platana r (»tortni. FZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. RGOVSK Oošio 2g ( Cena poHame*iftf fiterilkl PUt^pSO mn i i ............ .......... prilog. A Časopis za trgovino^ industrijo In obrt Naročnina za Jugoslavijo : letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953, LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dno 28. oktobra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 126. IC eeifecsilevaslteziii« ncn?©dnemn ppcizzizfecc. Bralska republika češkoslovaška obhaja danes državni prašnik osvobojen ja. Izražamo predstavnikom bralskega naroda k današnjemu slavju iskreno občutene čestitke. Naše častilke veljajo tudi številni koloniji narodnih Čeho-slovakov, ki živijo v naši sredini. Nedavni dogodki so dokazali ponovno, da imamo v češkoslovaškem narodu odkritega prijatelja, ki se je v mukotrpnih dneh zavzel odločno za naše pravice in na katerega podporo z upravičenostjo lahko računamo tudi v bodočnosti. Ta zavest je tem dragocenejša v nesigurnih prilikah današnjih dni, ki ne odpirajo rožnatih izgledov v bodočnost. Slovenci smo že od nekdaj stali s čehoslovaki ramo ob rami v živahnih in tesnih gospodarskih in kulturnih stikih, vodili skupno borbe proti narodnim neprijateljem in delili usodo. Oni so sodelovali pri prvih počet kih slovenskega obrtnokreditnega zadružništva že ob polovici preteklega stoletja in nas verno podpirali v našem stremljenju za gospodarski napredek in osamosvojitev. Želimo, da se to delo tam uspešneje nadaljuje v bližnji bodočnosti in zgradi še trdnejša trajna zveza obojestranskih interesov, stremljenj in usode. Vpliv svetovne vojne na povojno trgovinsko politiko. dno bolj in bolj povečava bodisi za V beograjskem »Trgovinskem glas- I niku" je pred kratkim priobčil načelnik ministrstva trgovine in industrije M i 1 i v o j e S a v d c o vplivu svetovne vojne na povojno trgovinsko politiko članek, ki bo brez dvoma zanimal tudi širše gospodarske kroge ne le po osebi pisatelja, ki se odlično udejstvuje v naši trgovinski politiki, temveč tudi po tehtnosti in prepriče-valnosti izvajanj. V svojem članku uvodoma navaja, da je svetovna vojna dokazala, da so vse države, ki so imele hrano, da oskrbijo vojsko in prebivalstvo in ki so imele industrijo, katera je oskrbovala vojsko z vojnimi potrebami, najboljše odrezale. Kdor ni imel hrane, je moral pustiti stradati vojsko in prebivalstvo, in sedaj v povojni dobi si vsii ti prizadevajo, da okrepijo in izboljšajo poljedelstvo, da bodo mogli sebe zadovoljiti v slučaju vojne. Kdor je kakor mi v industrijski vojni trpel, ker ni imel topov, muni-cije, vojnih strojev, zdravil, seruma, oblek, srajc itd. začenja uvidevati, da mora za svojo varnost osnovati industrijo državne odbrambe. Takoj po vojni so bilo industrijske države glad-ne, pregladne in potrebovale so za vsako ceno hrane. Iskalo so hrane pri sosedih in ob uvozu prva tri leta niso delale nikakih težav. Poljedelske države pa niso imele predmetov, potrebnih za produkcijo, kakor železa v palicah, železne pločevine, naprav, orodja in aparatov, obleke, obutve, stekla za okna in ostalih gradbenih potrebščin za potrebe in ureditve stanovanj. Da so svoje potrebe pokrile, dopuščale so uvoz tega blaga brez ovir, dokler niso bile potrebe do cela pokrite. Uvoz tujega blaga v tej dobi ni oviral domače obrtniške in industrijske proizvodnje. Pri prvih trgovskih pogodbah v i prvih treh letih povojne dobe se je j govorilo o kontingentih raznih vrst j blaga, za katere je vsaka država do- j puščala svoboden -izvoz. Po treh letih, ko so bile pokrite potrebe na eni kot drugi strani, so se pričele sestavljati oziraje se na interese države in izkušnje v vojni dobi carinske tarife, da bi zaščitile poljedelstvo in indu- j striisko podjetnost. Od leta 1924/1925 dalje se vrše pogajanja o takih tarifah in od te dobe dalje se zaščita ve- poljedelstvo, bodisi za industrijo, ka-koršen je pač položaj. Mnogo slabega, ki nas je zadelo v veliki vojni, moramo pripisovati temu, da nismo imeli vojnih priprav in možnosti, da jih obnovimo. Pegavico je povzročilo pomanjkanje perila in obleke, katere ni bilo toliko, da bi se j jo moglo sproti snažiti mrčesa in na stotisoče naših ljudi je umrlo na tej bolezni. Prodiranje Potiorekove armade, razkropitev prebivalstva in njega trpljenje je bilo mogoče le radi tega, ker nismo imeli topniške m uničijo in sar-žov pri baterijah. Ko smo dobili iz Francije 10.000 krogel in jih obdelali v vojno tehničnem zavodu, smo napravili c f cm živo in Potiorekovo armado potisnili v Savo in Drino. Če bi imeli velike in male topove ter koničaste granate, posebno pa zadosti municije za obrambo Donave in Save, bi Makenzenova armada nikdar ne prešla preko Donave. Ako na vse to mislimo in se oziramo na bodočnost ter na naše neprija-telje, nam je pot žp odkazana. Mi moramo hote ali nehote snovati industrijo državne odbrambe. Kadar se ob trgovskih pogajanjih pokaže, da industrijske države lioče-, jo povzdigniti svoje poljedelstvo, da j nas omejujejo in nam ne dovolijo iz-l važati neomejeno, nam ne preostaja | drugega, da tudi mi osnujemo ali j dvignemo industrijo. Končno ta industrija ni čudež niti strah, temveč je za prebivalstvo rentabilna naprava. Če ! smo dali inozemstvu Tesla, Andreja 1 Radovanoviča, ki je bil v devetdese-j tih letih prostega stoletja tehnični di-! rektor Šk-odovih zavodov, bomo našli j tudi med našimi sinovi take, ki bodo mogli voditi tudi velike industrije. Industrija stremi za tem, da vse si-rovine v državi porabi za izdelavo predmetov, katere potrebujemo. Mi izkoriščamo zemljo v poljedelstvu, je pa treba izkoriščati tudi podzemlje v industriji. Pri enem kot drugem delu ostaja nam največji del dnin in oba e osi a sta popolnoma enako važna. Kak interes imamo, da izvozimo 50 tisoč vagonov železne rude in 52 % železa, a da uvažamo 22.000 vagonov železa in železarskih izdelkov, do- Odkup odvzetih vžigalnikov. Ko je naša kraljevina najela v 1. 