni. V Št Petru na K<asu se od'gravajo v tem oziru obupni pnzorr. Uooge ženske vpijejo da bi se jih kamen usmilil, ko jim orožništvo kar v vlaku rekvirira, kar so v trudu dobiie.
— Medicinska predavanja. Društvo zdravnikov na Kranjskem priredi v sredo v učilnici šole za babice v tukajšnji deželni bolnišnici večer za vojaške in civilne zdravnike. Gospod zdravstveni svetnik dr. Plečnik bo razkazoval pataloske preparate, gospod primarij dr. Stoje bo predaval o trebušni kirurgiji. Začetek predavanj ob 6. zvečer. Nato družabni sestanek.
— Uboi V neki gostilni v Godoviču so se stepli vojaki 'in delavci. Puri pretepu je dobil nek četovodja 7 sunkov z nožem v glavo in hrbet, nek desetnik pa zabodljaj v trebuh. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Desetnik je že umrl.
— Za prenovljeni« Goriške. Minister za javna dela dr. pl. Homann se je podal v Trst, da se udeleži prve seje deželnega sveta za pre-novljenje po vojni oškodovanega ozemlja Goriške. Minister bo vodil posvetovanje ter se bo pri tej priliki osebno prepričal o stanju za prenovili euje potrebnih del.
— Vrnitev evakuirancev v Pulj. Pristaniški admiiralat v Pulju je približno 20.000 puljskim Občinarjem, večji del ženam in otrokom delavcev v arzenalu, dovolil, da se vrnejo v svoje prejšnje bivališče. Z ozirom na to, da je prevoz z železnico zelo oviran, se bodo evakuiranci le polagoma vračali v Pulj. Pristaniški admiralat izjavlja, da se evakuiranci vračajo na lastno odgovornost; niti vojaška niti civilna oblast ne prevzameta poroštva glede eventualnih sovražnih napadov na Pulj. Tudi oblast ne more za vse prebivalce preskrbeti varnih bivališč, če bi prišel napad z bombami.
Vojna.
• Dunaj 16. februarja. (Kor. urad) Uradno se razglaša: Nobenih poseb iih dogodkov. —ŠT generalnega štaba.
Berlin 16. februarja. Wolff>vurad poroča iz glavnega staia: Zapadli o bojišče. V p< 8ameznih od<ekih artiljerijsko delovanje, ki je v Campagni mejj Tahur m in R'pontom proti večeru narasli > do velike Ijutosti. M*n ša podjetja naše infant me na f anderskem in vzhodno St. Mihiela so bila uspešna. — Z ostalih bojišč nič novega. — V n Ludendorff.
Berlin 16. f b iuarja. (Uradno) V roči od 14. na 15 t. m. so naše t«>rpedovKe nenadno napadle močno stražno fotdjo v angeš^em kanalu mrd Calaisom in Doverom. Vel ko stražno ladjo, številne oborožene ribiške lad|e in več motornih vozil smo zapletli v boj ter jih večinoma potopili. Naše torpedo v ke niso in ele rnkak h izgub ttr so se vrnile v polnem številu — Šef admiralnete.
Dunaj 17 fcbiuarja. (Kor. urad) U adno se razglaša: Nobtnih pustbinh dogodkov. — ŠT generami ga štaba.
Berlin 17 februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče. Na flandrskein m v Artoisu topovski boji. V manjših infanterijsk h bojih pri (jh«rsy smo uj li nekoliko Angležev. Pri Tabure in Rip«n‘u, na vzhodu« m bregu Moze in v Sundgau živahno bojno delo vanje. — Naši letalci so v zadnj' noči z bombami napadli London, Dover, Uti ikirchen ter sovražne pomorske sile na severni francoski obali. — Velikoruska fronta: Premirje pi teče 18. februarja ob dvanajstih opoldne. — Z ostalih bojišč nič novega. — Vou Ludeudorif.
Zadnje vesti.
Vojna proti Rusiji.
