26. štev. V Ljubljani, dne 2. julija 1922 Leto IU NOVA PRAVD* Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče ,7. levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 2 din. na mesec. — Posamezna številka stane 50 para. — Inseratl po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. CENjLNI NAROČNIKI! Neznosna draginja, ki ima za posledico tudi znatno podražitev tiska, nas je prisilila, da s 1. julijem zvišamo naročnino našemu lisai za t Din na mesec, tako da stane sedaj list 3 dinarje mesečno. Prepričani smo, da nam bo vsak naročnik pripoznal ta povišek in ostai kljub temu še nadalje zvest. Mi pa bomo skrbeli, da bo list uspeval in postal prvovrsten. Prosimo pa, pridobivajte nove naročnike! Vsak somišljenik NSS aii član NSZ naj bo naš naročnik! Uprava in uredništvo. Vsebina: Umor nemškega ministra. — Zadeva s princem Jurjem. — Dr. Žerjavova deniisija sprejeta. — Preobrat v hrvatski politiki? — Dnevnik ruskega vojnega ministra Suhomlinova za časa svetovne vojne. — Proslava 10 letnice NSZ v Litiji. Na deželo. Ljubljana, dne 30. jun. 1922. Ko govori socijalizem o delavskem razredu, ima v mislih pred vsem industrijsko delavstvo. To je popolnoma naravno; moderna industrija je ustvarila mase delavstva in kar pride na prvi pogled za delavsko gibanje najbolj v poštev, je to, da je nakopičila te delavske mase v posameznih industrijskih centrih. V teh centrih, kjer tičita skupaj neizmerno bogastvo-in ž njim združeno razkošje ter brezpravno, ubožno in do skrajnosti izkoriščano delavstvo, je delavstvo tudi za reforme in soci-jaiistični družabni red, ki naj odpravi vse te krivice, najbolj dovzetno. In v resnici opazujemo do preobrata uspešno socialistično gibanje le v državah z razvito industrijo in ž njo združenim številnim delavstvom. M.irx sam govori vedno le o delavskem razredu, ki ga identificira z industrijskim delavstvom. Prav za prav le o industrijskem proletarija-tu govori cela teorija socijalizma do na.inovejšega časa. Ne da se tajiti, da se je poskušalo pridobiti za soci-jalistične ideje tudi poljedelski pro-letarijat. Toda ti poskusi so se večinoma ponesrečili. In socijalna demokracija se je vedno bolj vživela v misel, da zadostuje za upeljavo soc. družabnega reda, razredna zavednost industrijskega proletarijata. Vojne in povojne izkušnje pa so dokazale, da je bila ta misel socijalne demokracije napačna. Napačna vsaj v toliko, kolikor ne pride v poštev diktatura, temveč mirna evolucija, ki jo imajo danes v svojih programih socijalno demokratske stranke vseh kulturnih narodov. Ako bi ostalo mnenje, da se pod razredno zavednim delavstvom razume le industrijsko delavstvo, merodajno tudi po preobratu, bi bil so-cijalizem za dežele, ki nimajo razvite industrije in s teni seveda tudi ne številnega delavstva, naravnost nemogoč. In vendar je stvar popolnoma druga. Dogodki po vojni so dokazali, da je sicer industrijsko delavstvo gonilna moč v socijalnem gibanju, da pa samo ni v stanu dati družabnemu redu stalne izpremembe. Do tega sklepa so prišli najresnejši možje, ki imajo vpogled v mednarodno soc. gibanje. Številnost in pomembnost poljedelskega proletarijata sta uspešnemu soc. gibanju ravno tako potrebna, kakor industrijski proleta-rijait. Šele s pomočjo številnega poljedelskega proletarijata bo mogoče resno govoriti o uspešni evoluciji današnjega družabnega reda. Jugoslavija je poljedelska država. Kmetski element v naši državi je tako močan, da se preko njega ne no moglo ničesar zgoditi. Vse današnje meščanske politične stranke skušajo temeljiti na kmetskem ljud-stvu. Temu primerno so se vrgle vse te stranke z njim lastno demagogijo na deželo. Naravno je, da te stranke ne ločijo kmetskega sloja v posestnike in proletarijat, temveč da hočejo najti obema tema slojema, ki sta si silno nasprotna, skupno mesto. Tukaj mora poseči vmes narodni socijalizem in na ves glas zatrobiti po naših poljanah, da skupnega interesa med kmetom posestnikom in poljedelskim delavcem ni in ga tudi biti ne more. Delavec bo vedno tisti, ki bo plačeval vse račune, ako se politično popolnoma ne loči od kmeta posestnika. Naš poljedelski proletarijat je bolj bistroumen, kakor se to navadno misli. On hitro spozna svoje interese. Treba mu je le dobro raztolmačiti lijegov brezupni položaj in povedati, da bi bilo lahko drugače, da ima sam v rokah tisto čudežno moč, ki mu more pomagati. In število našega poljedelskega proletarijata je ogromno, tako ogromno, da ako ga zbudimo, izgine popolnoma tista pravljica o kmetski številnosti in NSS "postane lahko najštevilnejša in najmočnejša stranka v naši državi. Razmere so ugodne, priložnost je dana, treba le delavnosti in neomejenega zaupanja v bodočnost iti zmaga ne bo izostala. PoBoža! naših beguncev. (Jz govora poslanca A. Brandnerja po stenografskem zapisniku.) (Konec.) Lansko leto v tem času sem vprašal gospoda finančnega ministra, ali je voljan, da da slovenskim beguncem iz Primorja in iz Koroške, ki so potrebni, istotako podporo, kakor jo da ruskim beguncem. Rekel sem: nisem proti temu, da dobijo podporo Rusi, ali istočasno imamo mi vsaj toliko, če ne še več pravice, zahtevati, da se da isto tako dobra podpora tudi našim slovenskim beguncem. Culi ste, da je gospod finančni minister izjavil na tem mestu, da bo denar za ruske begunce vedno na razpolago in da se bo država brisala za te begunce. To je odločno na-glašal. Ni pa našel niti besedice za naše slovenske begunce. Ko je pozneje gospod minister odgovarjal na moje vprašanje, če je voljan na isti način postopati proti našim beguncem kakor proti ruskim, je rekel, da naša država že postopa na isti način. Nekoliko dni po tem odgovoru smo pa doživeli, da so se v Sloveniji ukinile vse podpore, in da se je begunsko taborišče v Strni-šču razpustilo. To, gospod minister, ni bilo nikakor v skladu z Vašim obeča-njem (Minister dr. Krstelj: '»Nišam ja toga učinil!«) In kar se tiče služb, ste pozabili, gospodje, da so ruski begunci dobili službe posebno ob mejah. Tam ste jim pustili za stražo, a naši slovenski begunci niso mogli priti do nobene službe. Skrbeli ste bolj za ruske begunce nego za slovenske. Pri tem je razlika tudi v tem, da ti begunci iz Rusije niso taki veliki reveži, kakor naši slovenski s Koroške in iz Primorja, kajti kdor od naših beguncev ima imetje, ne reflektira na podporo in je za take tudi mi ne zahtevamo. Mi zahtevamo podporo samo za tiste, ki brez nje ne morejo živeti, ne morejo dobiti službe, zahtevamo jo pa zlasti za stare onemogle ljudi, ki drugače absolutno ne morejo izhajati. Tukaj ste pokazali, da imate več srca za Ruse nego za Slovence, dasi bi Vam morali biti Slovenci bliže. Jaz vem, da je vzrok temu edino le to, ker ste Vi po mišljenju bližje Rusom nego Slovencem s Koroške in iz Primorja. (Klici: »To ni istina!«) Lakta so, da ste podpirali Ruse in Vranglovce ob mejah. To jasno dokazuje, da so za nje službe, a da ni služb za naše ljudi. (Odobravanje na levici. Klici iz središča: »Dokažite konkretne slučaje!