1928. pri družbi Štab 22milijonsko posojilo in je odstopila 'pravico, prodajati vžigalice, je s posebnim zakonom določila, da smejo samo trafikanti prodajati vžigalnike in kremene. Na podlagi te s posebnim zakonom vzakonjene pogodbe Je uprava državnih monopolov prepovedala prodajati od dne 1. januarja 1929 dalje vžigalnike in kremene z nadaljnim razpisom z dne 6. julija 1929 je mo-nopolska uprava odredila, da se vsi vžigalniki in kamenčki za nje odvza- j mejo dotedanjim prodajalcem 'in shra- I ni jo pri oddelkih finančne kontrole dotlej, da se odloči, kako je z njimi postopati. Trgovcem se je navedeno blago odvzelo brez vsake odškodnine. Odvzeto blago je postajalo od dne 'do dne manj vredno, ker se kamenčki razkrajajo in postajajo nerabni, če ležijo daljši čas na kraju, kjer ima dostop zrak in če so shranjeni v vlažnem prostoru. Posameznikom se je odvzelo mnogo tega blaga, vsled česar so imeli velik interes, da se vprašanje ' vžigalnikov uredi na način, ki jih bo obvaroval škode. Gospodarska zastopstva so se mnogo prizadevala, da preprečijo oškodovanje interesentov. Njihova prizadevanja so imela v 'toliko uspeh, da je uprava državnih monopolov s pravilnikom o umetnih vžigalnikih v prehodnih določilih odredila, da bo v roku 8 dni po uvel javljenju tega pravilnika pričela Jugoslovanska 'družba vžigalic v Beogradu odkupovali odvzete vžigalnike po ugotovljeni nabavni ceni in sicer v krajih, kjer obstoje njene zaloge vžigalic. Pri določitvi nabavne cene mora biti navzoč tudi® lastnik odvzetih vžigalnikov ali njegov namestnik. Odkupi se morajo izvršiti najkasneje v nadaljnih 30 dneh. PRIDELEK TOBAKA V JUGOSLAVIJI. Iz Moslara poročajo: Tu se je vršilo zborovanje tobačnih producentov iz Hercegovine in Dalmacije. Produkcija tobaka v Jugoslaviji se je od lani na letos skoraj podvojila, je narasla od 15 mil. kg na 25 do 30 milijonov. Samo v Hercegovini znaša letošnji pridelek 6,2.00 000 kg. Ker porabi Jugoslavija sama le redkokdaj 11 milijonov kg, bo imela monopolna uprava letos dosti skrbi, kam bo šla s prevjškom. čim naših 7C0.C00 ljudi koplje v Ameriki železno rudo in premog ter delajo v železarnah ter ostajajo tam, ker se razen 5 odstotkov nikdar ne vrnejo. Kaj bomo početi v primeru vojne, če nam pol rezerve odide po -svetu in se nikdar ne vrača. Ali pridemo na svoj račun, če izvažamo sirove kože in tanin za strojenje, uvažamo pa strojene kože in -obutev ter volnene tkanine? Gre le za račun. Kadar se izdeluje carinska tarifa, je treba račun iti tudi 'z uvozom sirovin. ako dobim ob predelavi kakega predmeta v dnevnicah in v režiji večjo vrednost, nego znaša carinska zaščita, -sem na dobičku. Pri predelavi bombaževih tkanin iz tuje preje ostane v vrednosti dela v državi 50—70% od vrednosti tkani- Dr. C. Gregorič: Naše gospodarstvo in konferenca v Sinaju. (Konec.) Zaključki, ki jih moremo izvajali iz navedenih podatkov. Okolnost, da še ne poznamo konkretnih detajlov sklepov konference v Sinaji, se more po našem mnenju razlagati s tem, da so bila na konferenci določena samo glavna načela in glavne smernice jugoslovansko-rumunske-ga sodelovanja, konkretnega detajlnega programa pa še ni, ker je treba stvarne ukrepe za uresničenje teh načel pro^ učava-ti in konkretizirali. Ne smemo pozabiti, da ni -poteklo od izročitve memoranduma naše vlade ru-munski državi radi Sklicanja konference pa do njenega pričetka več ko! 7 ali 8 dni in da je konferenca trajala samo 2 do- 3 dni. Pri teh okolnostih je jasno, da ni bilo mogoče izdelati detajlnega -programa in predvideti konkretnih ukrepov za njegovo izvršitev, lo tembolj, ker se gospodarskih krogov ni vprašalo za mnenje in so bile delegacije, ki so se v Sinaji pogajale, sestavljene iz malega števila uradnih oseb brez ekspertov iz gospodarskih krogov, medtem ko so se pogajanja za običajne trgovinske pogodbe, ki smo jih doslej sklenili, vršila več ali manj ob sodelovanju gospodarskih krogov in njihovih ekspertov. Stvarno konkretno delo za oživo-tvorjenje sinajskih načelnih sklepov bo torej šele pričelo. Poverjeno je obojestranskim ministerialni-m komisijam pod vodstvom ministra trgovine. Z naše uradne strani se računa — kakor sm-o izvedeli — na najživahnejše sodelovanje gospodarstva in njegovin organizacij, ki je vsled važnosti -pro-1 blema in njegove usodapolnosti brezpogojno in neobhodno potrebno. Beseda »carinska unija«, ki sc ja stalno rabi v objavah in izjavah, je morala spraviti našo industrijo v skrbi. Z ozirom na gotove izjave je morala naša gospodarska javnost misliti, da sc mora carinska unija takoj ustanovili. Ce se -pomisli, da znači carinska unija v pravem in popolnem pomenu besede 1. uvedbo skupne enake carinske tarife za cel teritorij unije napram ostalim državam, 2. skupno zunanjo trgovinsko politiko, 3. ukinitev medsebojnih carinskih