Dunaj, 16. februarja. Oficiozna »Wiener allgemoLne Zeitung« poroča: Z ozirom na dogodke zadnjih dni se pričakuje, da med Nemčijo in Rusijo nastopi jutri zopet vojno stanje. Boij-ševikii so v Livomiji in v Estlandu poklali mnogo nemških prebivalcev. Razen tega prosi Finska za nemško pomoč. To je Nemčijo napotilo, da odpošlje vojaško ekspedicije', kii naj brani interese nemškega prebivalstva.
Dunaj, 16. februarja. Anarhija, ki vlada sedaj v Rusiji, zlasti v Petrogradu, je dala vnanjemu ministru povod, da je pod vodstvom generalnega konzula Hempela v Petrogradu se nahajajočo komisijo začasno odpoklical. Komisija je nemške črte prekoračila danes južno Dvinskega ter se vrača na Dunaj. Cim bodo varnostne razmere v Petrogradu to dopuščale, se komisija vrne zopet v Rusijo.
Berlin, 16. februarja. Glasilo vnanjega urada »Norddeutsche allgemeine Zeitung« odgovarja na vprašanje, kdaj poteče premirje na vzhodu, tako-le: Lahko se reče, da je Trockij s svojo izjavo pustil Nemčiji popolnoma proste roke, tako da se lahko posluži zopet vseh pra-
vic izvirajočih iz neomejenega vojnega stanja, kakor se Trockij tudi sam ne drži več določil premirja. Če se mu pa prisodi sedemdnevni rok, potem poteče premirje z dne 15. decembra najpozneje dne 17. februarja na podlagi izjav« Trockega z dne 10. februarja.
Berlin, 16. februarja. »Neueste Nach-richten« pišejo: Določitev glede nosih bližnjih korajcov je v glavnem stanu že pauia. Naj s« pri tem upošteva stiska nemsJah prebivalcev onkraj vzhoone ironte. Nič at nujnejše, kakor takojšnja dejstva.
Berlin, 17. februarja. W«lff«v urad poroča: V svoji znani izjavt z dne 10. februarja je Truckij za kusijo sicer razglas* konec vojnega stanja in aemohdizacijo ruske anuiaoe. obenem pa je oukiomi puupis tmrevne pogouoe. »tanil se je, uueiežiU se nasvetovane mu ptenam« seje, na kateri bi se mu sperouni skibpt Ootve* rozveze, ter je prekinil pogajanja. Vsien eno* stranske ruske izjave saveua vojn« stanje ni oustranjeno in tuui ne nauomesčeno z mirov mm stanjem, marveč je oakiomtev poaptsa mirovne po-gocbe oaemogocna vp ustavitev uiiru. Ravno za dosego miru pa se je bno sklenil« premirje. Ker se je bodševiska Kusua sur emu miru, se je s tem odrema tuui nauaiiunjemu premirju. To napoved je smatrati ca pr akne premirja. Lesarska viaua vsieu tega ugotavlja, da je petrograska viaua s svojim zaurzamjem taktično oapoveuaaa premirje, la oapoved ved« oa one iU. teoruarja. Nemška viaua si vsied tega po preteku peg umu enega seueinumevnega otipoveunega roka v vsakem oocziru prturži proste roke.
Berlin, 17. februarja. Wolffov urad javlja: Nemška komisija in konnsuje zveznih držav so včeraj Tetrograd zapustue ter so danes zjutraj na povratku v domovino prekoracu« nemške črte.
Ruska demobilizacija.
London, 16. februarja. »Times« poročajo iz Petrograda: Ukaz ljuupKin kounusarjev z one 14. februarja oareja, ua mora bita razorožitev armaue uo 15. marca končana. Ud tega dneva se plače in anevmne ne boa« več uputcevaie vojakom.
Rumunski kralj se odpove prestola.
Berlin, 17. februarja. Kakor se torinski »Starnpi« 'iz Londona poroča, se namerava rumunski 'kralj Ferdinand v korist svojemu bratu, princu Karlu Fiohetnzoiilemskemu. otipovouati prestolu.