«) lakih konkretnih slučajev imate pri ministrstvu za socijalno politiko vse polno: treba je samo, da se tja potrudite. Gospodje! Ce bomo mi na ta način postopali z našimi begunci, mislim, da bo to prav slaba propaganda za priključitev onega ozemlja k naši državi. Kajti to so, kakor sem že rekel, najboljši naši ljudje, in zato je treba tem ljudem iti, kolikor mogoči, na roko. Višek vsemu pa tvori Vaše postopanje s penzijonisti. 'Tudi v tej stvari sem že imel posla. Ne gre se samo za delavce iz puljskega arzenala, ampak tudi za druge penzijoniste iz neosvobo-jenega ozemlja, ki so optirali za našo kraljevino, pa niso dobili ne penzije, ne doklad. Že takrat bi jim morala država izplačati penzijo in doklade, ko so dokazali, da so vložili opcijske prošnje. Ce bi bile te prošnje odbite, bi mogla naša država od Italije, oziroma od Nemške Avstrije zahtevali, da se ji to povrne, ker imajo vsi ti vpo-kojenci, ki so služili v stari Avstriji, ki so si tam pridobili pravico do penzije, pravico, da dobijo to penzijo ali od naše države ali od Italije ali od Avstrije, kratkomaio od ene izmed teh držav, ki so nastale po razpadu Avstrije. Oni imajo to pravico. Ena ali druga država jim mora to dati. In naša država bj jim morala že takrat, ko so vložili prošnjo za opcijo, ko so to dokazali s potrdili, izplačati penzijo in draginjske doklade. Kajti oni ne morejo Živeti brez sredstev. Toda naša država ni tega niti pozneje storila, ko so bile opcijske prošnje ugodno rešene —- po več mesecih seveda. Trajalo je jako dolgo, predno so bile opcijske prošnje rešene. Nekateri so čakali po 10 mesecev in tudi po celo leto. A ko so bile te prošnje rešene, se je gospod finančni minister postavil na stališče, da je to stvar, ki še ni regulirana itd. V tej zadevi sem stavil na gospoda finančnega ministra vprašanje, a on mi je odgovoril, da mora dobiti potrebne podatke, potem šele mi more odgovoriti na to. To je jako čudno od gospoda ministra, da potrebuje podatke za stvari, ki so vsakemu najmlajšemu politiku jasne kakor beli dan. To je jasno, da bi morala naša država tem, katerih opcije je sprejela, ki so s tem postali naši državljani in ki so si pridobili pravico do penzije v stari Avstriji, izplačati penzijo in draginjske doklade. Toda naša država to zavlačuje, a ti reveži umirajo lakote, ker ne dobe od države tega, kar jim gre. S trenutkom, ko je naša država sprejela opcije, je sprejela tudi vse dolžnosti in bi morala začeti z izplačevanjem. V tej stvari so se sklenile konvencije. v Rimu in morebiti se je gospod minister postavil na stališče, da te konvencije še niso podpisane od naše države. Je pa popolnoma postranska stvar, če so podpisane ali ne. Če se tudi Pripeti, da bi naša država plačala nekaj, kar bi morala plačati Italija, se bo to Poravnalo pozneje. Znano mi je, da je napravilo na konferenci v Rimu jako mučen utis na delegate drugih držav, ker naša država tako postopa in da so se od vseh strani pritoževali nad takim postopanjem. To, vidite, je pogrešeno in mi moramo to obsojati. Na tak način se v pravno urejeni državi ne bi smelo postopati. Vsi imamo danes utis, dasi smo na papirju pravna država, da v resnici nismo pravna država. Človek ne more imeti občutka, da smo pravna država, če na tak način postopamo, če z našim postopanjem bijemo v obraz vsem obstoječim zakonom. To je samovolja od strani posameznih gospodov, ki sedijo v vladi. Parlament, skupščina lahko govori, kolikor hoče, ti gospodje se na nas malo ozirajo. To je, kakor je bilo že nekoč rečeno, navadna parada in morda ima gospoda zabavo pri feni, ko sliši kakoi se ta ali drugi jezi in kritizira. Gospoda v vladi sc za to kratkomaio ne zmeni, skupščina je prišla radi tega ob vsak ugled, ker ne zna prisiliti svojih ministrov, da postopajo tako, kakor je treba. Za Vas je evangelij, kar reče minister: če reče da, glasujete ž njim, če reče ne, glasuje proti. To ni prav. Vi bi morali poslušati tudi tiste, ki niso ministri. V drugih državah se dogaja, da se vlade menjajo, če ministri ne postopajo pravilno. Tako je baš v zadnjem času padla vlada na Grškem (Dr. Milan Korun: »Pri nas padajo vlade v klubih! Tam se sklene: ti si bil že dosti 'dolgo minister, sedaj hočem biti jaz!«) V drugih državah se izglasuje nezaupanje takim vladam. Pri nas uiti na misel ne pride nikomur, da bi to zahteval. (Odobravanje na levici.) Vi ste, gospodje, na ta način dovedli naš parlament tako daleč, da se po vsej pravici lahko imenuje samo glasovalni aparat in nič drugega. Zadnji žandar na cesti nima ječ rešpekta pred narodnimi poslanci. Če mu narodni poslanec pokaže svojo legitimacijo, ni to nič/ Narodna skupščina ne uživa nikjer več nobenega rešpekta. Tako se je zgodiio, da so narodnega poslanca Dobnika žandarji pregnali od okna njegove lastne sobe, kjer je hotel gledati sprevod povodom kraljeve svatbe. Ko je pokazal svojo legitimacijo, je žandar rekel, da je ne prizna. Zadnji žandar torej nima več nobenega rešpekta pred narodno skupščino in to po krivdi vladine večine. lo, vidite, je absolutizem v pravem pomenu besede in če še tako zavračate te naše trditve.' To je absolutističen režim, to je skrajni absolutizem. Imel bom še priliko dokazati, da je to absolutizem. Danes nečem govoriti o tem, kako Vi spoštujete zakone. (Minister dr. Krstelj: »Govorite o beguncimal«) lo je vse v zvezi z begunci. Kaj nam pomaga, ako mi govorimo in Vi odgovarjate, če pa ne storite svoje dolžno stj napram narodu. Vidite, Vi niste izpolnili zahtev, ki Vam jih je stavil gospod kolega Golouh. (Minister dr. Kr stel j: »[ o ie teško!«) Za Vas je to vprašanje postranske važnosti. Zato pravim, da bi bilo treba, da Vas Vaši poslanci prisilijo, da drugače postopate. Drugače ne nosite odgovornosti samo Vi, ampak vsi poslanci Vaše stranke. Gospodje! Vprašanje, za katero gre, je tako važno, da bi ga Vi absolutno ne smeli prezirati. Vi morate temu vprašanju posvetiti vso pozornost. To mi od Vas zahtevamo. Če tega ne boste storili, bomo pri vsaki priliki govorili o Vašem absolutizmu in o Vaši samovolji ter delali med narodom na to, da bo čimprej konec tej samovolji in temu absolutizmu. (Odobravanje in ploskanje na. levici.) Predsednik dr. Ivaii Rilmr: Ima reč g. poslanik Etbin Kristan. Malomarni ministri, »Poslanec tov. Brandner je na seji narodne skupščine dne 19. junija protestiral proti malomarnosti nekaterih ministrov, ki ne vrše svoje dolžnosti, kakor bi bilo potrebno. Taki protesti se smejo v smislu poslovnika govoriti samo pet minut, a tov. Brandner je kljub opominu predsednika skupščine govoril naprej, da da s tem tem večji poudarek svojemu protestu. Tako bo postopal tudi zanaprej, da s tem prisili malomarne ministre, da vrše svoje dolžnosti. Iz odgovora, ki ga je dal predsednik skupščine tov. Brandnerju pa se jasno vidi, kako malo se gospodje ministri ozirajo celo tia urgence od strani predsednika skupščine. To je mogoče zategadelj, ker se v poslovnik ni postavila točka, da se imajo kaznovati oni ministri, ki zanemarjajo svojo dolžnost, kar je zahteval posl. tov. Brandner o priliki debate o skupščinskem poslovniku. V tem slučaju bi imel predsednik skupščine neko sredstvo, s katerim bi lahko ostro nastopil proti ministrom, sedaj ga pa nima, razven opominov, na katere pa se ministri prav malo ali nič ne ozirajo. Zato se nam zdi pametno, da jim je tov. Brandner začel nagajati s tem, da jih pri vsaki priliki pokliče na odgovor. Mi prinašamo tozadevni govor tov. Brandnerja zato, da naši somišljeniki vidijo, kake razmere vladajo v našem parlamentu in kako se morajo naši poslanci boriti za pravico.