mej, je jasno, da ima ustvarjanje carinske unije usodepolne, najdalekosežnejše posledice za gospodarstvo dotičmh držav. Gosp. Marko Bauer, generalni tajnik zaščitim to delo z 32%, da poleg toga mlada dekleta ne gredo kot sobarice v Egipt, na Holandsko in v Nemčijo ali kot hotelske sobarice na jug države na Balkanu ali v Azijo, temveč se zaposlujejo v tovarnah pri častnem in poštenem delu. Proti vodstvu politike za ustvaritev industrije, posebno industrije za državno obrambo, kar je identično z izkoriščanjem naših rud in premoga, naše delovne in vodne, se upirajo naši trgovci in poljedelska politika. Poljedelci se upirajo, ker ne pojmujejo pomena industrije za nje in rta mesto tujca zaposlimo domače delav-< ce. ki največ potrošijo poljedelskih j pridelkov. Ali prišel bo čas, ko bodo i to razumeli tudi poljedelci. ne, torej sem interesiran na tem, da t Zemaljskega saveza industrijalaca v Zagrebu, je v svojem članku »Sinaja« v »Privrednem Pregledu« z drie 17. avgusta 1930 lepo razložil težkoče in opasnosti carinske unije, če bi se pro-vedla brez polrebnih priprav. Besede gosp. Demetroviča, našega ministra trgovine in industrije, ki smo jih gori navedli, kakor tudi važnost problema samega jamčijo za to, da se bo delo v pravcu carinske unije vršilo oprezno, postopoma in ob najtesnejšem sodelovanju obojestranske industrije. V zvezi s tem vprašanjem opozarjamo tudi na besede rumunskega finančnega minstra g. Mihajla Popovici-ja v »Neue Freie Presse« z dne 5. avgusta 1930: Pogajanja strokovnjakov (za izvršitev sinajskih sklepov) bodo zahtevala gotov čas. Kakor se je videlo pri prvih pogajanjih strokovnjakov, se bodo pojavila v raznih točkah stvarne težkoče, ki jih ne bo vselej lahko odstraniti. Praktična ustvarjanja nove vrsle carinske unije med Rumunijo in Jugoslavijo ni pričakovati od danes na jutri. Najprej je treba pripravljati določitev skupnih cen za agrarne proizvode in ustvariti skupne možnosti plasiranja, zlasti koruze, kakor tudi sklepanje prometnih in veterinarskih konvencij«. Ekonomska zgodovina nas uči, da se carinske unije ustvarjajo tekom celih decemij. Tako n. pr. datirajo početki nemške carinske unije iz 1820—1830 let. Pričelo se je z delno carinsko unijo, t. j. s skupno carinsko tarifo na-pram tretjim državam, medlem ko so med članicami unije obstojale prefe-renlne carine. Komaj leta 1871 so padle poslednje notranje carinske meje. Pravi, prvi in najvažnejši namen na -šega gospodarskega sporazuma z Rumunijo — in tega se ne sme pozabiti — je, da ustanovimo ekonomsko zajedni-co radi skupnega postopanja napram tretjim državam. Ta namen pa nikakor ne zahteva brezpogojne ukinitve carinskih mej med nami in Rumunijo. V tem pogledu pa tudi ni konkretnih aluzij, medtem ko so izjave glede priprav za postopanje napram tretjim državam konkretnejše vsebine. Vidi se, da se je na konferenci govorilo o morebitni uvedoi unificirane autonomne uvozne carine za nekatere važne uvozne industrijske izdelke pri nas in v Ru-muniji. S tem bi se za te izdelke ustanovilo napram inozemstvu veliko skupno konsumno področje z 32 milijoni konsumentov. Na podlagi teh carin se bodo vršila pogajanja s tretfimi, na uvozu k nam interesiranimi državami, katerim bosta Rumunija in Jugoslavija dali popuste pri avtonomni carini proti kompenzaciji v korist svojega agrarnega izvoza. Tako postopanje pomeni prvi početek carinske unije. Gornji način sporazumevanja se more vršiti brez kake škode za jugosloven-sko in inozemsko industrijo, ki proizvaja dotične predmete, ker ni treba, da bi se šlo pri popustu na primer pod sedaj obstoječe pogodbene carine, odnosno pod potrebno zaščito za našo in rumunsko industrijo. Nove pogodbene carine bodo rezervirane samo za one države, ki so nam dovolile ugodnosti za naš izvoz. Da se ob pogajanjih z drugimi državami ne bo zanemarjalo interesov rumunskega in jugoslovenskega industrijskega razvoia, nam jamčijo pomembne iziave merodajnih činiteljev in druge okol^osti, ki smo jih že navedli. Kar se če medsebojnih internih od-nošajev med nami i-n Rumunijo, je videti, da se razvijajo v pravcu carinske unije. Nikjer pa ni rečeno, da se mora ustvariti v potnem pomenu besede, ako bi to ogrožalo razvoj posa-me-'n:h produktivnih strok ene ali druge drža-e. V spomenici sami, izročeni Ru-m\inv> od paše vlade pred sina>sko konferenco, je posebej rečeno: »da se mora čuvati princip, da more vsaka država, ki vstopi v to grupacijo Po se pravi v sistem sporazuma med agrarnimi in industrijskimi državami), v zadostni meri zaščititi pred ostalimi teko svojo industrijo kakor svoje kmetijstvo«. Z druge strani treba pomisliti, da bi s carinsKo unijo naše in rumunsko gospodarstvo in produkcija dobila znatno razširieno tržišče in da bi se mogle naše obojestranske produkcijske sile Reforma bolniškega zavarovanja v Nemčiji. Radi stalno naraščajočih stroškov bolniškega zavarovanja, je nemšika vlada sklenila, da zakon o bolniškem zavarovanju temeljito revidira. Tako je 28. julija t. 1. izšla naredba z močjo zakona, ki menja poedina važna in načelna določila 'tega zakona. Naj v naslednjem omenimo vsaj bistvene iz-premembe, ki bodo prav gotovo zanimale tudi naše gospodarje. Doslej so bili obvezno zavarovani delavci brez ozira na višino mezde, a privatni nameščenci in njim enaki uslužbenci samo tedaj, ako njili letni dohodki niso znašali več kot 36(10 mark. Za primer, da