Položaj v Rusiji
Petrograd, 17. februarja. »NovajaZizn«
poroča, da je med Aleksejevom in Kaijediinorn nastal konnikt glede nadaljnjih operacij kozaških čet. Aleksejev je zastopal mnenje, naj kozaki svoje operacije razširijo čez meje donskega ozemlja, dočim se je Kaljedin tej nameri ustavljal. Končno je Kaljedin odložil poveljstvo. V Petrogradu se nahajajoči polki iz Volinije, Li-tavske in iz Izmaiiu so bili v ojačenje rdeče garde poslani na Finsko. 3000 finskih prostovoljcev, kii so se iz Nemčije vrnili na Finsko, je bilo pri izkrcanju na Finskem od rdeče garde napadenih. Na kolodvoru v Tammerforsu se je vnel ljut boj. Z ukazom ljudskih komisarjev se uvede za vse ozemlje ruske republike gregorijanski koledar počenši s 1. februarjem. Dekreit ljudskih komisarjev odreja konfiskacijo glavnice vseh privatnih bank. Vse konfiscirane glavnice prevzame narodna državna banka ruske republike.
Položaj na Finskem In v Estlandijl
Stockholm, 17. februarja. »Stockhodms Dagbladet« objavlja poročila o grozodejstvih rdeče garde na Finskem. Zdi se, da nameravajo anarhistični elementi iztrebiti meščansko prebivalstvo. Jemljejo mu živila, hodeč od hiš« do hiše, ter odnesejo, oziromia uničijo vse, kar jim pride v roke. Tudi v Livomiji in Estlanddjl vlada popolna anarhija.
Berlin, 17. februarja. Pooblaščeni zastopniki estniških kmetov v okrožjih Dorpat, Fellim in Pernava so dospeli v Danzing ter prosijo nemško vlado za pomoč proti strahovladi maksimalistov. Tudi Nemci v liapsali in estniška odposlanstvo so zaprosili nemško armadno vodstvo, naj čimprej zasede deželo, češ da je vse izgubljeno.
Finska armada,
Stockholm, 17. februarja. »Aftonbhdet* poroča iz W.«se: Tukaj je bil sestanek občinskih zadi pov, ki je sklenil, da porove vse občine, naj te pozovejo svoje kmei ško prebi alstvo da vstopi ono v -tarosti od 18 do 40 et v aktivno bratribno službo, ono čez 40 let pa v rezervno službo.
Sir Robertson odstopil.
London, 17. februarja. Ker je vrhovni
vojni svet v Versaillesu omejil oblast angleškega vojnega vodstva, je sir VVilliam Robertson odstopil kot šef angleškega generalnega štaba. Za njegovega naslednika je imenovan sir Hcnry Wilson.
Kflhlmann bo govoril v rajhstagu.
Berlin, 18 februarja. .Lokalanzeiger* poroča, da bo govoril jutri v plenumu rajhstaga pri prvem čitauiu pogodbe z Ukiajino državni tajnik Kflnlmann Predlogo izroče potem odseku in bo 22. t. m. rešena v tretjem čitanju. 25 februarja piične splošna debata, pri kateri bosta govorila kancler in njegov namestnik. V parlamentaričmh krogih pričakuj«jo tudi interpelacijo neodvisnih šccialistov o zadnjem stavkovnem gibanju.
Aprovizacija.
S sel« mestnega aprovlzačnega odseka.