« (77. seja Narodne skupščine. Po stenografskem zapisniku.) A n to n B r a n d n e r : Gospod predsednik! Nekateri gospodje ministri postopajo proti nam poslancem iz opozicije tako, kakor bi bili mi poslanci druge vrste. Dočim do danes še nikdar nismo čuli, da bi se bili poslanci vlddnih strank pritoževali nad ministri radi tega, ker ne odgovarjajo na poslanska vprašanja in interpelacije, imamo mi poslanci iz opozicije skoro vsak dan take pritožbe. Proti takemu postopanju moram odločno protestirati. Da je moj protest opravičen, temu so dokazi nastopna dejstva. 15. januarja t. I. sem vložil upit na gospoda ministra notranjih zadev radi neke naredbe notranjega ministrstva, ki se je tikala potnih listov. S to naredbo so bili zlasti prizadeti politični begunci radi tega, ker je bil v 'naredbi stavljen rok, do katerega morajo vsi tuji državljani imeti potne liste, sicer da bodo iztiraui iz države. Tu so bili posebno prizadeti politični begunci naše narodnosti, ker na eni strani niso mogli dobiti iz Italije in Avstrije potrebnih dokumentov, na drugi strani pa niso imeli potrebnega denarja za takse; policija jim je zagrozila, da jih iztera preko meje, kar bi pomenilo največji škan- Parada rdeče armade. V sledečem prinašamo sliko novega sovjetskega militarizma, ki se je izcimil po in okoli Trockija. Šele po 5. letih se je odločila sovjetska vlada, da zapriseže svojo armado. Prisega se je izvršila I. maja 1922. Moskovske ulice že dolgo let niso videle toliko število in tako veselo razpoloženega ljudstva, kakor na dan 1. maja. Pripoznati se mora, da je napravil ta dan proletarskim masam velikansko veselje. O kakem pritisku ni bilo govora, in čutilo se je posebno, da imajo delavci, uradniki sovjetsko vlade in vojaki velik interes na tem, da ostane sovjetska vlada pri vsej svoji moči ter da se ustali vpeljani družabni sistem. Največji dogodek dneva pa je bila parada na rdečem trgu, ki se je začela ob polu 12. uri. Že ob 8. je prikorakalo na trg 200.000 vojakov. Vsi vojaki brez izjeme, so bili naravnost krasno oblečeni. Imeli so popolnoma nove uniforme.- Rdeče hlače, zelene ali sive srajce s tremi rdečimi ali temno modrimi traki na prsih. Na glavah so imeli vsi enaka, čeladam podobna pokrivala. Pri- dal. Jaz sem v tej stvari interveniral pri gospodu ministru ... Predsednik dr. Iv a n R i-bar (zvoni); Gospodine poslatiiče, to uije upit na Predsedstvo, več upit na nadležnog Ministra. Anton B r a n d n e r : Gospod predsednik, stvar se tiče v toliko predsedstva, ker bi mi bil gospod minister moral odgovoriti na vprašanje v roku enega meseca in gre torej za kršenje poslovnika po ministru. Kajti § 70 določa: »Ako pitač traži ttsmeno odgovor mora mu ga ministar dati u roku od 3 dana, a pismeni odgovor u roku od 8 dana. Ako je pa potrebno pri-kupljatije podataka, u roku od mesec dana.« Moj upit je bil stavljen v dostojni obliki. Kljub temu pa gospod minister še do danes nanj ni odgovoril, čeprav sem gospoda ministra osebno na to opozoril. Bil sem tako lojalen, da sem ga opozoril, čeprav to ni bila moja dolžnost. Drugo vprašanje sem stavil dne 31. januarja na gospoda predsednika ministrskega sveta v zadevi protidr-žavnega delovanja kneza \Vindiseh-griitza. Gospod minister mi na to vprašanje ni odgovoril. Prvo vprašanje, ki sem ga stavil na gospoda ministrskega predsednika, se je glasilo: Ali je gospodu ministru predsedniku znano protidr-žavtio delovanje kneza \Vindisch-gratza? Drugo vprašanje se je pa glasilo: Zakaj je bil kljub temu knez VVindischgnitz sprejet _v avdijenei pri Njegovem Veličanstvu kralju? laz sem gospoda ministrskega predsednika osebno prosil, da mi pove razlog, zakaj ne odgovarja na to vprašanje. Gospod ministrski predsednik je rekel, da mi lahko na prvo vprašanje odgovori, kadar dobi podatke: glede drugega vprašanja mi je pa rekel, da mi ne more odgovorni, ker je to stvar kralja, koga on spiejine v avdienci, ne pa stvar vlade. Jaz mislim, da je v vsaki parlamentarni državi vlada odgovorna za kraljeve čine in za vsako njegovo izjavo; zato smatram za napačno stališče, na katero se je postavil gospod ministrski predsednik, češ, da ni njegova dolžnost, da mi odgovori na drugo točko mojega vprašanja. Gospodje! Zato hočem jaz porabiti to priliko in na tem mestu odgovoriti na to vprašanje, ker gospod ministrski predsednik po svoji lastni izjavi neče odgovoriti. Kajti gre za važno stvar, gospodje. Knez Win-disehgratz je namreč pri nas delal na to, da se meja proti Italiji ne potegne tako, kakor odgovarja njegovim osebnim interesom in interesom Italije. On je bil v zvezi z italijansko emisijo in z italijanskimi fašisti, On je podržaval tam cel štab italijanskih in avstrijskih emisarjev ... Predsednik dr. Iv a n R i-bar (zvoni): Gospodine poslanice, dozvoljavam si Vas opozoriti, da je za upit na Predsedništvo dozvoljeno samo pet minuta govoriti. A h t o ii B r a n d n e r : Prosim, če bi mi bil gospod ministrski predsednik odgovoril, bi bil takrat imel pravico govoriti 5 minut. Gospod predsednik ministrskega sveta je pa rekel, da mi ne more odgovoriti. Zato mislim, da imam pravico, da govorim sedaj 5 minut več. Knez VVindischgratz je torej imel pri sebi vse polno italijanskih in avstrijskih 'emisarjev. Jaz sem to v svojem upitu dokazal, pa je vendar pnsel knez VVindischgratz kot proti-drzaven element v Beogradu in je bil na priporočilo vlade sprejet pri kralju v avdijenei. Za to avdijeneo je torej odgovorna vlada. Knez VVindischgratz je bil vrhu tega sprejet pri ministru za agrarno reformo. Sedaj je znano, kaj je tam delal, ker je bil med tem izmenjan seKvester, ki je ščitil državne interese, namreč gospod Ristič. O tej stvari je vložena interpelacija in bo pi i tej priliki mogoče o njej obširneje govoriti. Jaz samo konstatiram, da je velika krivica, da se je ta človek sprejel v Beogradu kot »persona grata«, je nemški knez, ki je že v Avstriji tlačil naš narod. Velika krivica je, da se je postavila vlada na njegovo stališče in proti interesom tamošnjega naroda. Mislim, da bi se morala vsaka vlada ozirati na to da je treba na meji narod zadovoljavati in stati ž njim v stiku, pod nobenim pogojeni pa ne protežirati nemškega kneza. Kajti ta gospod ima interes na tem, da je v Beogradu »persona grata«. Zato da izigrava agrarno reformo. Pri tej priliki konstatiram. da se pri nas v Sloveniji doslej niti na enem veleposestvu nemških grofov in knezov ni izvedla agrarna reforma. Ako je Njegovo Veličanstvo kralj sprejel kneza VVindischgnitza v avdijenei, je po mojem mišljenju za to odgovorna vlada. Kajti knez ne re-prezentira nikoga, on reprezentira samo samega sebe, nima pa za seboj naroda. Po naši ustavi plemstvo ne postoji... Predsednik dr. iv a n R i-bar (zvoni); Gospodine poslaniče, molim Vas, da se držite poslovnika. Sto vi sada govorite, ne spada u upit na predsedništvo. Anton B randner : Gospod predsednik, zdi se mi potrebno, da stvar nekoliko obrazložim. Sicer pa prosim skupščino, da odloči, ali smem govoriti ali ne. (Čujejo se glasovi: »Neka govori!