dohodki zavarovanca prekoračijo ta iznos tekom leta, prestane dolžnost zavarovanja že istega dne, dočim je bil po prejšnjem zakonu dolični nameščenec obvezan zavarovanju še za 3 (tri) nadaljne mesece. Tudi ni po novem zakonu dovoljeno prostovoljno nadaljevanje zavarovanja, kakor je bilo to doslej. Samo za primer, da je bil dotični nameščenec zavarovan najmanje pet let, more prostovoljno nadaljevati zavarovanje. Najvažnejše so izpremembe glede dajatev. Pri vsakem obolenju mora zavarovanec plačati 50 pfenigov (okoli 7 Din!) za bolniško izkaznico. Ta taksa se sme na podlagi statutov pri zavarovancih, katerih zavarovana mezda ne znaša več kot 4 marke, znižati, a pri onih z več kot 7 mark povišati. Najvišja zavarovana dnevna mezda znaša tudi še nadalje 10 mark, t. j. okoli 136 Din. Hranarina znaša 50 odstotkov zavarovane mezde, dočim je bilo doslej dovoljeno povišanje hranarine do 2/s zavarovane mezde. Pri nas znaša hranarina, kakor znano, 2/3 zavarovane mezde, a najvišje zavarovana mezda znaša pri nas 48 dinarjev. Bolnik ima pravico do lira-narine sam« od 4. dneva delanezmož-nosti dalje. Aiko je zadnji dan dela-nezmožnosti nedelja ali praznik, ne Agrarni in živalski izvoz Jugoslavije 1. 1930. V prvih osmih letošnjih mesecih je bilo eksportirane iz Jugoslavije pšenice in koruze: Pšenica ton Koruza ton Mil. Din Mil. Ddm Januar 37378 77 40846 52 Februar 9798 10 35819 40 Marec 13357 .28 65405 79 lAjpril 19892 39 70420 73 Maj 17130 34 52627 57 Junij 21210 42 48377 52 Julij 9975 19 41617 46 Avgust 50843 94 4 30225 34'4 Izvoz goveje živine in prašičev v isti mesecih je bil sledeči: Goveja živiina glav Prašiči kosov Mil. Drin Mil. Ddri Januar 9299 25 24970 33 Februar 9771 26 13887 17 ■Marec 9237 23 15000 18 April 9090 23 14327 17 Maj () "<7 93 1H' o -1' Junij 8200 20 18779 19-2 J uilii'j 10122 27 15008 18-7 Anngtust 12757 34 4 21131 2(5-4 Zanimivo je primerjanje med posameznimi meseci, zlasti pri pšenici in koruzi. Vidimo, da je izvoz naših agrarnih in živalskih produktov zares precejšen in da izkazuje prav lepe vsote. To tabelo bomo pozneje nadaljevali in s celoletnim zaključkom izpopolnili. , / medsebojno izpopolnjevati z zmanjšanjem uvoza iz inozemstva ter velikim ra/mahom jugoslovanske h ri»-mbnske delavnosti. Ta problem z.-služi in za.iteva najgloblje proučevan;e ' ko z uradne strani kakor od strani industrije. Med običaino trgovinsko ponodbo in popolno pravo carinsko unijo obstoja cela vrsta oblik ekonomskega sporazuma. Cilj našega sporazuma z Di'mu-nijo je, da se naše in rrrnunsko o o-spodarstvo okrepi, zato smo prenriea-ni, da se bo kar najoprezneje dostopalo ob sodelovanju gospodarskih '•"-o-gov ter da se bo ustvarila oblika ekonomske unije, ki je najugodneiša ra razvoj naših obojestranskih produkcijskih sil. pripade zavarovancu za ta dan hranarina. Podpora svojcem za čas, ko se zavarovanec nahaja v bolnici, sanatoriju i. dr., znaša 50% hranarine. Hranarine in obiteljske podpore se ne sme dati zavarovancu, ako dobi za čas bolezni plačo ali mezdo od delodajalca. Družinske podpore se dovolijo za 13 tednov najdalje. Na take podpore ima zavarovanec pravico samo, ako je bil v zadnjih šestih mesecih najmanje tri mesece zavarovan. Pri reformi se je posvečalo veliko pozornost zlasti ureditvi zdravniške službe. Blagajne morajo po />zdrav-niku-zaupniku« kontrolirati ordinacije in hranarinska nakazila svojih zdravnikov. V te svrhe smejo blagajne nastaviti posebnega zdravnika, odnosno tudi imenovati posebno zdravniško kontrolno komisijo. Za primer, da ne more blagajnik skleniti z zdravniki pogodbe po ugodnih pogojih, sme blagajna nuditi mesto zdravljenja v naravi denarno podporo v iznosu 80 odst. zdravniških stroškov. Zdravnik ne sme niti v tem slučaju zahtevati od bolnika več kot iznaša minimalna taksa po uradnem tarifu. Določeno je, da se na 1000 zavarovancev nastavi po 1 zdravnik. Sedaj odpade v Nemčiji na vsakih 628 po 1 zdravnik, dočim pride pri nas na 430 članov en zdravnik. Doslej je znašal povprečni bolniški prispevek 6-3 % zavarovane mezde. V izvršilni naredbi je izražena želja, da se morajo upravni stroški v teku treli mesecev znižati /a 10 odstotkov in vse hlačaj ne z ozirom na te prihranke /nižajo bolniški prispevek nadalje do 28. oktobra t. 1. Naivišja meja prispevkov se zniža od 10 na 9 %. Novi zakon dela težave osnovanju novih blagajn. Take se sme osnovati samo, če šteje dotično delavsko udru-ženje najmanj 150 članov in če to sklene večina delodajalcev in zavarovancev v okolišu dotičnega udruže-nja. PADAJOČ IZVOZ MEDU. Vsled naraščajoče ameriške in ruske konkurence je izvoz medu (strdi) iz Jugoslavije močno padel. Amerikanci in Rusi ponujajo med po 10 do 12 Din za 1 kg, pri nas je pa cena pri producentu 14 Din. Tako je oviran ves izvoz, ki je šel prej v Češkoslovaško, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Samo pri hrvaški čebelarski zvezi v Zagrebu je pripravljenih 20 vagonov za morebitni eksport. * * * ŽIVINA V JUGOSLAVIJI L. 1929. Poljedelsko ministrstvo priobča izkaz o stanju živine v Jugoslaviji na koncu decembra 1929. Naštetih je bilo 1 milj. 140.343 konj, 106 117 oslov, 15 469 mul, 3,728.038 glav goveje živine, 36.84G bivolov, 2 674.800 prašičev, 7,735.957 ovac, 1,803.574 koz, 17,516 000 kosov perutnine (med temi nad 15 milj. kosov kure-tine, ca. 800 tisoč rac, nad 930 lisoč gosk in 650 tisoč puranov). Panjev so našteli 