Apcroviziicui odsek potrdi nakup 2 vagonov masti a K za kg, 5 vagonov hulandsrir^a z e1 j a in 5 vagonov marmelade. Dovoljuj« s« K. Z u i k u, peku v Mostah, da bo zopet pekel kruh za mestno apravizacijo. Prihodnji teden razdeli mestna aprovizacija kg kaše, ozir. koruznega zdroba ali ajdovo moke. Upoštevalo se ko zadnjo podobno razdelitev 'kaše, koruznega zdroba in ajdove moke. Aprovizacija bo razdelila 1 vagon teste-a i n. Pri razdelitvi se ozira predvsem na tisto ■okraje, ki so bili prikrajšani glede krompirja in masti Odškodovalo se seveda tudi te okraje z 10.000 kg testenin ne bo v potni meri, ker je % množina, ki za vse prebivalstvo skoraj nič ne pomeni. Podrobni razdelilni načrt se pravočasno objavi. Prodajo govejega mesa na ljubljanskem trgu je pretekli teden mestna aprovizacija deloma uredila. Mesarjem je strogo naročeno, da morajo pripeljati vse meso v mesnice. Razsekavati ga ne smejo preje kot v mesnicah ali stojnicah, da je nadzorovalnim organom kontrola o mesu na trg pripeljanem omogočena. Dalje je mestna aprovizacija iz trga in mesnic izločila vse gostilničarje in zavode. Pri tej priliki se je izkazalo, da so gostilničarji v Ljubljani konsumirali prevelike množine mesa. Mnogokrat Ljubljana ni dobila za cel teden več mesa kot 8000 kg. Od te množine so gostilničarji pobrali več kot 3000 kg. Gostilničarji so gotovo dobili meso, dočim drugo prebivalstvo ne. Najlepše in najboljše meso je bilo vedno namenjeno le za gostilničarje, dočim se je moralo ostalo prebivalstvo zadovoljiti s slabšimi kosi. Iz splošnih aprovizačnih interesov je bilo torej neobhodno potrebno skrčiti množino mesa za gostilničarje, da bo na ta način tudi ostalo prebivalstvo deležno govejega mesa. Vsaki teden se bo odločila za gostilne in zavode množina mesa, ki je sorazmerno na razpolago za celo Ljubljano. Upoštevalo se bo predvsem gostilne in izkuhe, ki imajo stalno prehranjujoče se goste in v drugi vrsti izkuhe. ki imajo sicer nestalne, vendar pa
domač« goste. V tretjo kategorijo spadajo hoteli, kolikor najnujnejše rabijo mesa za tujski promet. V četrto vrsto se štejejo gostilne, ki imajo nestalne domače goste, šele v peto kategorijo spadajo restavracije, ki prehranjujejo izključno le tujce. Po teh principih se bo razdeljevalo goveje meso in kolikor ga bo na razpolago, ga dobe posamezne kategorije po njih važno6ti za splošno prehrano. Od gostilničarjev se bo zahtevalo, da marajo za svode »taln« goste oddati vsakih 14 dni izkaznice za mesa Fioteli dobe pa toliko mesa, kolikor imajo Vsak) teden uradno izkazanih tujcev. Podrobno razdelitev mesa bo prepustila mestna aprovteacii* gostilničarski zadrugL Zavodom, bo mestna aprovizacija sama oddelila primem« množin« govejega mesa. Izrecno je pa poudarjati, da &• vsled pomanjkanja živine sme goveje meso rabiti le za juho. Nikakor no gre, da bi bilo po ge-stiinah pripravljeno na vse mogoč« kuharsk« načine goveje meso, dočim ga na tisoč« in tisoče družin v Ljubljani niti za svojo bomo juhico po več dni v teidnu nima. Mestni aiproviza-ciji je naročeno, da najstrožje nadzira mesarje, kakor gostilničarje. Kdor bi &• ne ravnaj p« predpisih, mu bo brezpogojno odvzeta koncesija. Prav pogosto se čujejo pritožbe, da gostilničarji zahtevajo vse previsok« cen« za jedila iz govejega mesa. Znano je, da so morali gostilničarji mesarjem preplačevati goveje meso, samo da so ga dobili. Zato veliko draženje govejega mesa po gostilnah. Odslej za naprej bo to izključeno, ker dobivajo gostilničarji goveje meso pri aprovizaciji po maksimalnih cenah. Cene jedilom bodo morale odgovarjati maksimalnim cenam mesu. Aprovizačni odsek sklen« se tozadevno obrniti na c. kr. deželno vlado.