«) Po naši ustavi torej nimamo piemstva in zato knez VVindischgratz ni mogel biti pri kralju sprejet morebiti kot kak plemič. Zato je bila velika napaka od vlade, da je prišlo do te avdijence. Radi tega je tudi treba tu v skupščini o tem izprego-voriti, da bo narod videl, da se v Beogradu s tem dejanjem vlade vsi ue sitrinjajo in da so v Beogradu ljudje, ki to obsojajo. To je narod tudi pričakoval. Ker pa gospod ministrski predsednik neče odgovoriti na moje vprašanje, ne more dobiti narod zadoščenja, ki je v tem slučaju potrebno. Predsednik dr. Ivan R -bar (zvoni): Pet minuta je več davno prošlo. Molim vas, da izvolite završiti.___________(Konec prih.) Politične vesti. Princ Jurij. V zadnjem času se naši listi silno mnogo pečajo s kraljevim bratom princem Jurjem. Fnkrat vlada trdi, da je duševno bolan, potem zopet, da ni bolan. Nato se je čuta, da so ga spravili v Franciji na varno, pa zopet govore, da to ni res. Da, naša vlada skrbi za ugled naše države in od njo toliko ljubljene kraljeve hiše, toda kakor se vidi, samo tedaj, če to kaj »nese«; in če že ne več, vsaj »lentu svetog Save«. Zadeva s princem Jurijem postaja mučna, to perilo sc pere pred celo evropsko javnostjo in da pri tem ugled naše države ni nič pridobil, je jasno. Fvropa brije iz nas norce. Toda kaj to briga naše radikalce in demokrate, oni so vajeni še hujših škandalov. Samo, da se »nešto zaradi«. Cegav je velesejm? V Zagrebu se vrši te dni velesejm, ki je dobro urejen in kaže jako lepe uspehe. Sedaj pa je nastalo naenkrat vprašanje, kdo 'ima zasluge za ta velesejm. Glavno glasilo srbske radikalne stranke »Samouprava« je pisala, da gre zasluga celi državi. To pa je Hrvate silno razburilo, kajti umevno je, da smatrajo oni ta uspeli velesejm kot eminentno hrvat-sko zaslugo. In skočili so si v lase. Vlada se je sicer pošteno trudila, da bi ta velesejm če le mogoče onemogočila, pri najboljši volji ji pa ni uspelo. Naj bi ji bratje Hrvati prepustili vsaj to zaslugo. Preobrat v lirvatski politiki? Zagrebški. »Jutarnji list« je prinese! dolgo razpravo znamenitega Hrvata, o hr-vatski politiki. V teni spisu sc ostro obsoja dosedanja lirvatska politika, ki je obstojala večinoma v tem, da lirvatski poslanci niso šli v Beograd in niso sodelovali v parlamentu. To Hrvatom, tako pravi pisec, ni nič koristilo, pač pa so imeli od tega ogromno škodo. Dejstva so tukaj in preko teli dejstev ne more iti nikdo. Prvo znamenito dejstvo je, da obstoja država SHS. Ne samo, da je narod hotel to državo, je ona vstvarjena tudi /. voljo vseh velesil in ni je moči na svetu, ki bi mogla danes delati proti volji velesil. To naj si Hrvati zapomnijo. Po tem naj se Hrvati pa tudi ravnajo. Drugo znamenito dejstvo je, da je naša uprava skrajno zanemarjena. Pisec pravi, da mu je tožil neki domoljubni Srbin, da je uprava naše države slabša, kakor nekdanja turška uprava v Ma- nunje« prinaša iz dnevnika nekaj izvlečkov, ki jih hočemo podati tudi našim čitateljem, da izvedo, kakega državotvornega duha so bili »junaki« ca-ristične Rusije v vojnih I. 1914—1917. 27. juli. Nemci se razširjajo, kakor gumijev obroč. Pa tudi obroči iz gumija imajo svoje meje, tudi ti lahko počijo. Trenutek ne sme biti zamujen. Zato so strategi. 28. juli. Med 3. in 4. uro sem lovil ribe: 6 postrv in še dve drugi ribi. Vreme je lepo, pa precej hladno 29. juli. Vrnil sem se v Petrograd. Na neki železniški postaji je zgorelo 151 vagonov. Izvedel sem o velikih ra-bukali v dumi, nastopalo se je proti moji osebi. V tako strašnem času pomenijo taki nastopi podpiranje sovražnika. 30. juli. Čim bolj spoznavam ljudi, tembolj ljubim pse, je rekel nekoč pameten mož. Dam mu prav. Posebno velja ta izrek za Petrograd. Vsak dan čutim, da hujskajo proti meni ljudje, celo taki, ki so z menoj služili. Kako malo je pametnih ljudi. 31. juli. Na fronti se ni zgodilo nič nam v prid. Nemci triumfi rajo v Varšavi. Pred rotovžem so imeli parado in razobesili svojo zastavo. Mislim, da sostvovali so diplomati vseli držav (na čast Pašiču bodi povedano, da Jugoslavija kakor povsod drugod tudi tukaj ni bila zastopana), žurna-listi in filmski operatorji. Ob 11. uri 2 ) minut je stopil iz staroslavmli vrat kremelske palače Trocki in ob-korakal vojaške vrste, ki so ga pozdravljale z velikanskim navdušenjem. Potem je stopil na govorniški oder in govoril dolg, političen govor. Govoril je jako počasi in razločno. Skoraj milijon ljudi je sledilo tiho in pazno njegovim besedam. Ko je Trocki končal, ja zaukazal glasno svojemu adjutantu, da da znamenje za »rdečo prisego«. Zatrobilo je 15 'srebernih rogov. Zadoneli so bobni in Trocki je izjavil s povzdignjenim glasom: »Poživljam vsakega člana rdeče armade, da glasno ponovi besedilo rdeče prisege.« In začel je. Po vsaki tretji besedi je ponovilo 200.000 glasov izrečeni stavek. Ko je bila prisega končana, so zasvirali »Internacijonalo«, kanoni so zagrmeli, od vseh strani so prileteli zrakoplovi in veselja ni hotelo biti konec. Potem se je začel pregled krdel, čisto po starem vzorcu. Trozki se je postavil na čelo svojega štaba in polk za polkom je korakal mimo njega. Pozdravljal jih je glasno in vsakemu je povedal kaj novega. Vojaki so mu odgovarjali z glasnimi hura klici. Ko so odkorakali komandanti posameznih polkov mimo Trockija, so zapustili polke in se pridružili oficirjem, ki so tvorili Trockijevo spremstvo. Nekateri polki so vzbujali občo pozornost. Tako na primer polk »Čeke«, ki je imel posebno uniformo, poljski komunistični legijonarji, katere je pozdravil Trocki v poljskem jeziku. Sele po tretji uri popoldne je bila končana parada, ki je bila najsijajnejša prireditev sovjetske vlade. Še pozno zvečer se je vjdelo korakati po ulicah polke, ki so se vračali v svoje postojanke. Suhomiinovi spomini. Fronta ribjega lova. Suliomlinov je bil carjev vojni minister za časa svetovne vojne. Kaj je delal ta čedni caristični vojni minister med vojno in kako se je brigal za dobrobit vojakov in svoje države, nam pove njegov dnevnik ki ga je pisal med vojno in ki izide te dni. V Berlinu izhajajoči list ruskih beguncev »Naka- cedoniji in neverjetno zveni, vendar je resnično, da si prebivalstvo Mace-donije želi nazaj pod turško gospodarstvo. Da pa je prišlo tako daleč so krivi Hrvati, ker niso hoteli sodelovati v parlamentu. Če bi se Hrvati posluževali druge politike, bi bilo izključeno, da bi mogli vladati Jugoslavijo ljudje, kakor Pašič, Pribičevič, Žerjav itd. Tako