578.000. • • * KONSTITUIRANJE NOVE BORZNE UPRAVE NA LJUBLJANSKI BORZI Dne 25. t. m. se je vršila seja borznega sveta, na kateri je bilo izvršeno tudi konstituiranje borzne uprave. Pri tem so bili,soglasno izvoljeni kot predsednik g. Dragotin Hribar, vele-industrijalec, kot podpredsednika g. Ivan Jelačin ml., veletrgovec in g. dr. Ivan S'okar, generalni bančni ravnatelj. Nadaljni člani borzne uprave so borzni svetniki gg.: dr. Josip Basa j, Karol čec, Fran Heinrihar, Viktor Meden, Ferdo Nik^bacher, Mihovil, Perkovič, ing. Vladimir Remec, Rihard Skubec, Rihard Schwinger, Andrej Šarabon, Avgust Tosti, dr. Fran Windischer. V upravni odbor so bili izvoljeni predsednik g. Dragotin Hribar, podpredsednika s?g. Ivan Jelačin ml. in dr. Ivan Slokar; borzni svetniki gg.: I dr. Josip Basaj. ing. Vladimir Remec, Rihard Schvvinger in dr. Fran Win-i discher. Ustanovitev agrarnega bloka se bo izvršila v sredi novembra v Beogradu; vsaj nameravano je tako. Na konferenci bodo obravnavali tudi vprašanje agrarnih kreditov in unifikacije agrarne zakonodaje. Avtobusnih prog v Dunavski banovini je 93, od teh večina v severnem delu banovine. Zagrebške banke bodo znižale obrestno mero za hranilne vloge s 1. novembrom. Obenem bo izginila razlika med starimi in novimi vlogami, ostala bo pa razlika med obrestno mero pri vele-bankah in pri drugih bankah, ki znaša povprečno 1 do 1-5%. V Hamburgu se je tonaža nezaposlenih ladij v zadnjem času izdatno skrčila, za ca dve tretjini, kar je posledica živahne jesenske kupčije. Newyorški borzni sedeži so v svoji ceni že zelo padli in so tik blizu 250.0o.< dol. (zadnja dva sta bila prodana za 262.000 ozir. 251.000 dol.). Ogrski kartel sukna je ustanovljen. Pristopile so mu štiri tovarne sukna. Kartel pravi, da cen ne bo zvišal, pač pa bo gledal na to, da ne bodo padle. Več podjetij v Moravski banovini je dobilo dovoljenje za izkoriščanje ondot-nih vodnih sil. Naprave bodo zahtevale 38 mil. din. Produkcija surovega jekla v Nemčiji je znašala v prvih devetih letošnjih mesecih samo 9,200.000 ton proti 12 mil. 430.000 tonam v istih mesefeih preteklega leta, produkcija valjanega blaga pa 6.470.000 ton proti 8,650.000 tonam. Brezposelnost v Nemčiji je narasla že na 3,200.000 oseb. Od zadnjega izkaza je priraslo 112.000 oseb. Tudi v Avstriji je brezposelnost narasla, in sicer na ca. 175.000 oseb; to je ca. 11.000 brezposelnih več kot v zad-dnjem izkazu. Nad 50 milijard frankov so prišle zlate zaloge Francosko banke; v zadnjem izkazu banke so navedene s 50.567' milijoni frankov. Zlato kritje je naraslo od 53-54 na 54-14 odstotkov. Poljska se pogaja v Franciji za najetje večjega državnega posojila. Posojilo hoče porabiti tudi za gradbo direktne železniške proge med Gornjo Šlezijo in novim poljskim pristaniščem Gdynio. Ceno bakra je Mednarodni bakreni kartel zopet znižal, in sicer na 9'A pen-ce. Tako nizka ni bila cena bakra že od leta 1896 dalje. Ceno avtomobilskih pnevmatik bodo v Nemčiji s 1. januarjem najbrž zopet znižali, in sicer za 10 odstotkov. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je 23. t. m. izkazan s 6290 milijoni Kč; kritje v zlatu in polnovrednih devizah je 48-3 odstotno. Mednarodna konferenca blagovnih hiš se bo vršila te dni v Londonu. Na dnevnem redu bo poleg drugega tudi vprašanje znižanja cen v mali trgovini. Cena surovega masla v Skandinavskih deželah raste; v Švedski n. pr. se je v zadnjih dneh dvignila za 10 odstotkov. General Electric Co. zaznamuje tudi v tretjem četrtletju manjši promet. Naročila so padla proti lanskim naročilom za 33 odstotkov; znašala so 77-3 proti 116-8 mil. dol. V borbi proti brezposelnosti hoče pruska vlada podaljšati šolsko obveznost, omejiti zaposlenost inozemskih delavcev in izvajati melioracijska dela v poljedelstvu. Izvoz čslov. industrije stekla zaznamuje v prvih devetih letošnjih mesecih 156 mil. Kč manj kot lani v isti dobi. Ker stagnira tudi domača prodaja, more izrabiti industrija stekla samo 60 odstotkov svoje kapacitete. Izvoz pšenice iz Rusije od začetka julija do srede oktobra je cenjen na 25 milijonov bušlov in bo znašal ves izvoz letošnje sezije nazbrž ca. 75 milijonov bušlov. Spričo svetovnega pšeničnega pridelka 3450 mil. bušlov izvoz Rusije ni bogvekaj pomemben. Omejitev petrolejske produkcije v Ru-muniji predlagata veliki petrolejski podjetji Steana Romana in Steana Američana. Od 1. nov. dalje naj se ustavijo vsa nova vrtalna dela. Stran 3. IMM*«*’«*- Jugoslavija v jugovzhodno evropskem gospodarstvu svile. »Neue Zurcher Zlg« se peča v daljših izvajanjih izpod strokovnega peresa s sedanjim položajem za gospodarstvo svile v Jugovzhodni Evropi. Zlasti omembe vredne za Jugoslavijo so opombe o razvoju Jugoslavije po vojski. Najprvo je govor o svilenem gospodarstvu Jugovzhodne Evrope vobče. Čeprav je to gospodarstvo v okviru svetovne trgovine daleč za vzhodnoazijskim in italijanskim, tvori vendar vsled svoje klima-tične usposobljenosti, svojih starih izkustev v svilogojstvu in vsled hitrega naraščanja svojih cenenih delovnih moči bogat zaklad bodočnosti, ki bi se mogel morda enkrat izigrati proti prekomorski konkurenci kot regulator cen. Za enkrat je največja ovira za razvoj te gospodarske panoge pomanjkanje investicijskega kapitala. Ker se je vsled neugodne rentabilnosti v vsej tekstini industriji, zlasti vsled negotovosti, s katero so v prvih časih gledali