Krompir za VI. okraj dobe stranke v torek 19. t. m. in v sredo, 20. t. m. pri Mtihleisnu. Določen je tale red: v torek dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 120, od 9 do 10 štev. 121 do 250, od 10 do 11 štev. 241 do 360 popoldne od 2 do 3 štev. 361 do 480, od 3 do 4 štev. 481 do 600, od 4 do 5 štev. 601 do 720. V sredo dopoldne od 8 do 9 štev. 72! do 880, od 9 do 10 štev. 881 1040, od 10 do 11 štev. 1041 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg. Kilo-
gram stane 30 vin._____________________
iiUitjdleij Ul odgovorni uiedniK:
Josip P e t e j a n.
Tt*U .1 IfilelKk«' t’<;lr3rn^“ u
En ali dva
- čevljarska pomočnika -
se takoj sprejmeta za nove delo. Za hrano je preskrbljeno.
Josip Prešern čevlj. mojster. Sp. Šiika žt. 82 (Ljubljani).
DMc uJmp ta Trsi. Istrije in
vpisana sadruga s omejeno zaveso.
XIV. poslovno leto. Od 1. julija 1917 do 30. junija 1918.
Mesečni izkaz:
Poslovi« let«...................1917—1918	1910—1917	Napredek
Julij ................................. 790.62705	617.70078	172.926*27
Avgust...........................    1,008.000.20	673.839*36	334.160*84
Septembet............................. 952.558*54	626.988	91	325.569 63
Oktober........................ 981.091*25	683.039*21	298.052*04
November....................... 833.810*09	714.314*29	119.003*80
December...................... 1,049.368*69	775.963*69	273.405*27
Januar....................... .	.	.	933.347*22___________670.567*01__________262.780*21
Skupaj ...	.	6,548.311*31	4,762.413*25	1,785*898*06
Hranilni oddelek:
Stanje vl«g	81. Januarja 1918.........................K	1,481.31075
Stanj« vlog	80 junija	1917 ............................	977.019*61
Napredek v sedmih mesecih . . K	504.291*14
Gibanje Članov:
▼pisanih članov do 31. januarja 1918 ............ 14.479.
Vpisanih članov do 30. junija 1917 .............. 14.274.
Napredek v sedmih mesecih	, . .	205.
Na bolniški	In	posmrtninski podpori se je izplačalo od 1. julija do	31. jan.	1918	K 12.760*-
Na dividendah	za poslovna leta 1914-1915 in 1915-1916	tekom	istega	časa	*	1.254*50
I n k a ■ o skladišča oblačil:
(Že obsežen v izkazu razpečanega blaga.)
Oddelek oblačil.........................................  K	82.620*99
Oddelek manufaktur......................................... 241.551*70
Oddelek obuval....................................... .	„	78.080*13
OJdelek pokrival..................................... .	„	23.370*40
Skupaj ...	K	425.623.22
V tem izkazu je naveden Je Inkaso 26 zadružnih skladišč, ker se je ostalih 10 začasno zaprlo. Zaprt« so: eno skladišče v Pulju (drugo posluje še), skladišče v Kiainporu in v Rovinju (zaprto vsled evakuacije) ter 7 skladišč v goriškem vojnem ozemlju, od teh je sest popolnoma zrušenih in v Korminu smo dobili zaprto in prazno. Od 7 mesnic je zaprtih 5.
V Trstu, 31. januarja 1918.	Vodstvo.
•"f
ADRANSKA BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Delniška glavnica: K 12,000.000. Rezerve: nad K 1,000.000.
—	CENTRALA:	TRST.	,:=.....—■
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik,Zader.
SPREJEMA: Vloge na. knjižice in jih obrestu e po čistih 4'/o. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, Itd. in srečke e. kr. razr. loterij« ESKON1IRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- n inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: ua blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257.