pisec. Ali je to samo njegovo mnenje, ali je to morebiti mnenje, ki postaja na Hrvaškem merodajno, to bo pokazala bodočnost. Žerjavova demisija sprejeta. Ministrski svet je sprejel soglasno demisijo, ki jo je podal minister dr. Žerjav. Za naslednika se še ne ve, vsekakor pa menda ne pride na vrsto prof. Reisner, kakor bi bilo po vsej pravici pričakovati. Kramer je rodil Kukovca, Kukovec je rodil Žerjava, Žerjav pa je rodil namesto Reisnerja polom z milijoni Jadranske banke. To je že prirojena smola. Novi volilni red. Vlada je izdelala nov volilni red, ki je čisto verna slika naših bankanskih razmer. Saj kaj drugega od Pašiča tudi ni bilo pričakovati. Vse opozicijonalnc stranke so ostro nastopile proti temu volilnemu redu, ki je popolnoma prikrojen po željah radikalov in demokratov, fi, pa da, utegne se zgoditi, da na vse zadnje niti ne bo pomagal volilni red, ker k radikal-no-demokratskemu volilnemu redu spadajo še tudi radikalno-demokratski volilci, teh pa utegne popolnoma zmanjkati, vsaj v prečanskih krajih je to prav verjetno. Neverjetno pa vendar mogoče. Pri bogu in »Slov. Narodu« je vse mogoče. Se ni dolgo kar je pisal, da je Pašič eden največjih državnikov, hvalil je vsegamogočnega boga, da nam je podelil takega velikana. Toda »Slovenski Narod« more biti tudi zloben, ali se mu to pripeti kar tako, kakor slepi kuri, da najde zrno, tega ne moremo konstatinati, ker se pa ta zlobnost prevečkrat dogaja, manjka najbrže nekaj v kolescih ali pa kar celo kolo. Toda to preiskovati ni naša stvar, suj je zbran okoli tega lista cvet slovanske inteligence. Ta list piše torej v številki z dne 27. junija, dobesedno tako: »Da so kasneje ozkogrudni in manj napredni elementi v Srbiji zadobili tako nerazmeruo velik vpliv na državne posle nove tvorbe, temu je predvsem krivo slabo in neurejeno držanje in neudeležba državne politike s strani Hrvatov in Slovencev.« »Slov. Narod« je te vrste samo ponatisnil po Seton Watson-u, toda s ponatisom je hotel reči, da ima Seton Watson prav. Tisti ozkogrudni in manj napredni elementi y Srbiji pa niso nikdo drugi, kakor Pašič, Pribičevič itd., za katere je ravno »Slov. Narod« zlomil že največ kopji in skušal natvezti, da so to napredni in širokogrudni ljudje. Stari smo postali, stari in s starostjo so prišle tudi vse bolezni in nadloge, tudi bomo čitali v »Slov. Narodu« zopet o velikem dr- žavniku Pašiču, o njegovi naprednosti, itd. H, pa imamo še dobre časopise mi Slovenci, seveda samo »napredni«. Svetovni pregled. Uinor nemškega ministra dr. Walterja Rathenau-a. Ljubljana, ,J0. jun. 1922. V soboto zjutraj ob 9. uri je bil v Berlinu umorjen nemški zunanji minister dr. Walter Rathenau. Peljal se je z avtomobilom v urad. Med potjo mu pride nasproti drug avto, v katerem so sedeli trije mladi ljudje. Ta avtomobil je zapeljal tako proti onemu, v katerem je sedel Rathenau, da se je moral ustaviti, V trenutku so počili streli, Rathenau je bil na mestu mrtev. Morilci so ušli s svojim avtomobilom ter jih še do danes niso prijeli. Kaj se godi v Nemčiji. V kratkem času je to drugi politični umor. Lansko leto je bil umorjen minister Erzberger. Letos Rathenau in nemški monarhisti čisto odkrito govore, da jih pride v kratkem še več na vrsto. Predvsem groze ministrskemu predsedniku dr. Wirth-u. Politični umori so vedno znak notranje državne bolezni. Pred vojno so se dogajali skoraj edinole v Rusiji, tu pa tam tudi kje drugje, pa le malokdaj. V Rusiji pa, kjer so se vršili redno, so bili znak težke bolezni, katera je razjedala Rusijo in jo končno tudi uničila. Pod starim absolutističnim ruskim režimom se da tolmačiti politične umore, ki so bili večja ali manjša samoobramba do skrajnosti zatiranega naroda. Politični umori, ki se vrše v Nemčiji pa so vse nekaj drugega. Ti politični umori imajo svoj izvor v vladoželjnosti nemških plemičev in nacijonalcev. Ti ljudje so do skrajnosti razjarjeni, da se jim je odvzela vlada, ne morejo preboleti dejstva, da ima v nemški politiki danes delavstvo glavno besedo in da je to delavstvo v vsakem oziru ravnopravno z najožjitni aristokrati, knezi, grofi in baroni. Nemško delavstvo s svojo močjo ni napravilo nič drugega, kakor da je upeljalo enakopravnost. In enakopravnosti nemški mogotci nočejo. Z umori in krvjo jo hočejo zatreti. V Berfinu so pred kratkim ubili tudi ruski monarhisti ruskega demokrata. Ruski in nemški monarhisti so bratci, ki hočejo v imenu narodnosti zasužnjiti svoje narode, toda ne pojde več. Voda teče vedno naprej in naprej! Tudi razvoj človeštva gre vedno naprej, kar je zgodovina pokopala, ostane zakopano. Ne bo več nemškega cesarstva, nikdar več ruskega carstva, če tudi pokajo revolverji in teče kri. S tem bo prišlo delavstvo le do prepričanja, da je treba to zalego, ki noče pravice, ki noče človeške enakopravnosti popolnoma zatreti. Umorjeni VValter Rathenau ni bil so-cijalist, bil je velekapitalist in bogataš. Toda bil je redka prikazen v vrstah so prav žalostni, ker ne morejo trditi, da so zavzeli prvovrstno trdnjavo. 1. avgust. Prvi jesenski dan, hladno in deževno. Sedaj bo čas pripraviti se na zimsko vojno in vreči Nemce iz Rusije. Neuspehom menda ni vzrok pomanjkanje streliva, temveč je iskati vzroke nekje drugje. 2.J. avgust. Na fronti »vse po sta-., zato pii »pametna beseda« našega ljubljenega carja na konferenci, ki se je vršila v Svrho državne obrambe. »Notranjim nesoglasjem mora biti ko» nec in naši uspehi na zunaj se bodo zboljšali.« Bog pomagaj našemu ljubljenemu carju. Njegova Visokost je odpotovala na fronto. 9. september. Preselili smo se v novo stanovanje. Velika stvari, ki se jih je nakopičilo tekom let, spraviti in urediti biblioteko, mi bo dalo mnogo dela. 10. september. V stanovanju je vse narobe. Vreme je toirlo in suho. Nemci skušajo prodreti našo fronto. ,i. J1' *eP.tember. Po mestu se govori, od s tri n i v odstopil. Čas je, da se n -ziv! ni”L(i U’ vk)jub vojski ne pozna mc diugega, kakor osebne boje in kljubovanje Časopis »Nakanunje« pristavlja-»Tako i zgleda približno cel dnevnik. Uspehi na fronti ribjega lova ga ne za- nimajo nič manj kakor uspehi in neuspehi na vojni fronti. O postrvah piše ravno toliko, kakor o padcu Varšave ali Ivangoroda. Ko se je vrnil iz Finske, kjer si je odpočil, ne da bi čital le en časopis, kakor to še ponosno zabeleži v dnevniku in ni imel več prilike 'pisati o ribah, je začel opisa vati petro-gradsko vreme.