na vpliv razmaha v industriji umetne svile glede na konsum svilenega blaga, mednarodni naložbeni kapital obrnil bolj k izgradbi jugovzhodno-ev-ropske rudarske, električne in kemične industrije, je morala organizacija jugo-vzhodno-evropskega svilenega gospodarstva započeti tam, kjer so bile glede na že obstoječe temelje potrebne najmanjše investicije, torej v svilarstvu. Stare kulture v Bolgariji in Grčiji, kojih borzi sta Svilengrad in Solun-, v Turčiji, kjer je prešlo tržno težišče iz Bruse v Carigrad (Stambul), dalje po vojski deloma na Rumunijo izgubljena, a vseeno še precejšnja kultura Ogrske ter novejša kultura Jugoslavijo so bile v letih obnove zlasti od strani države teoretično in praktično tako podpirane in pospeševane, da se je mogla v teku par let 1923 do 1929 skupna produkcija kokonov Jugovzhodne Evrope pomnožiti za 50 odstotkov in da ima sedaj skupni obseg deset milijonov kilogramov. Od teh producira Grčija ca. 3,200.000, Turčija ca. 2,000.000, Bolgarija ca 2,000.000 kilogramov in bo Jugoslavija kmalu prekoračila prvi milijon, skupaj torej te dežele ca. 8,800.000 kg. Ogrska in Rumunija producirata po 500.000 do 700 tisoč kg, recimo po 600.000 kg, obe 1,200 000 krli I JoUi 56-355 liili f» 220-57 222 57 ‘rima mo Kron 166 96 167-75 •• lfX- 294-36 ■t '6-35 O ŠKODOVEM PODJETJU. Od lanskega septembra dalje je bilo od 32.000 delavcev v Škodovih tovarnah odpuščenih doslej 7000 in jih bo do konca leta odpuščenih še 1000. Na koncu leta bo delalo torej še 24.000 delavcev. Kljub znižanemu številu delavcev bo vsota faktur za tekoče leto za 10 do 15 odstotkov višja kot je bila lani, ko je znašal promet nad 1500 milijonov Kč. Pri tem so doslej dosežene cene povprečno nižje kot lanske. Koi'Ičefo asa* fongi$g&. VALUTNA REFORMA V JUGOSLAVIJI IN ZAKONSKA STABILIZACIJA DINARJA. Pod gornjim naslovom je izšla zelo aktuelna monografija, v kateri so članki naslednjih gg.: dr. Slavko Sečerov, dr. Živko Topalovič, dr. Lazar Markovič, 5. D. Aleksander, dr. Paja Stanišič, Jovan T Markovič, dr. Dragoslav O. Bla-gojevič, ing. Konstantin Cutukovič, dr. Josip Voršič, dr. Vladimir Gjorgjevič, dr. Dušan Mišič, dr. Gjivo Supilo, Ljubomir St. Kosier, Dragotin Hribar, dr. M Kus-Nikolajev, dr. Josip Vojnič-Hajduk, Milan Jelovac, dr. Milan Popovič, ing. Aleksander Božič, Fran Preve-dan, Ademaga Mešič, dr. Stanko Deže-lič, Apolon Bropkin itd. — Monografija stane 150 Din in jo je dobiti pri izdajatelju: »Ekonomska biblioteka«, Zagreb 6, ter v večjih knjigarnah. Veletrgovina c5?. barabon v £jubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. £astna pražarna za kavo in mlin za dišave x električnim obratom. Ceniki na razpolag*, telefon it. 2666. Trošarina v septembru je nesla 88-4 mil. dinarjev, proračunjenih je bilo 75-25 mil. V prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta je nesla trošarina 428-8 mil. Din, proračunjenih je bilo 451-5 mil. Din. Ogromen ribnjak v Brodu na Savi. V Brodu n. S. so pričeli te dni z gradbo velikanskega ribnika. Obsegal bo nad 300 katastralnih oral in bo največja in najmodernejša tovrstna naprava v Jugoslaviji. Zaposlenih je okoli 600 delavcev iz Vojvodinje, ki se na taka dela prav dobro razumejo in so zato zelo u-porabni. Ogromni ribnik bo obstojal iz treh delov (250,49 in 12 orah) ter iz 25 zimskih ribnikov; bo okoli in okoli o-grajen. Vodo za ribnik bo dal potok Glogovica. V jeseni bodo vodo spustili iz ribnika v svrho ribolova. Industrijska železnica bo vezala vso napravo z mestom in z železniško postajo. Podjetnik se je obvezal, da bodo dela zaključena do konca febraurja 1. 1931. Ribe bodo eksportirali v prvi vrsti v Nemčijo nekaj pa tudi v Češkoslovaško in Poljsko. Strokovnjaki računajo na dobavo letnih 250.000 stotov rib. Izvoz se bo vršil v posebnih vagonih. Elektrifikacijski načrti v Srbiji. »Politika« poroča, da bodo centralo v Cačku izgradili v hidroelektrično centralo ter da todo vrhu tega zgradili novo hidro-centralo ob reki Studenica. Obe centrali rosta zadostovali za preskrbo vse Notranje Srbije z električnim tokom. Za izvedbo potrebnih inštalacij je potrebna glavnica i05 milijonov dinarjev. Velik (k*l deb i.- ic prevzela Bosanska Industrijska in Trgovska banka, ki jih je oddala deloma tudi naprej Trgovska bilanca Francije. V prvih devetih mesecih tekočega leta je izkazan uvoz Francije s 45.500 000 tonami v vrednosti 39.200 milijonov frankov; to je po vrednosti 4600 milijonov frankov manj kot v istih mesecih preteklega leta, po množini pa 1,600 000 ton več. Izvoz Francije je znašal 32 600 milijonov frankov v teži 27.900 000 ton; to je 4300 milijonov frankov in 1 980.000 ton manj kot v prvih devetih lanskih mesecih. Promet na švicarskih zveznih železnicah. V prvih osmih mesecih tekočega leta so padli obratni dohodki švicarskih zveznih železnic od 287 500 000 švic. frankov v istih lanskih mesecih na 278 milijonov 750.000 frankov, izdatki so pa narasli od 175 250 000 frankov na 184 milj. 400.000 frankov tako da se je zmanjšal obratni previšek od 112 milj. 250.000 na 94 350 000 frankov. Ta padec je pa izključno posledica po svetovni gospodarski krizi podojenega nazadovanja v tovornem prometu ki se je javilo v enaki meri v domačem prometu, v eksportu in v tranzitu Osebni promet je kljub slabemu vremenu v glavni letošnji potovalni seziji narasel od 84 milijonov 600 000 na 86 milijonov popotnikov, uspeli, za katerega se ima Švica zahvaliti v prvi vrsti dvema faktorjema: elektrifikaciji svojih glavnih železniških prog in pa svoji velepotezni prometni propagandi. Dobave. Direkcija drž. rudnika Ka-katij sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave, (>50 kg bele kovine, 100 m3 hrastovega lesa ter raznega tesarskega orodja. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 7. novembra 1. 1. ponudbe glede dobave železa ler glede dobave kolesnih delov. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. — Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra t. I. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 500 kg firneža. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. novembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 35.200 kg katrana in 12 tisoč kubičnih metrov gramoza; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 2000 kg mila za pranje, 2030 kg kristalizirane sode ter glede dobave materijala za čiščenje kovin. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 10. novembra t. I. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertaln'a licitacija glede dobave rezervnih delov za Iliuso-ve aparate; pri Direkciji drž. železnic, gradbeni oddelek, v Ljubljani pa glede dobave raznega lesa. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih.) — Dne 10. novembra t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1 motornega čolna. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobavo 50 kg zakovic za pločevino in 100 kg vijakov z maticami; do 12. novembra t 1. pa glede dobave 50 kg laika in 500 kg prašnega olja. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do ti. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 275 m;l mehkega jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega električnega .materijala. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 12. novembra it. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg pocinkane pločevine in 15CO kg žebljev; do 19. novembra t. 1. pa glede dobave 2000 kg preje. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 13. novembra t. 1. ponudbe glede dobave orodja za mizarske delavnice. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 13. novembra t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sairajeviu guede dobave 5000 m tračnic; pri Direkciji državnih železnic y Zagrebu glede dobave firneža, barv, svinčenega .manija, kairbolineja, krede, kita, stekla in kositra; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave umetnega škri/lja. — (i redmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbor- nice za TOI v Lj.ubljaui interesentom ija vpogled). — Prodaja vreč. Direkcija državne železarne Vareš isprejema (xl 1. novembra t.l. ponudbe glede prodaje 2000 komadov starih vreč. (Predmetni oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Oddaja pleskanja železnih mostov se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. novembra t. I. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu. (Oglas in pogoji so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 8000 kg pisane bombaževine za čiščenje, 800 kilogr. pisanih cunj, 1600 kg firneža, 1200 kg minija, 300 kg sikativa in 600 kilogr. terpentina; do 7. novembra I. 1. pa glede oddaje 371 komadov raznih pil v nasekovanje in popravilo. — Pro-metno-komercijelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede oddaje 100 komadov sparilnih cevi za heliofor-ske svetiljke v popravilo ter glede oddaje prtljažnih vozičkov, samokolnic in raznih drugih naprav v popravilo. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 30. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg koruznega zdroba. — Direkcija drž. rudnika. Kakanj sprejema do 12. novembra t. I. ponudbe glede dobave 20 komadov gumijevih cevi, 1000 m jeklenih vrvi. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg fosforjeve bronze. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. novembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave nafta-motorja; pri Direkciji pošte in telegrafa v Splitu glede dobave tiskovin; pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave stavbnega materijala (cement, apno, opeka, eternit plošče, pločevina, svinec); dne 12. novembra t. 1. pa glede dobave 3500 m3 peska za lokomotive. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Nabava kožuhov, Čevljev in rokavic. Dravska direkcija pošte in telegrafa razpisuje drugo licitacijo *a dobavo kožuhov, 15 parov klobučinastih čevljev in 9 parov rokavic. Licitacija bo 12. novembra t. 1. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije. Nazkasneje do 10. ure na dan licitacije se mora položiti kavcija (10°/o odnosno 20% ii\pzemci) pri pomožnem uradu dravske poštne direkcije v Ljubljani, kjer se lahko vpogledajo in kupijo pogoji po Din 30.