« Mi pa pristavljamo: Nas je strah pred našo bodočnostjo. Ruski sistem sc je prenesel popolnoma v našo državo. Suhomlinov pri nas ne manjka, seveda se morejo držati le na najvišjih mestih. Dovolj nam priča to, kako se dela z našimi vojaki in da doživljamo v naši zunanji politiki poraz za porazom. Ako naši poslanci kritizirajo te stvari, pravijo ti naši Suhomlinovi, kakor je rekel carski Suhomlinov, da podpirajo sovražnike. Ali se je čuditi, da je padla Rusija »z ljubljenim carjem vred«, kakor zrelo jabolko boljševikom v roke. In ,ali mislijo ti suhomlinovski VVranglovci, da bodo šc enkrat zagospodarili s svojo korupcijo in popolno nezmožnostjo Rusiji. Presneto se motijo. Zgodovinski dogodki so zdrobili to koruptno gnezdo in niketar več ne bo Suhomlinov komandiral in uničeval Slovanstvo. buržuazije; jasno iu odločno je rekel, da se toku časa ni mogoče ustavljati, da je treba dati delavskemu ljudstvu vse pravice; pripoznal je, da je soci-jalizern na pohodu. Roimuisko-franeoska vojna zveza. Francija in Rumunija sta sklenili med seboj tajno vojno zvezo, ki je naperjena proti Rusiji. Francoska vlada se je zavezala, da bo skrbela za vso vojno opremo rumunske armade. Kakor se vidi Francozom žilica ne da miru; na vsak način hočejo biti še enkrat kje tepeni. Poročila z dežele. V Mariboru bi bilo potrebno več narodne zavednosti in ponosa. Dan na dan sc čitajo v naših listih novice, ki kažejo, da Nemci zopet ponosneje in samozavestneje dvigajo glave in da bi radi zopet igrali podobno vlogo, kakor so jo nekdaj. Občinstvo se pritožuje črez vlado, ki jim je šla po prevratu .in jim gre še sedaj bolj na roko,. kakor je potrebno. Dasi je to resnica, vendar je iskati mnogo krivde pri naših ljudeh samih, ki ne nastopajo povsod tako, kakor bi bilo treba in kakor bi pravzaprav tudi morali. Ce se Nemcu ne ljubi govoriti iz mržnje do nas slovensko, začnemo blebetati nemško. Sami jim kažemo prepogostokrat, da so oni nekaj več, nego mi. Celo omizje govori zaradi ene Nemke nemško! Ali ste že videli ali sliša- -li, da bi se zgodilo narobe? Se nikoli! To grdo hlapčevsko navado, ki nam je prešla v meso in kri, moramo iztrebiti s korenino vred. — Narodna zavest in ponos sla pa tudi potrebna, kadar kupujemo. Oglej si firmo, predno vstopiš. In ako dobiš pri Slovencu isto blago po isti ceni, kupi ga pri njem in ne podpiraj Nemca, ki se ti skriva pod slovenskim napisom. Obrtnikov slovenskih imamo dovolj in tudi nas je dovolj, da morejo od nas živeti. Od obrtnika se zahteva v prvi vrsti solidnosti. Zatorej podpirajmo slovenske solidne obrtnike ter jih ne zavajajmo s tem, da jim ne damo dela, na pot nesolidnosti. Ali vidite kedaj prave Nemce, da podpirajo slovenske obrtnike in trgovce?! Učimo se v teni oziru od Nemcev. Kedaj ste že videli, da bi nemško društvo naročilo kaj pri Slovencu. Nedavno pa smo opazili, da je Glasbena Matica naročila za neko koncertno gostovanje venec pri Nemki We!t, dasi je nekaj korakov vstran edina slovenska cvetličarna, ki se kljub zmožnosti, reelnosti in primernim cenam še sedaj bori za obstanek v slovenskem Mariboru, med tem, ko poleg nje izhajajo še tri nemške cvetličarne prav dobro. N.i torej čuda, da je pri nas v marsikaterem oziru slabše, kakor bi bilo treba. Naše politične stranke se cepijo še nadalje. JSDS tlačijo notranji prepiri in se cepijo v več frakcij, na JDS leži svinčena mora, SLS pa čaka, kake posledice bo imel Šušteršičev prihod. In kaj je z NSS?! Ta posluša vabljive glasove od raznih strani in napol dremlje med tem, ko bi imela naj-lepšo priliko, da bi si zavihala rokave in delala, delala. Kaj je vzrok temu mrtvilu bodisj med posamezniki, kakor tudi v stranki sami? Izprašaj si vsak svojo vest in vsi glejmo, da preženemo to brezbrižnost iz svojih vrst. V Studencih pri Mariboru je bil na večer 21. junija velik-dirindaj. V zrak so frčale rakete, topiči so pokali in godba je igrala, da je bilo kaj. Mislili smo, da delavstvo praznuje, ker je doseglo zvišanje PUč in mu ne bo treba več stradati. Pa slišimo drugi dan, da temu ni tiko, ampak gospod župan so imeli god, pa so jim priredili ožji prijatelji cel tak hrušč z baklja-do. Naš gospod župan so sicer internacijo-nalec, toda v dno duše zaveden Slovenec in državljan. Prav taki so tudi njihovi prijatelji. Zato pa je bilo slavlje popolnoma nem-ško. Radovedni smo, če v avstrijski republiki slavijo nemški internacijonalci svoje župane v slovenskem jeziku, ker jih naši v slovenskem. Dijak je padel z drevesa in se ubil. V koloniji je plezal na lipo v soboto četrtošolec Simonič iz Studencev. Naenkrat pa pade tako nesrečno, da obleži pri priči mrtev. Bi! je eden najboljših dijakov mariborske gimnazije. Dalmacija — Split. Našim demokratom so tukajšnji narodni socijalisti trn v Peti in se na vse načine zaletavajo v njihove voditelje. Tako so zadnji čas napadali podpredsednika stranke tov. Gjurendiča, ki je napad krepko odbil ,in je priletela zaušnica na gospode okoli »Pobede«. Tovariši! Neustrašeno in vztrajno naprej. Tedenske novice. Današnja številka se je zakasnila zaradi praznikov. Plačajte naročnino! — Današnji številki je priložena položnica vsem naročnikom. Pri onih, ki so z naročnino v zaostanku in kii še za 3. četrtletje niso pla-ali naročnine. Je na naslovu rdeče označen v dinarjih znesek, ki ga ima vsak naročnik plačati. Prosimo vse, plačajte 1. julija gotovo, ker le iia ta način bo mogel list uspevati. Naročnina znaša od 1. julija 3 dinarje na mesec. — Uprava. 6’. S. D. N. Kljub silnemu razmetavanju denarja ne more in ne more ta demokratska cvetka uspevati. Vsako, še naj-umazanejše sredstvo je dobro tem gospodom, da pridobe novih članov, a vseeno se ne da preslepiti. Tud j so prvi čas razposlali širom Slovenije cele kupe »Delavskega lista«, a če je kdo srečaval listonošo na ulici, je videl, da nosi cel kup takihle listov nazaj v Narodni Dom. Pa. zakaj? Zato, ker so prišli »retour«. Sedaj so ti gospodje začeli z osebnim lovom. Srečajo na cesti brezposelnega reveža, pa liajd k njemu in z medom namazane besede in obljuba podpore ter službe jim začasno poveča organizacijo za enega člana, toda član ostane tak revež le, dokler ne uvidi, da je nasedel in da je hlapec vladnih podrepnikov. Pred dnevi me je neki tak delavec vpraševal po nekem gospodu, ki nosi »zlate« očale, je suh in ga je na cesti ogovoril iti mu obljubil službo. Ker ni gospoda poznal po imenu, ne vem, če ga je dobil. Ja, naši najnovejši lovci so pa tiči. Kar na ulico lin lovi reveže, čimveč jih dobiš — tim večja bo nagrada, saj fondov ne manjka in če je Jadranska banka zaprla vrata, jih bo pa druga odprla. Gospodje, ki slepite delavstvo, ki ste hlapci kapitalistov in ki ste politični kameleoni ala Zupanci, nehajte kšeftariti s trpini! Ce nimate drugega dela, sestavljajte obračune in tuhtajte, kako boste vrnili Jadranski banki milijone. Fo je vaš posel, od delavstva roke proč! Zaupnica dr. 'Žerjavu in nove bombe■ »Jutro« poroča svojim slepim backom o »enoglasnih« zaupnicah, ki jih dobiva dr. Žerjav na raznih zaupnih sestankih. Mi dr. Žerjavu in njegovim backom privoščimo to tolažilo. Vendar mu vse to ne bo nič pomagalo, kajt)i pripravljajo se, kakor ču-jemo, nove grozovite bombe, ki baje morajo mladodemokratsko kliko popolnoma razmesariti. Kaj bodo potem rekli zaslepljeni mladoliberalni backi, bomo videli!? — Zaupnic gotovim gospodom gotovo ne bodo potem več dajali, ker jih ne bodo tuogli. • Gospodom so namreč dobro znana skrivnostna pota preko državnih mej! — Batine! — »Delavski list«, glasilo mla-dodemokratske delavske »Unije« smrdi po buzer.. tstvu. Oprostite nam to na pol pisano besedo! Toda tako pravi ta list v svoji 8. številki sam, ki nas povprašuje, če je tudi okrog našega lista ta smrad. — Drugega odgovora tem gospodom na njihovo vprašanje ne damo, pač pa jim zagotavljamo, da bomo nadaljevali z razdeljevanjem batin, ki jih bo še mnogo, mnogo, pa hudih, hudih! Iz Dalmacije. — Split. Iz »Novega Li-sta« izvemo, da se je v Splitu otvorila na-rodno-socijalistična čitalnica. K otvoritvi čitalnice je dospelo iz vseh krajev nebroj pristašev naše misli. Prostori čitalnice v kavarni »Zora« so bili prenapolnjeni. Predsednik Ivo Tartaglia je v daljšem govoru pozdravil navzoče |in obrazložil veliko pridobitev, ki si jo je stranka zadobila z otvoritvijo te čitalnice. Pri otvoritvi so govorili še tov. Mate Janko, Milorad Gju-retulič in Josip Markota, ki je v stvarnih iu lepih besedah razjasnil program NSS, ki je in bo, ostala zaščitnica malih ljudi in je pri tem stranka najbolj čistih rok. Vsi govori so bili sprejeti z burnim pritrjevanjem. — Na otvoritvi se je nabrala precejšnja svota za zastavo narodnih-socijalistov, katero bodo narodni socijalisti v najkrajšem času razvili in ki jih bo potem vodila v vse politične boje. — Čitalnica je preskrbljena z vsemi časopisi iu je cel dan odprta ter na razpolago članom in prijateljem NSS. Istotam se nahaja tajništvo Nar. soc. stranke za Dalmacijo. — Toliko iz »Novega lista«. Mi moramo bratom Spličanom čestitati na tej kulturni pridobitvi in se je ž njjimi skupno veselimo. Vztrajno, prijatelji, naprej, naše vrste se širijo, ker je naš prapor čist in naša ideja zdrava. Naročajte „Novo Pravdo”! Iz stranke. Kru/, org. NSS v Mariboru sklicuje za prihodnji leden sledeče sestanke in sicer: v sredo dne 5. julija v gostilni g. Prali, v Krčevini, v četrtek dne 6. julija v gostilni 1. Lorber, Ptujska cesta štev. 10. in v soboto dne 8. julija v gostilni a. Vlahoviča na Aleksandrovi cesti štev. 40. Začetek sestankov na vseh treh krajih ob >■<. (20.) uri zvečer. Dolžnost vseh članov in somišljenikov je, da se teh sestankov v svrho poglobije-nja pojmovanja o narodnem socijalhtnu gotovo udeleže. K. Žnuderl, tajnik. Ustanovni občni zbor NSS v Šmarjah pri Jelšah. V nedeljo dopoldne se je vršil v Šmarjah pri Jelšah ustanovni občni zbor krajevne organizacije NSS. Na občnem zboru so se zbrali pristaši in prijatelji iz cele okolice in kaj navdušeno' pozdravili to ustanovitev. Na občnem zboru ie poročal tov. Dobovišek iz Celja in obrazložil program NSS ter žel za svoja izvajanja bur- no pritrjevanje. Pri volitvah je bil izbran sledeči prvi odbor: predsednik tov. Stojan Martin, mizarski mojster; podpreds. tov. Sodin Blaž, posestnik; tajnik tov. Jančigaj Zdravko, priv. uradnik; blagajnik tov. Tla-ker Ivan, kovaški mojster; odborniki; tov. Zgomba: Anton, železničar; Resnik ivan, posestnik, Franci Josip, gostiničar, Jug Valentin, železničar,, Bricej Ivan čevliarski mojster in Gajšek Josip posestnik. Novi odbor najtopleje pozdravljamo in mu želimo mnogo uspeha ter ga vabimo k neustrašenemu delovanju. V boj. tovariši, za pravične zahteve teptanega ijudslva. Na delo vsi, ki vas je ljudstvo izvolilo. Na delo za narodno-socijalistično misel! Narodno - socilaina zveza. Delegatsko zborovanje in proslava !<) letnice Narodno Socijalne 'ivese v litiji- V nedeljo 25. t. m. je slavilo narodno delavstvo svoj praznik. Ta dan se je vršilo delegatsko zborovanje in proslava 10 letnice NSZ v Litiji. Vrli Litijčani so okrasili pot od kolodvora do zborovališča kar najlepše. Visoki mlaji in slavoloki so pozdravljali prihod delegatov, ki so prihiteli na zborovanje iz vseh krajev Slovenije. Ker ie bil delegatski zbor obenem (udi proshva 10-letnice prinašamo potek zborovanja v celoti. Točno ob pol 10. uri otvori predsednik tov. Juvan zborovanje in pozdravi vse delegate. Posebno pozdravlja zastopnika Narodno socijalistične stranke tov. Rudolia Eslu, in zastopnika mladinskega društva »Bratstvo« tov. Rudolfa VclepUa. Povdar-ja, da slavi Nar.-soc. Zveza letos svojo 10-letnico in želi naj se zborovanje vrši v tem znamenju. Takoj uvodoma se spomni prvega strokovnega tajnika umrlega tovariša Slavoja Škerla in umrlega odbornika tov. I. Nedveda, kakor tudi vseh ostalih umrlih članov in prosi, naj jim zborovalci izkažejo posebno čast s tem, da vstanejo s sedežev. Zborovalci vstanejo in zakličejo »Slava!'. V svojem pozdravnem govoru se dotakne predsednik razvoja NSZ in prvega koraka k delavski organizaciji, ki ga je narodno delavstvo izvršilo s tem, da je pred 15. leti ustanovilo narodno-delavsko organizacijo. Oriše delo Zveze, ki je posvetila vso pažnjo tudi mladinskemu gibanju in ustanovila iz svojih vrst mladinsko organizacijo, ki še dandanes obstoia pod imenom »Bratstvo«. Zveza je na svoji poti naletela na marsikatero zapreko, katero je morala z žrtvami premagati. Naša pokojna državna uprava je videla v Narodno-socijalni Zvezi močnega nasprotniki in jo je pritiskala, kolikor in kakor je le mogla. Takoj ob izbruhu vojne je modri vlada ustavila vsako delovanje NSZ in za večjo sigurnost vpoklicala vse njene voditelje v vojaško službo, med tem ko ie vseni ostalini organizacijam pustila svobodne roke in nemoteno delovanje. Nevarna ie postala naša Zveza avstrijski vladi tem. da ie imela od prvega početka najožje stike z brati Cehi, v katerih je imela svoje učitelje, za kar jim mora biti posebno hvaležna. Leta 1917 nam je vlada po neštetih prošnjah in intervencijah vseeno dovolila zopet redno poslovanje. Takoj so se vsi voditelji poprijeli dela, ki so ga morali radi pomanjkanja prostorov izvrševati po raznih kleteh in privatnih stanovanjih in to toliko časa, da so poživele vse podružnice. Jeklena volja in vztrajnost ie pomagala takratnim voditeljem, da so spravili Zvezino poslovanje v pravi tir. Zveza ie imela nešteto bojev z raznimi dragmii organizacijami, a je vse te boje častno premagala. Člani Zveze so bili in ostali neustrašeni proti vsein napadom s' strani soc. demokratov, kakor tudi »črne garde« klerikal- cev Zveza se ni nikoli oosluževala nasilnosti in upoštevanja vredno je zabeležiti, da je dosegla vse uspehe brez nasilstev. Omenja, da ima Zveza 26 podružnic in 11 plačilnic. Skupno 31 organizacij. Članstva je bilo vpisanega v teku teli let nad 8000. V svojem poročilu se je dotaknil tov. predsednik tudi delavskega položaja na Češkem, v Nemčiji in v Rusiji. Omenil ie tudi boj za delavsko zbornico in malomarnost današnje kapitalistične vlade, ki onemogoča redno poslovanje te zbornice. Tudi se je dotaknil novega zakona o centralizaciji bolniških blagajen in zakona, ki določa za celo državo eno samo blagajno bolniškega in nezgodnega zavarovanja, ki bo imela sedež v Zagrebu in v kateri odbor ie vlada, kot delavkega zastopnika imenovala bančnega uradnika Lovšina in bančnega ravnatelja Praprotnika ter predlaga, da izreče zbor svoj najodločnelši protest proti takemu postopanju. Protest se je soglasno sprejel. Tov. predsednik ie svoje poročilo končal s pozivom naj se vrste narodnega delavstva strnejo v močno in enotno fa’ango, ki naj privede teptano delavstvo do zmage. Končal je s klicem; »Tovariši, z delom do zmage!