—. Prodaja starih lesenih in pločevinastih s otl o v se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 11. novembra t. 1. pri Sre-dišmjem stovarištu materijama v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). — Prodaja raznega materijala. Dne 12. novembra t. >!. se bo vršila pri Središ-iijem Stovarištu materijala v Mariboru ;i'ei talna licitacija glede prodaje raznega starega materijala (škartpapir, kar- Zgradba carinarnice v Ljubljani. Prva licitacija za oddajo del. Uprava občine ljubljanske razpisuje po odobren ju ministrstva za zgradbe in ministrstva financ ter na podstavi zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910, odnosno njegovih sprememb in dopolnitev prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem in izvršitev naslednjih carinskih objektov in del v Ljubljani, za kar so bili odobreni naslednji proračuni: 1. Kolonija carinskih uradnikov Din 4,538.179-55; 2. Carinsko upravno poslopje Din 1,618.198-66; Carinsko skladišče in rampa Din 2,289.837-16; Stražnica finančne kontrole Din 692.913-84; skupaj Din 9,139.129-21. V gornjih preračunanih zneskih so predvidena naslednja dela in dobave: težaška, zidarska in betonska, železobetonska, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, parketar-ska, ključavničarska, slikarska, naprava hodnikov in ograj ter ureditev vrtov. Licitacija se vrši v skrajšanem 20 dnevnem roku v četrtek, dne 27. novembra 1930 ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba št. 5, Šolski drevored št. 2. Ostala dela (centralna kurjava, instalacija vodovoda, elektrike in plina ter specijalna dela in dobave) v tem razglasu niso vprtštevana ter se bodo razpisala posebej in pozneje. Načrti in proračuni za razpisana dela so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada od dne 6. novembra 1930 dalje, oziroma se tamkaj lahko dobijo ofertni pripomočki proti plačilu Din 700. Ponudbe se morajo predložiti za vsa razpisana dela in sicer v obliki popustov v procentih; ti popusti v procentih se morajo označiti za vsak pod točko 1. do 4. označeni znesek posebej. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100, priloge pa s kolkom za Din 2. morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije z označbo: Ponudba za zgradbo carinskih objektov v Ljubljani od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Na poznejše ali nepravilno opremljene ter telegrafske ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in specijalne pogoje ter mora vložiti kavcijo: domačini Din 507 tisoč, tuji državljani 1,014.000 pri občinski blagajni v Ljubljani, Šolski drevored 2, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zaton od voznih kart, odpadki od stekla, konoplje, platna, sukna, kožuhovine, klingerit, tesniilnih pilošč, neporabne električne žarnice, staro mazivo itd.) (O-glas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). — vodu v zmislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B. Pogodbe in na-bave< zakona o državnem računovodstvu. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij ter potrdilo pristojne Zbornice za TOI s sposobnosti mora ponudnik odprte predložiti predsedniku licitacijske komisije ob enem z zapečateno oferto. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Gradbeni gospodar si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujane vsote, oziroma sme oddati posamezna dela, izkazana pod točko 1—4, tudi posamezno. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji. Obrtniški koledar za -1. 1930. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo izdala, kakor že več let tudi letos »Obrtniški koledar«. Koledar bo vseboval razun nekaj običajnih spisov, ki jih koledarji navadno prinašajo, zgolj informativne in za obrtnika poučne spise, važne zakone in naredbe, razne pomožne tabele za nekatere obrtne stroke, obrtniško organizacijo v dravski banovini, sezna'm vseh zadrug in zadružnih odborov. Gradivo oziroma vsebina je po večini nova in bo letošnja izdaja prekašala vse dosedanje izdaje bodisi v obsegu, kakor v vsebini. Pri sestavi vsebine se je oziralo na želje in zahteve raznih obrtnih zadrug in bo obsegal koledar le poučne in koristne spise, ki so neobhodno potrebni za vsakega obrtnika. Cena koledarju s poštnino vreči bo kljub temu, da je vsebina veliko obširnejša, kakor v vseh treh dosedanjih koledarjih — navadna t. j. Din 13-50. Začetkom novembra t. 1. bo pričela zveza z razpošiljanjem koledarja. Razun naročnikom bo poslala koledar tudi nekaterim drugim zavednim obrtnikom, v kolikor bo ostalo še izvodov. Dotične obrtnike prosimo, da se koledarja po-služijo in ne vračajo nazaj. Nabavna cena je zelo nizka in se poravna po položnici, ki bo koledarju priložena. Naročila sprejema še vedno Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. IV A it KRIiUGUR SN RUSI. Na poročilo »Izvestij«, da je Ivar Kreuger ponudil Rusiji nakup vse ruske vžigalične industrije, kar da so Rusi odklonili, pripominja švedska brzojavna agentura, da je izšla pobuda za nakup od ruske strani. »Hoteli so švedski vži-galični trust pregovoriti, naj vzame ruski izvoz pod svoje okrilje. Ponudba Švedov se je tikala samo 15 odstotkov množine, za katero so zahtevali Husi zajamčeno prodajo. SPED1CMSKO PODJETJE R. RANZINGER LJ U 8 LJ A NA T Bi fon it. 20-60 prevzema vso v to stroko spadajočo pošlo. Lastno skladišče /. direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladih c. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko po-vedovaie. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobil TISKARNA MERKUR IJUBIJANA -OREfK )Rf!I0EVA 23 IH se priporoča za naro j ! čila vseh trgovskih I ' in uradnih t, skovin. I I Tiska časopise, knji j j ge, brošure, cenike • j štatute, tabele i.t.d. kj LASTNA | KNJIGOVEZNICA K M V IS m T A. DlttSfiBA K O. 55. ,/ Ticrnica kuvert in feorfektija papina LJ UBIJAM Vožfirste* Ksot 1 Karlovška MERKTJB< kot Izdajatelja In U«k»rjR: O. MICHALEK Ljubljana.