« (Burno ploskanje in pritrjevanje). Po predsednikovem pozdravu in poročilu se je oglasil k besedi tov. Branko Kozinc, ki je v izbranih besedah orisal trnjevo pot, ki jo je imela Zveza od početka do današnjega dne. Orisal je nesebično požrtvovalnost in neumorno delavnost 10-letne-ga predsednika NSZ tov. Juvana, ki je obenem z Zvezo jubilant in mu v imenu upravnega odbora in celokupnega članstva naj-prisrčneje čestita. (Burne ovacije predsedniku.) Čestital a je tudi vsem onim starim odbornikom, ki so v najtežjih dneh stali ob strani predsedniku in privedli Zvezo na tako višino, da je Nar. soc. Zveza danes ena najmočnejših in najbolj discipliniranih delavskih organizacij. Konča z apelom na predsednika tov. Juvana, naj šc nadalje vztraja na svojem mestu in bo voditelj močne delavske armade. (Nove ovacije predsedniku.) V imenu načelstva Nar- soc. stranke se je priglasil k besedi tov. Rudoll Esi, ki je prinesel zborovalcem iskrene čestitke in pozdrave načelstva in izrekel željo naj organizacija nadaljuje svojo pot, ne oziraje se na sovrage levo in desno. Kot zastopnik mladinskega društva »Bratstvo« se je oglasil k besedi podpredsednik tov. Rudolf Velepič, ki it rnvnotako prinesel zborovalcem pozdrave delavske mladine in čestitke k desetletnici. Obenem pa tudi prošnjo naj Nar. soc. Zveza tudi nadalje ohrani simpatije do delavske mladine in ji posveča vso pažnjo in naj jo tudi vnaprej podpira. Pozdrave obeh zastopnikov so zborovalci spremljali z burnim ploskanjem. Tov. strok, tajnik Kravos prečita zapisnik delegatskega zborovanja leta 1921, katerega so zborovalci sprejeli brez ugovora. Za zapisnikarja današnjega zborovanja je predsednik imenoval tov. Kravosa in za overovatelje zapisnika tov. Bizjaka in Stoparja. Kot druga točka dnevnega reda je sledilo poročilo lajnika. katerega ie podal tovariš Al. Treiber. Tajniškemu poročilu je sledilo poročilo strokovnega tajnika tov V'. Kravosa. (Poročilo priobčimo prihodnjič.) Obe poročili sta bili soglasno in z velikim odobravanjem sprejeti. Blagajniško poročilo je v nenavzočnosti tov. blagajničarke podal strok, tajnik tov. Kravos. Iz njega je bilo razvidno, da ie imela Zveza vsega denarnega prometa K 238.951.52 iu sicer dohodkov K 120.231.80, stroškov pa K 118.719.92, od kateriii odpade na bolniške in brezposelne podpore K 48.164.33, na druge izdatke ter upravne stroške pa K 70.555.39. Poročilo ie bilo soglasno sprejeto ter podeljen na predlog člana nadzorstvenega sveta tov. Stoparja, ki je pregledal knjige in jih našel popolnoma v redu, blagajniku in upravnemu odboru absolutorij. Po poročilih vseh funkcijonarjev so se vršile volitve predsedstva. Izvoljeni so bili skoro soglasno: Predsednik tov, Rudoll Juvan, tajnik tov. Al. Treiber, blagajnik tov. l.eopold Žorž. V upravni odbor so bili izvoljeni tov. Albin Tomc, Pust, ivan Fabčič, Josip Mencin, Anton Brandner in Anton Merlak iz Ljuiiljauti; l.uka Bizjak in Ivan Prebit iz Litije; Lovro Trebuiak iz Zagorja; Vinko Derča in Franc Prišlan iz Sl. Pavla; Konrad Žnuderl iz Maribora; Jože Požun iz Sevnice; Anton Čuiar iz Jesenic; Ivan Mohorič iz Zirov iu tov. Čampa iz Ribnice. Za namestnike upravnih odbornikov pridejo tov. onih podružnic, ki niso bile zastopane na zborovanju. Pri volitvah v nadzorstveni svet so bili soglasno izvoljeni tov.: Davorin Stopar in Branko Kozinc iz Ljubljane; tov. Marija TLiler iz Li-tije in Julija Hace iz Zagorja. Po volitvah je tov. Kozinc utemeljeval odborov predlog, da se dosedanji članski prispevki in podpore pretvorijo iz kronske v dinarsko vrednoto. Predlog je bil načeloma sprejet z dodatnim predlogom, da se pozovejo vse podružnice, ki naj se izrečejo da se s pretvorbo v dinarsko vrednoto strinjajo ali so proti isti. Rok izjav poteče s 5. julijem in je predlog pravnoveljaven, če se za njega izreče večina podružnic. Podružnice, ki ne bi do 5. julija vposlalc svoje izjave, se smatra, da soglašajo. Z 10. julijem bi se pričelo s pobiranjem prispevkov v dinarski veljavi, a z izplačilom dinarskih podpor bi se pričelo šele s 1. januarjem 1923 Predlog in dodatni predlog soglasno sprejeta. Sprejme se soglasno predlog tov. Tre-bikšaka naj se prihodnji občni zbor v letu 1923 vrši o binkoštnih praznikih v Zagorju. Pri slučajnostih se kot prvi oglasi k besedi tov. Zorž, ki stavi predlog, da bodi vsak član NSZ obvezen naročnik »Nove Pravde«. Po debati, katere so se udeležiti tov.: Žnuderl, Bizjak, Kravos, Trebuša!; in Kozinc se predlog tov. Žorža enoglasno sprejme in se upravnemu odboru prepusti tehnično izvršitev predloga. Tov. Kravos predlaga naj se z zborovanja pošlje bratom Cehom in sicer »Ceski Obec Delnicki« pozdravna brzojavka. Soglasno sprejeto. Tov. predsednik je ob I. uri popoldne zaključil 'zborovanje s pozivom na vztraino delo. Krasno uspelo zborovanje so zborovalci zaključili s tem, da so stoje zapeli »Lepo našo domovino«. Popoldne se ie vršila na obsežnem v rtu restavracije »Pri pošti« krasno uspela veselica. Na veselici je sodeloval polnoštevilen tamburaški zbor »Bratstva«. Slučajno se tam nahajajoči kvartet pevcev ZJZ je zapel par prav lepih domačih pesmic in s tem spravil vse prisotne v najboljše razpoloženje. Kaj pridno ie delovala šaljiva pošta in zaljubljenci so poskušali srečo pri amerikanski ženitvi. Sklenjenih je bilo več atnerikanskih porok. Zabava se je vršila neprisiljeno in prisrčno. Delavstvo je pokazalo, da si želi po delu tudi nekoliko razvedrila. Zborovanje in veselica sta pokazala, da so čete NSZ enotne in dobro organizirane. 10-letnica Zveze je končala kar najsijajneje. Živela Narodno-socijalna Zveza! Izdaja konzorcij »Nove Pravde«, liska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana. M. Kuštrin LiubSlana. Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zalogo vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnog-umi-jastih obročev iz tovarne „Walter Martini’" Na razpolago je hvdravlična stiskalnica za montiranje polnog-umijastih obročev. Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2. Telefon št. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljane. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20. Telefon št. 470. Maribor, Uurčičeve ulica 9. Telefon št. 133 Beograd, Knez Mihajiova ulica štev. 3. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko Tone Malgaj - pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6. Zaloga čevljev dragotii lotuf. Ha tem is, u .-l..,- nH; lln+bi nčnih Enimnpfcs Mlina lastnega izdelka komisijslfn zaloga pri Betbi cšnil?. Gosposka ulica 14. Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju). Brzojavke: Kredit Liubljana Telefon štev. 40, 457 in štev. 548 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v iiiiiiiii,milili, tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. MiHiitiiKniiittmiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHitiiiiaiHiniiiniiBiHiHHunnHitHHiHiHiiiHiuifiinHnH tSS^KSSBKHUBBSSS 99 —Bil'i — — 8—M J TTTI